— 186 - Dopis iz Solnograda. Z veseljem spolnem, kar sim 4. septembra obljubil, iz 14. veliciga zbora nemških kmetovavcov in gojzd-narjev v Solnogradu (Salzburgu) važniši dogodbe naznaniti. Pred 15 leti so sklenili nekteri nemški kmetovavci, naj bi se možje, kterim je povzdiga kmetijstva in gojz-dništva pri sercu, vsako leto v kakošnjim mestu Nemškima snidili, in tudi kmetijske družbe au«trianskiga cesarstva, akoravno ne nemških dežela, so se vselej pridružile tem zboram , ker vednosti in umetnosti ne delajo razločka med narodnostjo, — one so občinstvo vsih narodov kakoršnjiga koli jezika. Lani je bilo v Magde-burgu sklenjeno: naj letošnji 14. zbor bo v Solno-gradu, tistim mestu, ktero slovi zavolj naravne lepote scer majhne pa v živinoreji in v mnogih drugih pridelkih bogate dežele, ki je, kar veličanske gore in prijetne doline vtiče, gorenski strani naše krajnske dežele zlo zlo podobna. 1. dan t. m. je začel občnoapoštovani predsednik zbora, svitli nadvojvoda Janez veliki shod sprijaznim nagovoram, v kterim je imenitnost in koristnost tacih shodov razjasnil, čeravno se dosežene dela ne dajo z vatlam meriti, kakor nekteri mislijo, ki od kmetijskih družb terjajo, da bi po njih mogel berž berž vsak kme-tovavec obogateti; — seme, ki ga družbe sejejo, ni nikdar zgubljeno in kali, zori in donese sad dostikrat še le v poznejih letih. Snidilo se je iz mnogih dežel biizo 300 mož v tem zboru, ki je tako vredjen , da vsaki dan od 8. ure zjutraj do 11. so udje ločeni v 5 oddelkih; en oddelk je za poljodelstvo, drugi za živinorejo, tretji za gojzdništvo, četerti za sadjo- in vinorejo, peti za naravoslovje (natoroznanstvo). Kakor je kte-rimu drago, se pridruži temu ali unimu zboru , da se vdeleži pomenkov. Vsaki dan po tem — od 11. ure do dveh popoldne je občni zbor, v kterim se take reči pretresajo, ki so v si m, naj bojo kmetovavci aligojzd-narji, živinorejci ali naravoslovci, važne. Moj ni namen danes razložiti, kaj se je v vsih teh zborih govorilo in sklenilo, — tudi nimam časa za tak obširen popis; — kadar pa domii pridem, bom vse važniši reči naznanil v ^Novicah". Povedati vunder moram, da koj v pervim zboru smo zvedili, da darilo tistih 100 cekinov, ki so jih svitli nadvojvoda Janez v 10. zboru tistimu obljubili, ki bo nar bolje razložil: zakaj so naši posli od leta do leta slabe j i, in kako bi se dalo ti napčnosti v okom priti, je bilo dvema podeljeno, ki sta med 45 pisavci na postavljeno vprašanje nar bolji odgovor dala, ker sodniki med tema dvema niso bili v stanu razločiti, kteriga odgovor je boljši oddruziga; — zbor je tedaj sklenil: naj se da vsacimu 50 cekinov. Ta dva moža sta slavnoznani kmetijski pisavec Wi llia m Lobe in pa dr. Fischer. Nju pisanje pride kmalo v natis — in berž po tem bomo tudi v kratkim v Novice to reč prestavili, ktera bo gotovo vsaciga bravca mikala. Vsak dan popoldne smo ogledovali razstavljene kmetijske orodja, poljske pridelke, razstavljeno sadje, živino itd. Podali smo se tudi v bližnje hleve zunaj mesta in na polje kmetov. Čudili smo se nad lepo govejo živino , ki je tukaj viditi; namenili smo se pa tudi svojim rojakam povedati, kako čedno tukaj živino gle-štajo; tu, prijatel, ne boš nikjer vidil ognjusene živine polne blata po bedrih , kakor pri nas! V hlevih smo#večidel vidili kamnitne korita, kamor se živini piča poklada , in ki se vsaki dan čisto pomijejo. Poljstvo je tu posebno živinoreji namenjeno; zato vidiš sedaj skoraj cen in čez po polju le se nož et i, ki jih v tretjič kose, ktere bojo pa na jesen vse v njive preorali, in z ozimino (^pšenico ali režjo) obsejali za prihodnje leto; po žetvi postane iz njive senožet, kakor sim že rekel. Jutro bo daritev daril nar lepšim konjem, govedam in ovcam domače reje; nadjamo se, ako vreme pripusti , lepo živino viditi, ki jo bojo iz planin pripeljali. Ako vreme pripusti — sim rekel — in to je sila potreba, sicer ne bojo zamogli veliko živine vkup pri-gnati, kar dosihmal ni bilo mogoče; dežuje namreč za-poredama dan na dan že celi teden, in kakor mi moji prijatli pravijo, je Solnograd dežela dežja, kjer sta redko 2 dneva zaporedama lepa in jasna. Po snežnikih je te dni dosti snega padlo; za to je pa tudi že mer zlo, da bi kožuh včasih ne bil preveč. V Solnogradu je veliko lepih reči viditi, tako da se splača to mestice, ki je pa sicer precej dolgočasno, ogledat priti. V Išelnu pa nismo tiste lepote našli, kakoršne smo po popisih pričakovali; naj se skrije desetkrat pred našim B le dam, kar krasoto narave vtiče! Ravno mi je g. Iliri ch iz Bleda, ki je tudi v Sol-nograškim zboru, veselo novico povedal, da so — z oziram na zanemarjeni stan naših gojzdov in na živo potrebo, boljši vednosti v oskerbovanju gojzdov raz-sirjevati, v tem zboru pričujoči gojzdarji po izgleda Ceske in Marske družbe sklenili, gojzdnarsko družbo za Tiroljsko, Solnograško, Štajarsko. Krajnsko in Primorsko vstanovili, ktere delavnost se bo prihodnje leto začela. Še več bi rad pisal, pa mi časa primanjkuje, ker je ravno seja napovedana, v kteri se bo plesnjivo - 187 - grojzdje ogledovalo, ki je danes iz Laški ga Ti-roljskiga prišlo , kamor se je že tudi tista nova bolezin grojzdja pritepla, od ktere je bilo v poslednjim lista govorjenje , da se letos zlo po Laškim razširja. Z Bogam! Dr. Bleiweis.