OGLASE ZA »RAZGLED« SPREJEMA NOVINSKI BIRO, D. Z O. Z., LJUBLJANA, ŠELENBURGOVA 7 II. kliIarna JUGOSLOVANSKE TISKARNE IZVRŠUJE ENOBARVNE IN VEČBARVNE FOTO-TIPIJE ♦ ENOBARVNE IN VEČBARVNE AUTOTIPIJE ♦ KOMBINIRANE KLIŠEJE ZA NAVADEN IN NAJFINEJil PAPIR • KLIŠEJE PO SLIKAN PERORISIH IN RISBAH ♦ ROKOPISIH IN FOTOGRAFIJAH ZA RAZGLEDNICE ♦ REKLAMNE SLIKE VINJETE ♦ BAKROTISK * OFFSETTISK Cfublfana, oktober in november 1927 6-7 Prvi sneg Opereta •Orlov« v filmu. Vivian Gibson y vlogi Nad/akovske in na.s' jugoslovanski rojak Sveti-slav Petrovič y vlogi velik, kneza Aleksandra Darinka Debelakova v vlogi Mile v Kulundiičevi drami »Polnoč*, ki v se je v Ciril Debevčevi režiji uprizorila v Nar. gledališču v Ljubljani Krasote našega zasedenega ozemlja : Lokve na Trnovski planoti Ljublju Tebja... (Črtica iz ruskega samostana) Ivan Lah Slikar, ki je pravil to povest, je sedel v poltemi, da ga je pokrival mrak, ki je legal čimdalje bolj teman po sobi; nazadnje je vse zagrnila črna koprena zimskega večera, le odnekod daleč je v parku svetila visoka žarnica, ki je lila žarke skozi okno, da sc je na steni razločila nejasna slika, izvršena komaj v glavnih obrisih; tja so sc upirale naše oči, da bi razumele čudno skrivnost, ki jo je prikrivala ta nenavadna zgodba. »Sredi polja je stal samostanček, skoraj neviden in bogaboječ, obdan od brčz, ki so ga pokrivale s svojimi prosojnimi vejami, kakor da bi oznanjale življenje, skrito za njegovimi zidovi. Štiri okrogle makovke so sc dvigale nad nizkimi zvoniki in trojni križi na njih so bili kakor nagrobniki nad temno leseno streho, ki je krila belo zidovje; mala okenca — kakor prikrila očesca, gledajoča iz samostanske tihote v obširni svet ruskih step, ki sc ležale prazne in hladne daleč naokoli. V svojem novem domu, v prijaznem dvorcu, sem se kmalu udomačil; posebno stara gospa je bila ljubezniva. Imela je dva sina na vojni in že dolgo ni prejela od njiju nikakih sporočil. Gospodični Tanja in Sonja sta bili iz početka boječi in nezaupljivi: prišel sem na dvorec kot y°jni ujetnik in kdo bi govoril s tujim častnikom, ki se j® boril proti Rusiji in je mogoče ubil ruskega človeka. Razumel sem dobro njiju misli, kadar sta od daleč gledali name; toda.po prvih razgovorih smo sc spoznali Pobliie, in vse sc je izpremenilo; začelo sc jc dvorcu v«elo življenje. Dobil sem svojega konja in jezdil svo-odno pu okolici, ki mi je odkrivala čimdalje več svoje Prostrane ruske lepote. In tako me jc zanesla pot pred samostanček. Vrata so sc odprla in iz njih jc stopila stara opatinja '■ mlado nunico, ki se je skrila za brezo, ko je nenadoma zagledala pred seboj tujega jezdeca. Stali smo si nasproti v neprijetni zadregi, ki sem jo zagrešil s tem, da sem ju Pozdravil in z zanimanjem ogledoval samostanček, ki je a svojo starinsko zunanjostjo sredi belih brčz nudil nc-vrtVajjn° lepo sliko. Odzdravili sla molče in izginili na . ier iu je zaikrilo samostansko obzidje. Da ju nisem _ B/ m**lU bi bil, da jc samostan zapuičci\ in bi bil čez** l..^rvo Priliko, da ga pridem slikat. Oddirjal sem Pari« C V °n° ,lran* kicr jc ležal nai dvorec, in sc ie ii> ru* 0*rl na belo zidovje ■ črnimi makovkami, ki sc ,e *v«tllo skozi prosojne breze. Tudi tam je življenje, tudi tam na samoti, v skritem zidovju, ki se zdi kakor mrtva grobnica sredi zelenega polja. Pri večerji se je razplel pogovor o mojem sprehodu in govorili smo tudi o samostančku. Stara gospa je pri tem vsa oživela. Bila je pokroviteljica samostana, ki je bil ustanovljen v davnih časih od njenih prednikov, in je pripovedovala dolgo zgodovino, polno častitljivih imen, ki so zapisana v ccrkvenih knjigah, ker so imela zasluge za čast božjo. »V samostanu izdelujejo ikone,« je rekla, »to bi vas gotovo zanimalo. Zal, da nimajo dobrega učitelja, lahko bi izpopolnile svojo umetnost. Ali bi jih vi hoteli učiti?« »Zakaj ne, ako je dovoljeno.« »Pokroviteljici je dovoljeno, da pripelje tja svojega gosta. Ikone, ki jih vidite pri nas, so vse od njih.« Ogledovali smo ikone. Njih umetnost jc bila naivna, obrazi svctcev so gledali v nas z mrtvimi očmi. Le tu in tam se je zdelo, da žari iz svetih podob nekaj nadzem-skega, skrivnostnega, in da govori iz obrazov življenje, ki ni od tega sveta. »Kaj pravile?« jc vprašala gospa, ko smo sedli k čaju. »Ta umetnost je nekaj posebnega, kakor pravimo, šablonska, kakor molitev jc, ki jo govorimo vedno enako, in jc skoraj niti ne smemo izpreminjati. In to jc kakor v molitvi: nekateri molijo bolj s srcem in nežnejšimi besedami, drugi govore besede površno, kakor so navajeni. Duh je, ki ustvarja življenje v slikah in besedah.« »Torej, povedem vas tja za učitelja.« »Kakor izvolite.« Gospodični Tanja in Sonja sta se zasmejali. »Ah, kako prijetno opravilol« Resno sem ju pogledal. Gospa je pripovedovala o starih sorodnicah, ki so preživele svoje življenje v samostanu, in o sreči, ki so jo našle v tem mirnem zatišju. Gospodični Tanja in Sonja sta molče sloneli druga ob drugi in gledali zamišljeno pred se. Kajti tam daleč v Evropi jc divjala svetovna vojna in njiju misli so bile pri onih, ki sta jih ljubili... Toko sem prišel v samostan. Nekega dne jc dala gospa zapreči kočijo in Vaška je pognal konje po široko razvoženi poli med polji, da sem se spominjal podobnih voženj iz ruskih romanov. Od daleč se je zasvetil beli samostanček med tihimi brezami. Ko smo obstali pred cerkvico, je tam stala opatinja z vrsto samostank, ki so se globoko klanjale in poljubljale roko svoji pokroviteljici. Odšli smo v cerkev in se poklonili Bogu. Stare slike svetnikov in samostanskih dobrotnikov so gledale na nas z začudenimi radovednimi obrazi. Stopili smo skozi ozkakamnita vrata in prišli v zatohel hodnik, ki je vodil mimo celic do večje sobe, kjer je bila delavnica za ikone. Za nami je stopala s sklonjenimi glavami gruča samostank in, ko sem se ozrl, sem zagledal sredi njih dvoje milih, jasnih oči: to je bila ona, ki je bila z opatinjo stopila iz cerkvenih vrat, ko sem prvič prijezdil pred samostan. Vstopili smo v sobo, kjer so visele po stenah dolge vrste dovršenih ikon, druge pa so začete in poldokončane ležale po mizah. Opatinja je razkazovala gospe nekatere posebno lepe izdelke in, ko smo stopili pred veliko sliko Matere božje, smo nehote občudovali obraz, ki je bil izvršen z nenavadno nežnimi potezami. Gospa je pohvalila delo in želela vedeti, katera izmed slikaric je takšna umetnica. »Evdoksija,« je zaklicala opatinja in pred nas je stopila ona ter se boječe priklonila. Gospa jo je pohvalila in jaz sem podprl njeno pohvalo s tihimi besedami: »Da, lepo, zelo lepo ...« Ozrla se je vame. Nekaj čudnega je prešinilo ta trenutek vso mojo dušo, postalo mi je tesno in žal mi je bilo, da sem ustregel želji stare gospe. V tem je stopila opatinja h klečalniku in izpregovorila. Pozdravljala je pokroviteljico, slavila njeno skrb za samostan ter se ji zahvalila, da je preskrbela učitelja, ki bo pripomogel, da izpopolni samostan svojo umetnost v izdelovanju ikon. Samostanke so se poklonile in odhajale. Ostali smo v razgovoru z opatinjo in se dogovorili, da bom prihajal vsak teden dvakrat dopoldne pregledovat njihovo delo ... »Zelo zanimivo je to življenje,« je rekla gospa, ko sva se peljala po poljski poti proti domu, in je pripovedovala stare zgodbe o samostanu, ki jih je vedela še iz mladih let. Mislite si sedaj ono delavnico, z malimi okni in nizkim lesenim stropom. Pri mizah sede globoko sklonjene tihe samostanke in slikajo po predlogah nove ikone. Hodil sem med njimi in opozarjal na napake, risal na papir in razlagal sestavo barv. Sredi teh sklonjenih glav je gledalo vame dvoje deviško nežnih, golobje jasnih oči... Kadar sem prišel do nje in se dotaknil njene slike, bilo mi je, kakor da sem se približal svetišču, izpred katerega bi moral pobegniti. Vsa njena sveta mlada duša je sijala iz teh navidez brezpomembnih črt, in oči, ki jih je narisala, so gledale otožno proseče, kot da hočejo zajokati. Imela je nežne bele roke, ki so se umikale v velike rokave njene črne halje. Ko sem položil svojo roko na njeno sliko, sc je sklonila nad njo, da sem čutil njen dih. Govorila ni nikoli besede, ko da je nema. Predstojnica sc je vestno zanimala za naš pouk in se veselila vidnih uspehov. Zdelo se mi je, da so oživele mrtve ikone po stenah in tudi moje učenke so postajale vedno živahnejše. Samo ona je sedela tiha in boječa sredi med njimi in me gledala z otroško ljubeznivimi očmi. Končno je prišlo do tistega pisma. Nekoč, ko sem se ustavil ob njej in popravljal poteze na komaj začeti sliki, je izza njenega črnega rokava po nežni beli roki spolzelo predme veliko pismo. Cital sem ga sredi polja, ko sem se vračal domov in ležal na malem obronku, odkoder je bilo še videti samostan med brezami. »V imenu Jezusa Krista in sv. Bogorodicc in sv. Pan-telejmona in sv.... sv....« dolga vrsta imen svetnikov in svetnic božjih, napisanih z onimi starinskimi cirilskimi črkami, ki jih vidite na vseh ikonah, in na koncu ona edina beseda od tega sveta, ki je povedala vse, kar se je skrivalo s tisoč živimi bolestmi prepleteno med temi mrtvimi svetimi črkami: Ljublju Tebja. Ne mislite, da Vam pripovedujem izmišljeno povest. Tih kakor začarana bajka je ležal samostanček v belem zidovju in gledal sem na njegove makovske stolpiče in resne križe, moleče iznad brčz še dolgo potem, ko sem se zavedel, kaj pomeni tiho veliko belo pismo. Jesensko solnce je sijalo čez stepo in zlatilo mrtvo lepoto, skrito daleč od sveta, sredi prostranih ruskih poljan. Ko sem se vrnil zvečer domov, sem bil molčeč in zamišljen, kar sta opazili Tanja in Sonja, ki sta bili zato tembolj živahni in neugnani s svojimi vprašanji in opombami. Stara gospa se je nasmihivala njuni razposajenosti, a čutila je sama, da razgovor zastaja in da nisem razpoložen za smeh. Zato smo kmalu odšli spat. Bila je to čudna noč, ki ji ne poznam enake v življenju: pred menoj je sijal njen beli nedolžni obraz kakor tabernakelj, razsvetljen od nebeške luči, obdan od svetih ikon, in njene oči so bile svetniške in jasne, verujoče in očitajoče, a vdane in dobre, kakor da prosijo milosti. Kakor črna senca sem se zdel sam sebi pred to deviško svetlobo, pobegnil bi bi bil, da sem mogel, toda bil sem kakor priklenjen pred sveto skrivnostjo in pred mojimi očmi so se vrstile one cerkvene, umetniško izrisane črke z imeni svetnikov in s tisto veliko izpovedjo na koncu . .. Ljublju Tebja. To ni bilo pismo, to je bila molitev. Morebiti njena nežna bela roka še nikoli ni pisala pisma. Morebiti ga sploh nikdar ni prejela, niti videla. Vse, kar je bilo v njej, je moglo biti izraženo samo na način, s katerim )<-’ izražala svoja čuvstva in misli ves Čas svojega bivanja v samostanu. Vso svojo mladost. Morebiti nikoli ni videla sveta, ni čitala romanov, ni poznala ljubezni. Vse to je prišlo nenadoma kakor odmev svetovnega viharja, 'n planilo z vso silo v njeno samotno celico... Zjutraj sem zasedel konja in jahal vse dopoldne p° okolici. Od vseh strani se je kazal samostan s stolpci in križi sredi brčz, parkrat sem sc mu približal tako, da sem videl v njegova mala okenca — izginil sem zopet v daljavo in se vrnil domov šele pozno popoldne. Izgovoril sem se, da me je zvabila vase lepa jesenska pokrajina in da sem iskal novih motivov za slike ... »A zakaj ne slikate samostana, ta je vendar tako lep?« je pripomnila Tanja. Pogledal sem jo, kakor da sem sc spomnil neka) pozabljenega... »Res ...« Stara gospa se je nasmehnila: »Čudno, da vam to ni prišlo na misel. Gotovo vam bo lep spomin na našo samoto ,.,« »Čudno? Da. Gotovo bo lep spomin. A prav ga vid*1** šele sedaj... Sele sedaj sije v moji duši njegov« P«’“v“ slika. Da. Slikal bom samostan. A še nekaj drugem •1 Ali je mogoče naslikati ono drugo, ono neizrazno, bolest, ki kipi kakor vroč žarek krvi iz zemlje v to skri 0 starinsko zidovje? .. .<• Drugi dan je bila učna ura... Sprejela m« ** predstojnica z dobrovoljnim, vedno udano smeHlja)0*1 sc obrazom, spremila me je v slikamo in bilo je vse kakor po navadi: glave sklonjene nad nedovršenimi ikonami in sredi njih ona, s trepetajočimi belimi rokami... Prišel sem do nje in gledal sliko, po kateri je črtala njena neina roka. Dvignila je obraz, bled, od trpljenja upal, oči od solz zardele. Položil sem svojo roko na njeno. Bila je hladna, onemogla ... Sklonila je glavo in pritisnila lice na mojo roko. Ono belo, onemelo lice. Začutil sem njen poljub na svoji roki. Njene ustnice so sc drgctajc pritiskale nanjo... »Lepa slika, lepa,« sem govoril in gledal v ikono pred seboj... Obraz svetnika je imel znane poteze . .. Zagledal sem na njem svoje oči... Začel sem slikati samostan. Na platnu so rastli njegovi *unanji obrisi — srce pa je risalo drugo podobo, tisto Podobo, ki ni smela nc v črtah ne v barvah na dan. Ostala 1® v dnu duie nedorisana ... Tako so prehajali dnevi in izginjali v prostranstvu •rokih step. Postajali so vedno krajši. Nič se ni izpre-mcnilo — življenje je Slo naprej s svojo veliko pritajeno skrivnostjo. Iz daljav, nevidnih in neznanih, je zudišalo po zimi ... Nekoč mi je pri pouku zopet zdrknil v roke bel listič. »Danes zvečer ob desetih na vrtu ...« Večer je bil hladen, veter je vejal čez prostronc planjave 'n pripogibal breze okoli ograj. Oblaki so se podili čez »ljno obzorje in megle so se valile kot smrtne sence ob r°bu stepnih daljav. Ker tem se večkrat zakasnil nu večernih izletih, nii n' bjlo težko oditi iz dvorca in jezditi po okolici. Približal sem se samostanskemu obzidju in našel mesto, kjer ga ni J O težko preskočiti. Vsa okna so bilu temna, čuti ni 1 0 nikakega glasu. Sum listja in l>r6z je polnil ves vrt 1 enakomernim vršenjem. Ura je bila deset. Preskočil sem ograjo in zagledal v senci debelega bresta, ki je prikrival s te strani samostan, črno žensko postavo. Hitel sem k nji. Ko sem se ji približal, je dvignila roke in padla na kolena. Dvignil sem jo in jo skušal pomiriti. Drhtela je po vsem telesu, ihtela polglasno in poljubljala moje roke. »Odpusti, odpusti...« Objel sem jo in začutil njeno trdo obleko . .. Glava ji je omahnila in kakor brez sil mi je obležala v naročju. Poljubil sem jo na ustnice, ki so jedva zatrepetale v nežni radosti, njene roke pa so se začepile v moj plašč in me držale z vso svojo slabotno nezavestno silo, kakor da me ne izpuste nikoli več. Njen obraz je sijal v bolestni radosti. V tem sta zalajala dva psa. Culo se je, da so sc zaprla neka vrata. Skušal sem se izviti iz njenih rok, teh nežnih, belih rok, ki so se v tem trenutku borile za trenutek sreče. Odtrgal sem jo z vso silo od sebe, da se je slišalo, kako je padla po tleh, — in sem pre- skočil zid ... Še dolgo sem čul za seboj sredi šumenja dreves pasji lajež in nejasne glasove. Ko sem se vrnil domov, sem čutil, da imam vročico. Pred mojimi očmi je ležala slabotna črna postava in zdaj-pazdaj se je zasvetil izmučen bled obraz z vdanimi, sladkimi očmi, s trepetajočimi ustnicami. V rokah sem čutil trdo raševino njene obleke... Obležal sem. Gospa je sporočila v samostan, da je učitelj obolel. Nekaj dni nato je padel sneg in pokril svo pokrajino. Gledal sem skozi okno svoje sobe proti oni strani, kjer so se komaj v obrisih kazali vrhovi samostanskih stolpičev. Kako je tan?« »Da, kako je bilo tam? Kako se je končala ta povest?« — je spraševal slikar, kakor da pričakuje odgovora od nas. »Moral sem odpotovati nenadoma, kajti revolucija sc je širila po deželi in naša ujetniška armada sc je umikala proti vzhodu. Poslovil sem se pri gospe in gospodičnah — v samostan ni bilo več mogoče — In po kaj bi hodil? Bal sem sc najhujšega. A hujše od najhujšega je bila negotovost, ki je potovala z menoj vse do današnjega dne. Kazen za greh — ki zanj ni odpuščanja. Pobegnil sem ob času, ko se je prerajal svet v novi svobodi. Ali se je prerodil? Ali nismo vsi še sužnji vekov, ki so šli pred nami? Ali ni še sto vprašanj, ki nismo nanje dali odgovora? In to vse so vprašanja starega sveta. Dokler nanja ne odgovorimo, ne pojdemo v novo življenje.« »Potem ne pojdemo nikoli,« je izpregovoril glas iz družbe. »Kajti kdo ve, kako bi se bila drugače končala povest.« Zamislili smo se v to čudno zgodbo in v svitu od daleč skozi zimski večer žareče obločnice je dremala na steni slika samostana v motnih obrisih, kakor da jc izbrisal čas, kar je bilo nekdaj na njej tako živo in resnično. Verne duše Alojz Gradnik (In memoriam S. F.) »Rože, rože — o, kako so rdeče! Georgine, sestra moja, zame?« »Zate, ljuba Stana; te od mame, te so moje in te male sveče.« »Hvala, sem jih daj, na moj obraz! Še prinesi jih, še, ah oprosti, sestra, veš, nikdar jih nimam dosti, ker brez njih mi venomer je mraz v tej postčlji.« »Še prinesem, bele ti prinesem astre, asfodele,« »Pa doma?« »Doma? Ah, mama joče, ata ni več tisti... kaj se hoče ...« »Reci, da ni treba žalovati,... Dobro mi je, dobro, stara mati so pri meni noč in dan in drugi tudi.,. Vsi smo dobri si, če v tugi, če v veselju .,. Saj drugače tukaj je, kot je pri vas v navadi. Reci mamici naj več ne plače: tudi tu me vsi imajo radi... Kaj o vas izvem? Je megla siva, sestra, med menoj in vami.., Včasi pa se le mi zdi, da sem še živa, da besede so in znani glasi, ki jih čujem .., O, mladosti moje! Takrat, sestra, takrat mi hudi je . . .« »Vem. Tako je včasi tudi meni. Jaz pa takrat rada bi v zeleni jami bila, mrtva, zakopana, prav globoko, tu pri tebi, Stana, prav pri tebi, glavo k tvoji glavi.« »Molči. Pojdi, noč je. Vse pozdravi in ne zabi rož, ne zabij Hvala! V rožah, v rožah bom še slajše spala Iz povojne francoske lirike Pavel Karlin Žalostinka Sčdel je prav v kot kavarne mršav, šepav, smešen čudak. Skozi šipe je tedaj 2c dihal večerni mrak ... — Kdo si? — Pustite me pri mirul — Bi pila, jedla? Zakaj pa ne?... On je pil, jedel, prepeval kvante in privzdigaval dekle. Točno o polnoči je izginil. — Zbogom! — Nikar še ne hodi spat! Zjutraj ga je našla devojka obešenega kraj svojih vrat. Hudič je čepel ob podboju, držal žrtev in kazal zobč. Poslej sc potika po strehi ... et pisse par la cheminče... Francis Carco (Bohcma in moje srce) Tvofe duie Katero svoiih duš bi rad nesmrtno? Ali svojo otroško dušo, poskočno in svažo, nastajajočo dušo, deviški vosek? Mar ljubimsk<) dušo mladeničevo, smehov, plavih oči, pesmi in svetlih kodrov polno? Svojo mogočno moško dušo — in vsa vesolja in vse misli, ki jih jc skušala objeti? Ali svojo trepetajočo, meketajočo, otrplo dušo, ki greje nocoj ob ognju svoj zgubani spomin? Za katero teh duš, teh svojih duš iščeš ncizrazno Vizijo, večno Prisotnost, neslišana Soglasja?... Andr6 Spirc (Skušnjave) Sonce. Peki so ovonjali zarjo v njih izložbi zn požetimi žitnimi polji »c vzdiguje f hlebcc treh kil ve* gorak ves pozlačen SONCE. Ivan Goli (Novi Qrf«i) Obiskovanje Moja soba jc na koncu dvorilča in. za barakami, it- J ulice Ravignan. Ostala bo* kapela večnega mojega »P0?'"'?-Mislil sem, zleknjen na žimnici, podprti na štirih opekan; lastnik jc prevrtal kosltcrno streho, da bi povečal luč. Kdo trka tako zgodaj? — Odpritel Odprite vrata! oblecite sel — Gospodi — Križ je težak: odložiti ga Ho če ■ — Kako bi noter z njim? Vrata so zelo ozka. — Skozi 0 . pojde. — Moj gospod, pogrejte sel Tako mraz je. — * križi — Oh, Gospod, vse moje življenje! M«x Jacob (Tartuflov zagovor) Ekvlnokcll Bedna vesna zadnjo plamenico je ugasnila. V mojem mesu krvaveč spomin zbudila... Da bi našel, v dvoje rok na pusto po»tel|o upr"* v tebi, noč, spet pokoj zimskih dni, z grenkim vonjem pritajenih solz zastrt... Fran^oli Matiriac (fte neizdana pe»enl) Mračne molitve I Mi čujemo samo šum njih mečev, ne vidimo več odseva tvojih Angelov. Na zemlji in v srcih sije požar zavojevalnih poželenj.. . A naši zapuščeni duši je več do upanja tvojega miru, ko do najbolj rdečega bandera. In več do kozarca vode, ki si ga ti blagoslovil, kot do najlepše zmage. Ker so narodi samo še ubožna, zasledovana čreda, ki jo gonijo v Klavnico, ali jih ne boš iztrgal, moj Bog, nesposobni moči Vlad, krvavečim rokam Poglavarjev in Kraljev? Uganka Sveta teži na naša srca kot dvom v tvojo do-brotnost. Morda pa bomo začeli sprejemati in razumevati, če bomo, iščoči med tolikerimi trinogi edinega pravega kralja, našli na njegovem čelu pljunek Ljudi, grozno krono, kri Mučenja in znoj Umiranja,,. Andrč Germain (Pesmi v megli) DIVJI ROŽEVEC Divja gartroža je past, .kruto lica okrasi, v bojnih igrah fantom. Sadc, dražestni marki, sc je spravil šipke krast, ranil roko do krvi. Zdaj z njo v snegu piše in laii na šipo riše z diamantom. Jean Cocleau (Besednjak) NEDELJA Zrakoplov tke brzojavne žice in studenec poje isto pesem lam kjer se shajajo vozniki točijo oranžast liker a mehaniki lokomotiv imajo bele oči gospa je v gozdu izgubila svoj smehljaj... Philippe Soupault (Koža vetrov) Drobne iWl|cn|episne in knjigopitne opombe Lela 1886. v Numeji na Novi Kaledoniji rojeni Francis C a r c o je poet, romanopisec, umetnostni kritik, pruvljičar in “r**'"atik, v vseh leh literarnih disciplinah odličen delavec Obelodanil je mnogo romanov, v katerih posebno rad opisuje tiMne pariškega življenja, vendar nikjer ne zablodi v ne-K»-vslvcna razkrivanju. Kot kritik je ocenil Vlamincka, Utrilln, nugolo v modernem slikarstvu, humoriste elc. Njegove pesmi opevajo kot romani nižje velikomestne sloje, bohemo, nena-k|lne instinkte in skrivna nagnenja. A tudi najtemnejše sujele *na Carco odeti v lahne, prožne, brezskrbne in sem in tam nmlce ironične verze, ki so ko mehko mesečina, lijočo v nel>anja in dejanja njegovih izgubljenih deklet in totov. Avtor knm je svojim pesmim nadel značilni epiteton: aigre-douce. Vzhodno-francoski Žid Andrt Spire iz Nancyo (* 1868) 10 JA>c*r)'k' politik, borec, ustanovitelj in pomiletist, Izdal je *birk pesmi. Kot pravnik in učenec visoke Holc za poli- . ne vede se je dolgo pečul z raznimi delavskimi vprašanji p plodno udejstvoval pri ustanovitvi ljudskih univer/ redv»ent pa je v poeziji in preštevilnih člankih in brošurah ***topal, bronil in razširjal Židovski pokret, tako v reviji »La • '. 'Mne nouvelle«, ter združil pristale židovstva. v ligo »Pri-l*teljev sionizma«. Njegove ponajveč popolnoma prosto pisane P««mi (brez rim in ritma, ki je samo od misli usmerjen) razode-:“{» Poglobljenega duha in dihajo opojno liriko. Partizanski evltosti, ki ji je najbolj dal duška v polemični ItudiH »Ne- sl., I tidie* Weininger. Israll Z.ngwil1, James Danite- ,l s« v celotnem literarnem udejstvovanju skoro nikjer "'»gel otresti. Kozmopolitični, večidel na umetnakarskem Montparnassu živeči Alzačan Ivan Goli (rojen 1891) se je proslavil s himno Panamski prekop (1912), posvečeno bratstvu plemen, 7. Mednarodnimi elegijami, opisujočimi vojne grozote, in Re-kvijemom za evropske mrtvece, ki se v nemškem jeziku poteguje za svetovni mir. Zbirka »Novi Orfej« (1923) je uvrstila razboritega Golla med prve propagatorje »najnovejše«, pa danes že dokaj diskreditirane in v Franciji trezneje orientirane umetnosti a la zenitizem, ki je znala slepeče izrabiti povojne slovstvene razmere. Citiram še nekaj vrst iz njegove že precej umirjene pesmi »Londonska pomlad«, ki je prvič izšla v Kraovi antologiji Nove francoske poezije. Evo jih: N» perotih pnevmatičnega zefirja plavam poet težji kot zrak.. . kralji so mrtvi, sicer so pri fotografu ... novi, malo bolj športni Jezus gre preko ulice, kjer se je rodil Chaplin ... tečaji bakra se višajo s termometrom ... Max Jacob iz Quimpera (1876) je študiral licej in Kolonialno šolo, obesil poslednjo na klin in postal najprej slikar, potem pa razborit poet. Odlikuje se predvsem v »pesmih v prozi«, ki imajo v Franciji močno tradicijo: Aloysius Ber-trand, Baudelaire, Marcel Schvvob etc. Piše pa tudi verze; romane, kritike itd. Po fantastičnosti poetičnih snovi in drzni pestrosti bleščečega sloga je zelo vplival na razvoj mod. franc, pesništva. Zadnje Jacobovo delo so pesmi v prozi »Peklenske vizije« (1924). Pesnik notranjega življenja in opisovalec večne človekove borbe med dobrim in zlom, med mesom in krvjo, med razumom in nagonom je Frangois Mauriac. Zamaknjen v sijaj liturgije in ponosen, preponosen na pobožno vzgojo, zakrknjen v trdovratno moralo in neprestano boreč sc s kesanji, piše polne, globoko občutene verze v razne literarne revije Andrč Germain, rojen v Parizu leta 1883., pišoč večinoma pod pseudonimom Lois Ccndrc, ustanovitelj »Revue curopčennc«, hoče biti predvsem odkritosrčen, močen. Njegove pesmi so pisane v ritmični prozi in liričnem tonu, prostem romantičnih in simboličnih klišejev. Jean C o c t e a u iz Maison-Laffitte pri Parizu, rojen 1. 1892., sc jc uspešno pomešal v razne panoge sodobne umetnosti, v poezijo predvsem, potem v romanopisje, v muziko, dramatiko, balet, slikarstvo itd. Povsod jc novotaril. Biti nov, plačevati s še nerabljenim novcem, je njegovo umetnostno geslo. Je glavar nekaterih literarnih šol, majhnih cenaclov, odločilni sodnik in stvarnik mnogih modnih težerij. Zna spretno obračati besede, izbirati originalne figure, gromaditi nenavadne snovi. Posamezni odlomki sicer dokaj zmedenih njegovih pesmi so močni, jedrnati, izraziti. Cocteaujcv slovstveni tovariš jc Philippe Soupault iz Chaville, zdaj v tridesetem letu, ki sc z Aragonom, Bre-tonom in Eluardom bori za surrčalisme. Odvzel je poeziji vso barvitost, vsa okrasja, vse simbolistične in novoklasične čare. Njegovi verzi so dokaj prosti vseh »učenih« spon in nepotrebne navlake. Včasih se rad poigraČka z bežnimi besedami, tako v zbirki »Chansons«, ki vsebuje med drugimi tole flctno popevčico: Monsieur Miroir marchund dhnbits est mori hicr soir ft Pariš II fait noir il fait nuit il fait nuit noire & Pariš... I)va preizkušam k roti len na.sV zenske mladine: prof. dr. /(. in prof. dr. V. tol. I, Knlovcc Zimski motiv iz Mavčič V noči rojstva Bratko Kreft Bežno se je ogrnila z modnim plaščem, ki je bol izpolnjeval svojo zunanjo očem dopadljivo nalogo. V tej hudi zimi je bil slab drug zoper mraz. Drugega ni imela. Tiho je odprla vrata, da ne bi slišala služkinja, ki je dremala v kuhinji. Tiho zaprla in se splazila po vijugastih stopnicah navzdol. Ob sivih mrliSko strašnih stenah se je vlekla in se sikrbno ozirala. Sicer so bile ves dan svobodne. Vsako leto na Božič je bil zanje praznik, delopust. Sicer so garale, morale garati v petek in svetek. Le na božični dan je uprava in vse delo nadziranja počivalo. Vsaka je ta dan in večer vodila svoje račune. Po največkrat so se zbrale po tri ali štiri iz enega nadstropja skupaj in pri bornem božičnem drevesu prebile skrivnostno noč rojstva. Tiste, ki so bile mlade še in divje, razposajene, so se včasih drzno spravile tudi v tej noči na ulico. Ugajal jim je lov po človeku, po moškem, ki bi se iklatil še v božični noči po ulicah in ki bi imel denar, da bi ga izvabile k sebi. Le redko so naile kakega človeka. Srečavale so se po večini samo s policaji ali obupno pijanimi delavci. Zgodilo se je včasih, da «.> dobile potnik*, iki »e je potepal po ulicah in preživljal čas, ki mu ie bil na razpolago za nadaljnjo pot. Aliče ni bila danes ne eno ne drugo. Ko je Stopila ni* ulico, je tesno zavihala kosmati ov ratnik in »krila glavo v njegov objem. Hitro je stopicala po bledorazsvetljcni ulioi. Kam? Ob oglu se je srečala s stražnikom, ki je korakal g‘,r in dol po ulici. Kakor sicer one vse leto. Zasmilil se ji lc skoraj, kakor je sovražila vsakega človeka v trdo obrobljenem ovratniku in s listo sabljo, ki jo je venomer držal« roka, da jo potegne, sleče iz nožnice in udari, vseka. Sedaj sc ji je zasmilil. Njemu ni bilo prizaneseno niti v božični noči. Gledal je za njo, postal za trenutek j« prisluhnil samotnemu odmevu njenih kratko udarjajočih korakov. Ko je izginila, je nadaljeval svojo pot gor in dol Kakor prostitutke-------------- 1. Zjutraj, ko se je zbudila iz tcžJtih sanj, je čutila, ‘ia je vsa potna. V ustih je bil čuden, neprijeten okus m 1 jezikom sc je venomer zadevala ob spodnjo ustnico. D°’ kler je bila v postelji, ni mislila na to, Jter tak okus I« imela večkrat po jutrih, če je bila prejšnji dan kaka Posebna večerja in če je imela dober obisk. Ko pa j« P°' Zneje stala pred zrcalom, ko si je opraia zobe in z jezikonl obtipala na spodnji ustnici nekaj nabreklega, jo je zmrazilo. Z drhtečo roko je nategnila ustnico, z drugo približala zrcalo in — Roke so omahnile, zrcalce se je na tleh razbilo in v velikem lepem zrcalu nad toaletno mizo se je vsesala v svoj lastni obraz. Bled, pod očmi črno podplut, težke oči in zdelo se ji je, da je vrat malo pod spodnjo čeljustjo otečen. Gledala je in gledala; tipala, obtipala majhno oteklino in jezik se je zadel ob mehurček, majhen, neznaten---------------- Potem se je oblekla, našminkala, napudrala kakor vsak dan. Nikomur ni povedala ničesar. Ne Mimi, ne Karli, ne Vivienne, ki so bile njene sodružice v tretjem nadstropju. Sedaj zvečer, ko so ostale pripravljale v Karlini sobi božično drevesce in se spominjale svojih raznoobraznih obiskovalcev, je izginila na ulico. Kamorkoli. Samo da pride ven. Srce jo je gnalo, nekaj težkega je vstalo v njem in ona je šla na ulico. Tam je bil njen dom, njeno življenje, njen oprav#k. Njeno življenje? 2. Ko je imela sedemnajst let in je bila mlada, lepa, nedolžna, je pobegnila s popotnim agentom, ki je prišel ponujat v njih trgovino raznovrstno blago svoje firme. Tudi on je bil lep in je precej časa bival v tem mestu. Njen oče pa je bil gospod in hud oče in ni hotel o njenih sanjah vedeti ničesar. Aliče je sanjala, trpela, hrepenela *n dva meseca potem ušla. Potovala sta iz kraja v kraj. Veselo je bilo, ker sta imela denar. Skrbno sta se skrivala pod tujimi imeni, v inozemstvu. V Pariz sta potovala. I um sta bila varna pred aasledovalci in sta zaužila svojo ljubezen. Nekega dne ga jc zmanjkalo. Kmalu po tisti noči, ko mu je v veselju noči izpovedala, da se čuti mater. Zjutraj jc našla listek, malomaren listek z bežnim zbogom ---------- I ako se je vzbudila iz sanj, iz lepe pravljice in ob tistem malomarnem listku se je začudila, kako jc moglu slediti temu človeku, kako se mu je mogla tako mirno Predati z dušo in telesom. Ljubila ga je in sedaj je izginil. Po enem letu. Sredi ceste jo je pustil osemnajstletno, ko se jc začutila inatcr. Sla je v tiste mračne ulice, kjer sc stiskajo hiše m )udje. Babica-mazačka jo jc oprostila materinstva. In akrat, ko se je vsa trudna vračala od nje, ko jc bila z ’<>rimi parami na cesti, sc jc vzbudil ponos v njej. Domov — ne. Tam je oče, ki jc bogat in tiran in ki ‘niu tako še dvoje hčerk in sina. Da bi se vrnila in prosila odpuščanja, sedaj? Sen je presanjala, lepo presanjala. In izsanjati ga je (KVfk ko ni nikjer več dobila nc kruha de dela. o bi vzel tujca„neznanca, bledega in sovražno zročega v svoj dom?) Niikjer, kjer je tudi začela, ni mogla strpeti, *a aj sen in on in življenje sta jo preganjala korak za 0r& om. Preganjala in prignala na ulico--------------- 3. Vse to je bolna ustnica priklicala nazaj in v ircu ice sc je vzpelo tisto veliko sovraitvo, ki, ga je nosila ŽivH *■* U*'C' * ,cb°)- vrhunca. Sovražila je svet, lenje, moške. Najbolj motke in sovražno-pohotno se ’ m '• Pred*i»k da jih iztivi, ill0vrfcži ,.. 'n dana« v božični noči____________ Tista tiha mladost se je prikradla iz noči k njej, po cesti hiteči; topla soba njenega doma, božični večer, drevesce. Vse tisto, kar je tako tiho, ljubeče, strašno lepo in skrivnostno------------ Mrazilo jo je. Na zvoniku je udarila ura. Postala je, prisluhnila. Nekje daleč je klical vlak. »Kam?« je klicalo srce. Noč je bila temna, mrzla, po cestah so korakali samo stražniki. Vse je bdelo v svojih domovih in prisluškovalo utripanju src v božični noči. In ona? Počasi so noge stopile naprej. Korak za korakom preko stopnic do velikih vrat. Krčevito je prijela z obema rokama za ledeno kljuko in vstopila. Temno je bilo, vse temno, le tam spredaj kakor zvezda vodnica je skrbno brlelo. Večna luč. Kakor sv. Tri kralje zvezda, jo je vabila k sebi in skozi temo stranske ladje se je povzpela do nje. Tiho, s svetim strahom se je ustavila v njeni bližini in pokleknila. Oči so splavale tja gor, kjer je bil človek razpet na križu in mu je iz leve curljala kri. V tisti mrtvi obraz se je vsesala in ob rdeči luči ga je prepojila s svojo dušo. In se je pogovarjala z njim, s seboj. Ona, ki je sovražila, ki je mrzila ves čas, kakor more samo ženska. Nikoli ni pomislila nanj v teh dneh, nikoli ni sklepala rok, samo sovražila je ... On pa je bil pribit na križ, glavo sklonjeno in oči na pol odprte. S svojo dušo, s svojim trpljenjem ga je prepojila in čakala odgovora. Toplo ji je postalo v molitvi, čutila je pot po vsem telesu, oči in roke pa so se vzpenjale k njemu. »O, Kriste ...« Težko je izgovorila in ob svojem glasu prisluhnila. Odnekod ji je zvenel tih glas v odgovor. Odmev njenega srca. »O, Kriste .,.« Težko, nejasno, ljubeče. Vse tako, kakor je bilo v njej. In ob lem glasu, ob svoji trpeči duši, ob s trnjem kronanem licu človeka, ki so ga davno, davno razpeli na križ in ki je v trenutku umiranja imel eno samo prošnjo v svojem srcu — odpuščanje vsem tistim, ki so ga žalili, mučili, bičali, vlekli na Golgoto in razpeli, ob vsem tem jc doživela sebe, njega in — ljubezen. In svojo Golgoto. Tisto tiho, ncizrazno ljubezen, s katero je vzljubila njega, ki jo je pozneje pustil sredi ceste, ljubezen, s katero je ljubila svojo mater, ljubezen, ki je sijala iz krvavokronanega lica razpetega in ki je bil trpljenje vseh trpljenj in odpuščanje ... V noči, ko se je vse spominjalo rojstva njegovega, ko je šel njegov spomin kot skrivnostni trpeči sel miru skozi srca ljudi, sc je prostitutka Aliče prerodila. Brez sovraštva, brez očitanja je stopila na ulico — prerojena v noči njegovega rojstva. ... Zjutraj so našli na tračnicah samo še razmesarjeno luetično telo prostitutke Aliče. Lokomotiva jo je sprostila bolnega telesa in njeno trpeče življenje se je prerojeno prelilo v večnost, odkoder je vse, kar nima ne začetka nc konca. CUBVIK ZAJC r/ubl/ana. Zaloška ccata 27 Švicarske ure vedno v zalogi. Specialna zlatarska delavnica Cetrttonska glasba Slavko Osterc Letos so bistven del frankfurtske glasbene razstave tvorili instrumenti in rokopisi iz četrttonske stroke. Vso akcijo za ta del razstave je prevzel Alojz Haba, profesor te stroke na praškem državnem konservatoriju. Absolvi-rali smo pri njem doslej štirje kompozično šolo in ne bo nezanimivo, ako navedem nekaj podatkov o ciljih in namenih Habe, ter tudi o njegovi metodi poučevanja. Alojz Haba je rojen 1. 1893. v Vizovicah ter je dovršil najprej učiteljišče in tudi že nastopil službo. Ko se mu je nudila prilika, je začel študirati na konservatoriju v Pragi pri Vitčzslavu Novaku in pozneje pri F. Schrekerju na Dunaju in Berlinu. Slovenski skladatelj prof, Slavko Osterc Že kot učitelj jc na gosli improviziral v četrttonih ter so mu pozneje v Berlinu dali na razpolago dvu različno uglašena kluvirja, kjer je eksperimentiral. Po prevratu sc mu je izpolnila želja, dobil je četrttonski klavir (last praškega konservatorija), ki ga je izdelala firma Foerster po njegovih navodilih in ga jc v glavnem financiral T. G. Masaryk. Tam jc takoj uvedel pouk, ki ga obiskuje lepo število gojencev konservatorija kot neobvezen predmet. Ko sem se prijavil v ta tečaj, mi je Haba najprej na avtomatske instrumente zaigral kakih 30 slovaških narodnih pesmi, ki jih je »fotografiral« ob priliki svojega potovanja po C. S. R. S tem me je hotel opozoriti, da te vrste glasba eksistira tudi v preprostih narodnih pesmih. »Cc jih hočete slišati več, pojdite v Bosno in južne kraje vaše države,« jc pripomnil. Pouk je začel z intonacijskimi vajami ter je bilo v začetku sila naporno. No, po kakem mesecu smo se nekateri vživeli in tedaj nas je potipal, kako »sedimo« v poltonski teoriji in poznavanju starih cerkvenih tonovih vrst. Potem nas je razdelil v letnike, ne vem v koliko; jaz sem'bil sprejet v zadnjega, kjer so bili že trije starejši obiskovalci, ki so tudi letos absol-virali (Karl Haba, Miroslav Pouc in Kubin). Takoj sc je začela praktična kompozicija, v glavnem smo delali klavirske skladbe, katere nam je igral Erwin Schulhoff. Zanimivo jc, kako sc delijo pri koncertih četrttonske glasbe poslušalci. Nekaj jih po par taktih odide, drugi pravijo, da so se po par minutah vživeli, tretji vzdržijo do konca, da lahko po koncertu zabavljajo, četrti delajo huronski aplavz, nekateri (posebno gospodične) pridejo po koncertu po »četrttonske podpise«; so pa tudi taki, ki koncerta niso slišali, pa hvalijo ali grajajo na vse prc-tege. Taiko n. pr. kritik »Narodnih listov« raztrga vse, kar je naprednega, in pohvali vse, kar je konzervativnega — pa četudi ni bil pri koncertu. In vedno čaka, kaj so napisali drugi, resumira in naredi izvleček iz vseh kritik — takega, ki mu v propagando nazadnja-štva najbolj prija — ter ima seveda zadnjo besedo. Bistvo četrttonskega sistema jc obogatitev oktave za nadaljnjih 12 tonov. Kromatična (poltonska) skala jc c, cis, d, dis... itd., četrttonska jc c, višji c (enak nižjemu cis). cis, višji cis, d, višji d ... itd. do višjega h. S tem se obogati možnost melodičnega in harmoničnega izraza nc samo v dvojni, ampak v veliko večji meri. (Primerjaj matematične kombinacije od zaporednih števil 1 do 12 in 1 do 24). Melodija naj se tvori iz starih 12. mešano z novimi 12 toni, prav tako harmonija. Harmonično dobimo zanimive nove konzonančne tvorbe, n. pr. nevtralno terco, ki jc med malo in veliko, damo med čisto kvinto. Nastane nevtralni kvintakord, n. pr. c — nižji e (ali višji es) — Terci podobno obravnavamo seksto. Kot vodilni ton (Lcit* ton), t. j. v c-skali višji h, velja lahko polton kot dosleji lahko pa tudi četrtton. Tudi lahko tvorimo nove »kale, od katerih sta kot avtomatski najznačilnejši */« tonska in »/» tonska. Kakor vsaka reformacija, sc ima tudi ta boriti proti vsem prizna/nim in nepriznanim kapacitetam, in baš to )C dokaz, da jo vzamejo resno, za komodnost gotovih ljuJl še preresno. Dejstvo je, da sc že redno vrle koncerti če* trttonske glasbe v Prsgi, Parizu, Berlinu in drugih evropskih centrih, da se v Pragi, Parizu, Moskvi komponira ' četrttonskem sistemu in da vse ugledne glasbene revije posvečajo temu pokretu največjo pozornost, kar bodi vsa k cimi bojevniku moralna opora na potu k zimami* FOTO ATELJE I. Pogačnik IJUDI JANA Alchtondrova c. II. 3 Leta jlHVJ iistunovljenu TOVARNA DEŽNIKOV L. M1KUŠ, Ljubljana Mc>atnl Iro it. 35 Skrbno izdelovanje) — Nujvečja ubiru I — Nojniije ccnc f Preoblekel — Popravila! Specialni uteljo /•« trhosllKarslio u> uteklo, v>loN'VlilO' la«, ald. plttino JUDOVIH l.jubl ana. ull0“ hilmska igralka Lya Mara v svojem berlinskem stanovanju Gledališče in revolucija S. K. Stanitlaviki (Konec) Re« je, sem si mislil takrat, nafta umetnost je min-*‘v*> »to pa je za sodobnike vendarle najzmagovitejša °d vseh umetnosti. Njenega učinka ne ustvari poedini *jov«k, temveč istočasno cela skupina ljudi: igravcev, »likarjev, režiserjev in glasbenikov, ne ene sime vrste, temveč več vrst umetnosti: dramo, glasbo, slikarstvo, eklamacijo, ples itd. Pri tem ni učinku gledališča razpostavljen samo en človek, temveč cela masa ljudi; ustvari se nekak enoten občutek mase, ki v veliki meri *viia sprejemanje vtisov. Ta kolektivnost, to skupno ustvarjanje ne poedinih °*cb, temveč več ustvarjajočih, sta istočasni učinek v*č umetnosti naenkrat, ta skupnost reakcije je razvila Pn omenjenih predstavah vso silo svojega učinka na no-V®J». ie nepokvarjenega, zaupljivega in čisto neblazira-n'JU gledavca. Vsa sila sceničncga učinka na glcdavcc se-je posebno »no pokazala v predstavi, katera mi ostane ftc vedno v Pominu. Bilo je na predvečer oktobrske revolucije. Na . ..er ,0 ,c ^ralc v okolici Kremla čete, vriile »o se In* vcne priprave; neslilno so valovile mase ljudi k neznanemu cilju; na drugem koncu mesta pa so se praznile ceste, ugasnile svetiljke in vse varnostne straže so bile odpoklicane. V gledališču Solodovnikov se je zbrala tisočglava množica, da si ogleda »Creftnjev vrt«, prav ono stvar, v kateri je bilo opisano življenje onih ljudi, proti katerim sc je pripravljal tedaj upor. Iz gledališča, v katerem so to pot sedeli samo preprosti ljudje, smo čuli razburjeno brnenje čakajoče množice. Na obeh straneh rampe je bilo razpoloženje nemirno in napeto. Pripravljeni in šminkani smo stali igravci ter čakali na začetek predstave in prisluškovali brnenju množice v napeti atmosferi gledališke dvorane. »Danes ne pridemo do konca predstave. Z odra nas bodo zapodili,« smo govorili. Ko se je dvignil zastor, so bila naša srca v pričakovanju kakega izgreda. — Toda .,. Čehovov lirizem, lepota ruske poezije, ki se je izražala v umiranju ruske plemske posesti, ta za takratni trenutek tako neprikladna, neumestna poezija, ni zgrešila niti v tej situaciji svojega učinka. Bila je — kakor smo mogli soditi po pazljivosti občinstva — to naša najboljša predstava. Zdelo se j«, kakor da pomeni ta atmosfera poezije za gledavce nekak zastoj, kakor da se hočejo ljudje v gledališču posloviti od starega življenja, ki je imelo sicer svojo poezijo, ki pa zahteva zdaj žrtve očiščenja. Večer se je končal z burnimi ovacijami. Tiho to zapuščali glcdavci gledališče in bog ve » koliko jih je bilo med njimi pripravljenih bojevati se za novo življenje. Kmalu na to se je pričelo streljanje; z velikim trudom in v vedni nevarnosti, da nas zadene krogla, smo prišli domov. Izbruhnila je oktobrska revolucija. Predstave so se vršile brezplačno, poldrugo leto ni gledališče prodajalo vstopnic. Vstopnice so razpošiljali na razne državne institucije in na tovarne. Takoj po proglasitvi dotičnega dekreta smo stali na mah pred povsem novo vrsto giedav-cev, od katerih večina ni poznala niti našega, niti kakega drugega gledališča. Včeraj je posetilo mešano občinstvo naše gledališče, danes pa smo imeli čisto nov avditorij pred seboj, s katerim nismo vedeli kaj početi. Toda tudi občinstvo ni vedelo kaj z nami, ni vedelo, kako naj skupno z nami živi v gledališču. Razume se, da je bilo v prvih časih atmosfere in režim popolnoma spremenjen. Pričeti smo morali z najpreprostejšim. Morali smo občinstvo, ki je bilo v vseh umetnostnih zadevah zelo primitivno, naučiti vsega možnega: da je treba pravočasno zasesti prostore, da je treba med predstavo sedeti mirno in sneti klobuk, da je prepovedano kaditi in govoriti, da ni dovoljeno treti orehov in jesti kruh z maslom itd. Spočetka je šlo zelo težko in parkrat je prišlo tako daleč, da sem moral po končanem dejanju, ki so ga pokvarili taki neotesanci — spregovoriti pred zastorom v imenu igravcev, ki so prišli v nemožni položaj. Nekoč sc nisem mogel več brzdati, pa sem govoril ostreje, kakor je bilo umestno. Toda množica je bila čisto mirna in je pozorno poslušala. To sem ponovil dvakrat, trikrat. In do danes si ne morem pojasniti, kako je prišla ta beseda, govorjena dvema, trem avditorijem, tudi v vse ostale vrsie poslušavcev. V časopisju m bilo nobenega poročila. Tudi dekret ni bil tozadevno izdan. Zakaj je torej po teh dveh, treh slučajih nastopil popoln prevrat? Ti novi gledavci so sedeli odslej že četrt ure pred začetkom na svojih prostorih, kadili niso več, trli niso orehov, jedli niso več, in če sem v slučaju nezaposlenosti korakal po hodnikih gledališča — so drveli mladi, urni fantički pred menoj in šepetali: »On prihaja!« Namreč oni, ki je z odra govoril ž njimi. Vsi so snemali klobuke, da se pokoravajo obifajem »hiše umetnosti«, ki je imela tu svoje hišne pravice. Za časa vojne in revolucije je šla nepregledna množica ljudi skozi naše gledališče, ljudje najrazličnejših vrst in narodnosti, iz vseh gubernij Rusije. Če je popustila za-padna fronta, se je napolnila Moskva z ujetniki, ki so hiteli v gledališče po tolažbo; vsak nov avditorij je prinesel svoje navade, dobre in slabe; vedno je bilo treba navaditi novodošle na gledališki red. In komaj se je to zgodilo, je prišel nov val ujetnikov v Moskvo s severa, potem spet z juga, z vzhoda iz Sibirije ali s Kavkaza. In vsi ti so šli enkrat skoz vrata našega teatra in izginili potem za vedno. Revolucija je prinesla v gledališče najrazličnejše plasti prebivalstva. Bile so to perijode vojaških deputiran-tev, ki so lezli iz vseh kotov Rusije, potem je prišla mladina, potem delavci, in sploh gledavec, o katerem sem pravkar govoril in ki takrat umetniške kulture sploh poznal ni. Izkazalo se je, da je te vrste gledavec najhvalež-nejši; prišel ni v gledališče kar tako mimogrede, temveč s trepetajočim pričakovanjem in upanjem na nekaj važnega, česar še nikoli ni videl. In stopil je pred igravce z gunljiviini občutki! Če Ti /e »Razgled« všeč, pove/ to prl/atel/em, če Tl ni — pove/ lo nam l priporoča soojo krasno izbiro božičnih in tudi nouoletnih daril Fino Mago j*ci damske kostime za moSke obleke Duble za ulstre Palmersloni xa črne suknle Velurji in pliši Žameti in baržuni J. Grobelnik Ljubljana Bogata izbira! Solidna postreSbal Nizke cenel Začetek radiofonije v Sloveniji A. Reisner Današnja doba nadomešča drago in zamudno ročno delo z delom strojev, kjer in kolikor je mogoče. Naravna posledica tega je zahteva po izpopolnitvi ne samo delovnih strojev samih, temveč vseh naprav, ki so v zvezi z njihovim obratovanjem. Cilj vsemu je poenostavitev in pocenitev produkcije direktnih in indirektnih življenjskih potrebščin. Tu se porajajo najrazličnejši problemi, ki posegajo ne samo v materijalno, temveč še mnogo bolj v duševno življenje današnjega človeka. Vsi ti problemi pa zahtevajo ožjega sodelovanja človeštva, katerega razum se je lotil reševanja teh zamotanih in mnogokrat tudi za zdaj še nedoumljivih nalog. Zato je razumljivo, zakaj sc vsa sredstva, katerih uporaba omogoča zaželeno zbiranje, tako hitro razvijajo in napredujejo. Sem spadajo prometne naprave, predvsem pa naprave za prenos in medsebojno izmenjavo miselne energije. Med zadnjimi je najvažnejša radiofonija, ki skoro ne pozna ne časa, ne prostora. Dasiravno šele v začetku razvoja, je radiofonija za nas najidealnejša tehnična pridobitev izmed vseh ostalih. Da dobi tudi Slovenija v najkrajšem času svojo lastno oddajno postajo, je zasluga predvsem g. ing. Osane. Postaja bo, kakor je znano, v Domžalah in delo hilro napreduje. Sedaj *e postavljajo železne stebre za anteno, dočiin bo montaža strojev in aparatov končana okoli novega leta, nakar bo postaja začela z oddajanjem. Danes je v Sloveniji v primeri z drugimi deželami zelo malo ljudi, ki imajo sprejemne radioaparate in ti so navezani na sprejem zgolj inozemskih postaj, razen domače zagrebške. Vprašanje pa je, ako ima vsak tak posestnik zadostno močan 'n dober aparat, da sploh more sprejemati zagrebško postajo, "»iti ti aparati z elektronkami so zelo dragi, Slovenci pa v •plošnem revni. Posebno naše podeželsko ljudstvo ne priči 0 bogastvu. Ker bo naša postaja namenjena vsem, v velb'lž"i“ *ire»- n,c‘*’ Zato sledi kot orvl onis in delovanlc detektorskega "n,'rata znamke »Ingelen«, k' 1/delul* in prodala nri»n-’n' " re aparate. Imenovana tvrdka ie ponudila te aparate .Ra»-P edti, v prodajo ter |e nastavila nalnižle cene, da si tri' o*voi| Potrebne prospekte In cene kompletnih aparatov s "/"Ikaml ho uprava •Razgleda. Izdala v kratkem in s (em • '"Uoovalce Informirala. Istočasno nudi uprava Usta n vreientom In predvsem svojim naročnikom možnost, da že sedaj kupijo aparate, katerih cene bodo ob otvoritvi sigurno poskočile radi spekulacij z naivnostjo kupcev. Vse informacije daje uprava »Razgleda«. V radiofoniji imamo: 1. oddajni aparat in 2. sprejemni aparat. Delovanje prvih sloni na proizvajanju in izžarevanju električne energije v obliki elektromagnetnih valov, delovanje drugih pa na sprejemanju teh valov in njih izpreminjanju v akustične. Detektorski aparat »Ingelcn« (slika 1.), katerega bo prodajala uprava »Razgleda«, je kompletno montiran v mali, lepo polirani okrogli leseni škatlici. Premer škatlice je ca. 15 cm. Vsi deli aparata so pritrjeni na pokrovu. Ako odvijemo štiri male vijake, lahko ves aparat dvignemo iz škatlice. Aparat sam je sestavljen po sliki 2. Privijali A in Z služita za pritrditev antene in zemlje, na 1 pa pritrdimo slušalke. Drugih delov sploh ne rabimo. Ako pritrdimo na aparat anteno, zemljo in slušalke* je aparat sposoben za delovanje. Aparat deluje sledeče: Antena lovi električno energijo, katero postaja oddaja. Dovaja jo premcnljivemu kondenzatorju C in tuljavi L do privijala Z, odkoder prehaja energija v zemljo. Ta električna energija, ki jo imenujemo tudi visokofrekvenčno, ima posebno obliko. Izraža se v električnih valovih, ki zelo hilro menjavajo svojo smer. (Brzina menjavanja smeri (nihanje) je v tesni zvezi z dolžino valov oddajne postaje. Vsaka postaja ima drugo valovno dolžino, torej je tudi brzina nihanja pri vsaki postaji drugačna. Valovna dolžina ljubljanske postaje bo ca. 360 m.) Opisano pot visoke frekvence od antene preko kondenzatorja in tuljave v zemljo imenujemo antensko pot, oziroma z drugimi besedami: antenski ali uglasilni krog visoke frekvence. S pomočjo prcmcnljivcga kondenzatorja C mi ta krog uglasimo na valovno dolžino postaje, katero hočemo slišati. (V našem slučaju, t, j. pri >Ingelen«-aparatu, moramo počasi vrteti ploščo, na kateri se nahaja skala. Ko plolčo do gotove točke zavrtimo, sc nam postaja sama oglasi, seveda le tedaj, ako oddaja program.l Iz slike je nadalje razvidno, da sc pri 1 visokofrekvenčna energija razdvoji in vodi do detektorja D. Detektor je priprava, katera da potom antene ulovljenim visokofrekvenčnim nihajem drugo obliko. Spremeni jih v nizkofrekvenčne, to se s c slušala S/. 2. v................ . _ . L samoindukcijsko tuljavo, Z privijalo za zemljo, D detektor, V sliki znači: A privijalo za anteno, C premenljivi kondenzator, C sliki A privijalo anteno, za T privijala za slušala pravi v take, ki mnogo počasneje menjajo smer. Pole)} tega pa jih še nekako usmeri. Detektor sam je sestavljen iz line kovinske osti ali peresa in iz kristala svinčene svetlice. Zakaj ima ravno detektor to lastnost, da izpreminja visoko frckvenco v nizko, nam ni znano. — Ko tako izpromenjeni nihaji zapuste detektor, prihajajo v slušala. Slušala nam končno na podlagi elektro-magnetizma pretvorijo električne nihaje v valovanje zraka. Pot nizkofrekvenčnih valov ozir. nihajev od točke 1 — detektor — slušala in nazaj k točki 1 imenujemo detektorski krog. Kakor je iz kratkega opisa samega razvidno, detektorski aparat za obratovanje ne rabi razen navedenih nikakih drugih delov, ne elektronk, ne baterij. Dobro je, ako je spoj z anteno in zemljo prvovrsten, v bližnji okolici postaje pa zadostujejo kot antena tudi drugi železni predmeti večje površine. Končno nastaja vprašanje, kaj nam bo nudil naš radio. Brez pomena bi bilo ponovno naštevati posamezne dobrine. En pogled v programe drugih oddajnih postaj zadostujo, da se vsak prepriča, kako visoko polje izobrazb« v vieh raznih panogah orje ta najmlajia hči tehnike. Tehnične senzacije Govoreči in misleči stroj — Kuhanje na daljavo Kar so sanjali in napovedovali naši pesniki sive minulosti v svojih romanih bodočnosti, kar še pišejo in čemur se tudi najmodernejši neverno posmehujejo — to se počasi spreminja v resnico, iz idej postajajo dejstva. Pravljica iz »Tisoč in ene noči«, ki nam pripoveduje o skali, ki se je na besede: »Sezam, odpri se« sama odprla — je danes rešena zadeva in nihče več ne misli pri tem na čudež ali na tajne sile, ki odpirajo skalo. Ameriški inžener R. J. Wensley je konstruiral s pomočjo luči in zvoka posebna vrata, ki so se na izgovorjene besede odprle avtomatično. Tudi nekemu raziskovalcu v Berlinu se je posrečilo konstruirati za lastno labo aparat, ki na reakcijo avtomobilskega trobila in istočasnega obsevanja z žarometi avtomobila avtomatično odpre vrata garaže. Torej učinek, ki je dosežen s kombinacijo tako zvanih foto- in fono-celic. Raznoličnost človeškega glasu, njegove barve, intenzivnosti, ritma itd. bi zahtevala tako zamotanih in težkih naprav Iz delavnice nadarjene tfdčne Mimice Medvedove: Figurina *čudakov- za Prokofjevovo opero •Zaljubljen v tri oranže* in instalucij, da prav za prav praktična izvedba z* zdaj šc n« more priti v poštev. Glas človeku ju treba torej poenostaviti v toliko, da gu razume, sliši tudi »troj, Naiznanejše klasično sredstvo, da j« Morsejevu abeceda. Iznajditelj Wensley niti ne gre tako daleč, temveč je svojo konstrukcijo, ki jo imenu)® »televokalni sistem«, tako izobličil, da reagira na tri različnih višin. S kombinacijo teh treh znakov je dosegl)'v vsak zaželen učinek. Iznajditelj sam pripoveduje o uporabnosti tega načina sledeče: »Ta moj sistem predstavlja zadn|i korak v razvoju avtomatičnega »trojstvo. Z njun zamore n. Pjfj kontrolni inžener kake centrale s poljubne telefonske P° .!. poklicati svojo centralo, pregledati natanko položaj *v0*l.i strojev itd.« — Dalje je iznajditelj poroča! tudi o uPor? ,?°*e sistemu v gospodinjstvu, trdeč, da je mogoče kuhati iz »Učinek televokalnega sistema razumemo najbolje. * ^ poslušamo umno gospodinjo, ki govori s plesnega venč svojim domom, katerega Ima televokalično urejenega. Gosp ^ dinja ima torej tri piščalke, medsebojno različno uglašene M* _ pomočjo teh se pogovarju s svojim domom. Takole n. P •• Gospa pokliče centralo, ki na posebno znamenje sklene mači aparat za televokalične pogovore. Televokalni sistem torej avtomatično sname slušalo telefona na znamenje zvonca, in gospa pri telefonu začuje v svojem slušalu posebno kombinacijo brenčečih glasov televoksa, ki potrdi pravilno spojitev. Gospa s piščalko: Pip! kar pomeni: »Halo, ali si pripravljen?« Aparat preneha z brenčanjem in pošlje nekaj zaporednih tik-tak znakov, kar pomeni: »Vse pripravljeno! Želite, milosti va?« Gospa: Pip, p—i—p, pip! To pomeni: »Zveži me s pečil-nico električnega štedilnika.« Televoks odgovarja; Zum, zum, zum — zum ... »Zvezani stel« ... Gospa: »Tut«, kar pomeni: »Zakuri!« Televoks preneha z brenčanjem in sporoči h koncu s kratkim, odtrganim tonom, da je vse izvršil. Gospa pa pošlje štirikrat »pip«, kar pomeni: »Zveži me s pečilnico in povej, če je že gorka.« Televoks odgovarja: štirikrat »zum«, pavza, dvakrat »zum«, to pomeni: »Zvezani ste s pečilnico«, dva naslednja »zum« pa poročata: »Toplota pa še ni bogvekaj.« Na podoben način urejuje gospodinja s plesnega venčka delovanje pečilnice s povelji »pip« in »tut«, h koncu pa sporoči s kratkim signalom iz tretje piščalke, kar pomeni »na skorajšnje slišanje«, nakar televoks preneha s svojim službovanjem.« Radi razumevanja naprave še sledeče: Glasove, ki pridejo po telefonu k televokalnemu aparatu, sprejema z zelo občutljivim mikrofonom sprejemni aparat in jih ojačene oddaja dalje. Kakor hitro zadoni torej •prijavni signal — dvigne torej glasovno občutljivi prostor — spočetka imenovan fono-celica — telefonsko kljuko, sproži brenčanje tclcvokssistema — in ves aparat je pripravljen. S pomočjo visokega znaka nagovarjamo te razne celice. Če zadoni torej znak dvakrat, je zvezana cel:ca it, 2, če zadoni trikrat, sc zveže celica št. 3 itd. Vse to podobno, kakor sc to godi pri avtomatični telefonski centrali. Za nraiktično uporabo je spodoben vsak običajni telefonski aparat. Tudi razdalja ne igra nobene vloge. Četudi zvene vsa ta izvajanja za zdaj še zelo neverjetno, je treba vendarle pribiti, da sc je izumilcu pri javnem predavanju posrečilo, da je iz New Yorka v San Frančiško po«tavil zvezo, s katero je urejeval železniške signale, vključeval in izključeval ventilatorje in razne druge aparate, da, celo višino vode v nekem kotlu je mogel razbrati — vse to samo s pomočjo telefonsko prenešenih 0lasovn:h skupin. Amerika nam je na polju avtomatične produkcije darovala že zelo mnogo in zanimiva ic ugotovitev, da vse te načel* nostt priznava strokovnjak in laiik mnogo rajši, kakor vse one, ki jih imenuje Američan »the higgest •" *,,,r world«, ter jih postavlja z otroško samozavestjo pred naivnega Evropca. Gtoile jB±gotčica ie najboljša olonlcrltsHa trgovina Anton Krisper. Mubltana Mesini tra 26 ♦ strltarieva ulica 3 Charlie Chaplin Njegov življenjepis (Nadaljevanje) Charlie je nastopal v Los Angelesu v svoji znameniti »pobalinski« vlogi. Kmalu ga je opazil Mac Sennett, filmski producent, toda hitro je zopet nanj pozabil. Šele po preteku par mresecev se je zopet spomnil nanj, iko je iskal »tip«, sličen onemu, katerega je predstavljal Charlie na odru. Sennett je takrat proizvajal filme po vsej Ameriki. Kjer je našel primeren atelje, ga je najel za nekoliko časa, sestavil par filmov in odrinil dalje. Moremo ga primerjati s potujočimi gledališkimi družbami. Njegov »Star« je bil Ford Ster-ling, jako časti- in denarjahlepen igralec, ki je ob vsaki priliki zahteval povišek gaže. Mac Sennett ni mogel več izpolnjevati njegovih zahtev in se je odločil ozreti se za drugim igralcem. Obiskoval je dnevno gledališča, toda našel ni nič primernega. Nekega večera je posetil Sennett drugo redno gledališče »Plantage« v Los Angelesu. Charlie je tu igral v komediji »Noč v angleškem Musič Hallu« Mac Sennett je bil navdušen nad znanjem malega mimika. Sklenil je, da se takoj ž njim seznani. Toda prav v tem času pa je postal Ford Sterling zmernejši v svojih zahtevah in Sennett je opustil namero, angažirati drugega igralca. Po treh mesecih je prišel zopet Sterling nad Sennetta z ogromnimi zahtevami. Slednji se je spomnil malega komika iz gledališča Plantage, toda na žalost je pozabil njegovo ime. Spominjal se je le, da mu je bilo ime nekako »Chapman« ali »Chamberlain«. Vsekakor je naročil svojima sotrudnikoma Kesselu in Baumannu, da mu pripeljeta mladega umetnika. Po dolgem brezuspešnem iskanju sta ga iztaknila v malem mestu v Pennsylvaniji. Talkoj sta ga angažirala za 125 dolarjev tedensko in mladi Chaplin je našel srečo; šel je k filmu------------ Mac Sennett je baje v dveh letih, odkar je angažiral Charlija, zaslužil nad 600.000 dolarjev. Vendar si ni bil svest, da gre zasluga edinole Chaplinu, temveč je še celo podcenjeval njegove sposobnosti. Angažiral je še tri komike, katere je cenil mnogo više od Chaplina, ki pa so danes že vsi pozabljeni. Tudi Charlie se ni počutil dobro pri Sennettu. Brez-vsdbinske enodejanske groteske mu niso nudile nikakih pravih vlog in umetniškega razmaha. Bil je nesrečen !n nezadovoljen. Radi tega je po prvih šestih dvodejankah prosil Sennetta. da bi smel voditi tudi sam režijo. Slednji pa, ki ni Charliju nič kaj zaupal, se je stalno upiral tej prošnji, Prišlo je do hudih nasprotstev med malim komikom in njegovim šefom. Nekoč so celo mladega trmoglavca postavili iz ateljeja na cesto. Končno je vendar prcorosil Sennetta, da mu je dovolil voditi režijo, a le za poskušnjo. Ko je podjetnik uvidel, da imajo male komedije uspeh, sc je razmerje med njima izboljšalo. Alfred Reevei, prijatelj in manaier Chaplinov, nam pripoveduje o njegovih prvih £a«ih pri filmu: »2e mnogo prej, preden je prišel Charlie k filmu, je bil zanj navdušen in se je bavil z idejo, da bi sam produciral filme. Pri vsaki priliki je šel v kino. Nekega dne mi stavi predlog, da bi vendar porabila prosti čas za filmanje. Vloge bi zasedla s člani njihove trupe, scenerijo bi pa vzela iz gledališča. Mislil je, da je vse, kar je potrebno za snimanje filmov — kamera! Charlie in jaz sva torej sklenila, da žrtvujeva vsak po 1000 dolarjev za kamero. Seveda nisva imela pojma, kako se filmi proizvajajo. Mislila sva, da sc tako kakor v gledališču igra pri filmu na prostem pred aparatom. Kako se postavi aparat za totalne, velike in druge snemke, o tem nisva imela pojma. Tudi rezanje filma nama je bilo popolnoma neznano. Pripravila sva se čisto resno ik delu, toda zaman. Čeprav je bil Charlie jako vztrajen in trmoglav — ni prišlo do nikakega uspeha. Ko sva se poleti 1. 1912. napotila v Anglijo na kratek oddih, sva združila zabavo s koristnim« in sva nastopala na otoku Channel v gledališču. Charlie se je zopet začel baviti z idejo produkcije filma. Ko sva nastopala na otoku Jersey, je bil ravno F. ŠIBENIK Grofica Liguoro v vlogi plesalke Corlicelli v filmu Casanova karneval in ulice natrpane z maskami. Nek operater je snemal ta vrvež za tedenski žurnal in Charlie ga je pridno opazoval. Pred kamero je videl moža, ki je vedno nekoga pozdravljal, pri tem pa= imel obraz vedno obrnjen proti aparatu tako, da pozdravljene osebe sploh ni pogledal. To je bilo videti zelo komično in Charlie je sklenil uporabiti to v svojem filmu, iko bo tako daleč. {Pozneje je to tudi storil v filmu: »Avtomobilska dirka paglavcev.«) Ko sva se nato vrnila v Ameriko in igrala v Phila-delphiji, je pozvala brzojavka Charlija v New York, kjer je podpisal kontrikt s Kesselom in Baumannom. Potem, ko je Chaplin delal eno leto pri Mac Sennettu, je uresničil tudi svojo gorečo željo, da je skupno z Mac Svvainom proizvajal filme, katere je prodal za 2000 dol.; 11 let nato je iste filme prodal za 1 m i 1 i j o n d o 1 a r -jev! Počasi je postal Charlie samostojen podjetnik Njegove dvodejanke, čijih avtor in režiser je bil on sam, so doživele velike uspehe. Sele leta 1918./19. je začel s 5-do 7dejanskimi komedijami. S filmom »The Kid«, ki velja kot avtobiografična skica njegove umetnosti, si je priboril svetovni uspeh in popularnost v Ameriki. Za ta film je odkril štiriletnega dečka, že takrat malega igralca v varietejih, — Jackie Coogana. V tem času je Chaplin insceniral tudi film »A Woman of Pariš« (Pariška žena). V tem filmu je debitiral od Chaplina odkriti Adolph Menjou v mali vlogi. To je edini film, pri katerem ni sam igral, temveč samo vodil režijo. Kmalu ie bil Chaplin v stanju, zgraditi si v Horiywoodu svoj lastni atelje in s tem se pričenja zanj nova epoha v njegovem umetniškem delovanju. (Dalje prihodnjič.) LJUBLJANA Slav». ruski igralec Moiuhin v naslovni vlogi fihnii Casanova I & 4 1 £ I ' V v Obrazi iz filma Orlov-. Levo Jugoslovan Svetislav Pe/rovii1, ki igra v filmu vlogo kneza Aleksandra Film se je z velikim uspehom predvajal tudi v Ljubljani Ivan Možuhin kot Casanova Pred nedavnim tatom je dovršilo filmsko podjetje Cljjč Alliance Film v Parizu »voj največji in najrazkošnejši film »Casanova« z Ivanom Moluhmom v naslovni vlogi. Uspeh prvega predvajanja jc bil nenavadno valik. Celotno svetovno catopiije »c jc navduievalo 4 neprikrito hvalo za ruikeja režiserja Aleksandra Volkovu, ki je ustvaril lako ogromno delo. Oglejmo *i poprej umetniško osebnost Ivanu Možuhina, Kusa po načinu igranja in po umetniškem okusu. Dober znanec nanj je ie iz mnogih filmov, posebno dobro pa »e ga spominjamo iz »Carjevega kurirja«. Visok, gibčen, zarav in eleganten na* vedno očara v svojih nastopili. Možuhin je velik umetnik y koncepciji in Intuiciji. Njegov Casanova pa je živ, duhovit m zapeljiv. Ne moremo pa oporekati, da jc tudi režiser doprinesel zelo mnogo k osebnemu uspehu Možuhina. Volkov je predvsem mojster montaže. Montažo imenujemo pri filmu zaporedni red scen in jc to eno izmed najvažnejših opravil modernega režiserja. Toda, ni samo izvrstna montaža, ki je prinesla Volkovu toliko slave. Njegov »Casanova« je tako razkošno insceniran, da nobena beseda ne more izraziti neskončne lepote. Prizori iz Benetk — in teh v tem filmu ni malo — so delani nu licu mesta in so jih snemali mesece in mesece. Celi kompleksi Benetk so bili blokirani izključno za filmanje »Casanove«. Mehkoba in nežnost beneških noči. Casanova v objemu grofice Marije ali plesalke Corlicclti, najlcpSe zvezde Benetk — potem karneval iz XVIII. stoletja... Vse to sc ne da povedati, to je treba videti! S tem filmom je stopila francoska filmska produkcija v isto vrsto prvih ameriških in nemških produkcij, katere pa je v pogledu duhovite pikanterije 4c visoko nadkrilila. Če TI /e »Haxglcd« všeč, pove/ to pri/aiel/etn, če Ti tki - pove/ io nam! l\ BOŽIC Ulite ifntH litin mili u klit KIH LU mm :UAZGCEDOV HUMOR w w BIJ ( H L i Vestna mama je pravkar temeljito pretepla svojega sinčka. — In zdaj, sinko moj, povej, zakaj sem te kaznovala? Fant tuli: — VidU, mama, taka sL Najprej me nabije), potem p« niti ne vel, zakaj si to storila, Moderni plesi Žena motu: Ali je to mogoče? Da je ta zver zadavila svojo soplesalko v razsvetljeni dvorani, v kateri je plesalo naj* manj 150 parov? Kaj ni nihče protestiral? Mol: Nihče. Vsi so mislili, da samo pleieta. I V jedilnici velikega hotela j« bilo zalo malo gostov. Na-* takar pa je bil zelo povrien in se jc vadel tako brezobzirno, da so gostje poklicali hotelirja. Ta je prihitel in začel te oddaleč kričati: Vi osel, kaj ne moreta niti par uiivih gostov doatojno postreči. Nepotreben strah Varovanka bogatega trgovca se je vrnila it tujine, W|*r je Itudirala konservatorij. Njen mecen priredi veliko gostilo, na kateri nastopi devojka prvi« v domovini. Dekle: Upam, da boste s menoj zadovoljni. Igram n* stradivarki. Stara je čez dvesto leti i Meceni O kril boljil Da bi vsa) nihče tega ne op**"- GO OJ Zelo lepi so letos vzorci copatk. Narejeni so v raznih barvah iz usnja, žameta ali lameja. Veverica nudi za šolo plašč i* zelenega velurja, ki je okrašen z vezeninami in kožuhovino. Milica ima tudi plašč iz velurja, toda bolj ji ugajajo peščene barve in veliki žept. Deški postavi Marice pa privtoja mnogo bolje plašček iz “ngleškega blaga. K večernim toaletam se nosijo kepi, okrašeni z velikim ovratnikom iz nojevega perja. Sploh je nojevo perje letos zopet zelo v modi. Zelo lepi so šali iz muselina v treh barvah: bela, rožasta in črna, ki se razvrste ena poleg druge. Tak šal se končava na obeh straneh z nojevim perjem. Z nojevimi peresi so krasijo tudi plesne toalete, kar jim daje lahkoto in gibčnost, Na tej sliki vidimo troje dekliških klobukov: prvi v slogu dircctoire iz rožastega žameta, drugi iz modrc klobučevine s plisiranimi pentljami, tretji in najenostavnejši, toda zelo eleganten, pa je iz nilskozelenc klobučevine. Pozabili pa nismo tudi na naše najmlajše gospode; Prinašamo (like deške obleke iz angleškega blaga in toplega plašča in temnomodrega satina. I ■ ' J Kaiserjeve prsne karamele s.,3 jelkami Kakšnega moža-prijatelja si želi Lepota in ugled sta brez pomena. Prijatelj mora biti gentlcman: nikoli nervozen, resnicoljuben, nesebičen, stanovitno zvest, neafektiran, dobro vzgojen, obziren, nekoliko ljubosumen, zelo nežen, mlad, pogumen, vesel, ljubeznjiv, vljuden, nikoli dolgočasen, predvsem pa molčeč, ki ne izdaja tajnosti, čeprav bi ga obesili. RAZGCEDOV HUMOR lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllll^ Vestna mama je pravkar temeljito pretepla svojega sinčka. — In zdaj, sinko moj, povej, zakaj sem te kaznovala? Fant tuli: — Vidii, mama, taka sl Najprej me nabijei, potem pa niti ne vel, zakaj si to storila. V jedilnici velikega hotela j* bilo zelo malo gostov. Na-* takar pa je bil zelo povrten in se je vedel tako brezobzirno, da so gostje poklicali hotelirja. Ta je prihitel in začel (e oddaleč kričati: Vi osel, kaj ne moreta niti par ulivih gostov doatojno postreči. Moderni pleti Žena motu: Ali je to mogoče? Da je ta zver zadavila svojo soplesalko v razsvetljeni dvorani, v kateri je plesalo najmanj 150 parov? Kaj ni nihče protestiral? Moi: Nihče. Vsi so mislili, da samo pleteta. Nepotreben strah Varovanka bogatega trgovca se je vrnila Iz tujine, W|«r je Itudirala konservatorij. Njen mecen priredi veliko gostilna kateri nastopi devojka prvič v domovini. Dekle: Upam, da boste x menoj zadovoljni. Igram stradivarkl. Stara je čez dvesto leti i Meceni O kril boijil Da bi v»a| nihče tega ne op**'1- (Tdcu Zelo lepi so letos vzorci copatk. Narejeni so v raznih barvah iz usnja, žameta ali lameja. Veverica nudi za šolo plaSč iz zelenega velurja, ki je okrušen z vezeninami in kožuhovino. Milica ima tudi plašč iz velurja, toda bolj ji ugajajo peščene barve in veliki žepi. Oeiki postavi Marice pa pristoja mnogo bolje plašček iz angleškega blaga. : i K večernim toaletam se nosijo kepi, okra-Svni z velikim ovratnikom iz nojevega perja. Sploh je nojevo perje letos zopet zelo v modi. Želo lepi io šali iz muselina v treh barvah: bela, rožasta in črna, ki se razvrstc ena poleg druge. Tak ial se končava na obeh straneh z nojevim perjem. Z nojevimi peresi se krasijo tudi plesne toalete, kar jim daje lahkoto in gibčnost. Na tej sliki vidimo troje dekliških klobukov: prvi v slogu direetoire iz rožastega žameta, drugi iz modrc klobučevine s plisiranimi pentljami, tretji in najenostavnejši, toda zelo eleganten, pa je iz nilskozelene klobučevine. Pozabili pa nismo tudi na naše najmlajše gospode: Prinašamo »like deške obleke iz angleškega blaga in toplega plašča in temnomodrega satina. Kakšnega moža-prijatclja si želi Lepota in ugled sta brez pomena. Prijatelj mora biti gentleman: nikoli nervozen, resnicoljuben, nesebičen, stanovitno zvest, neafektiran, dobro vzgojen, obziren, nekoliko ljubosumen, zelo nežen, mlad, pogumen, vesel, ljubeznjiv, vljuden, nikoli dolgočasen, predvsem pa molčeč, ki ne izdaja tajnosti, čeprav bi ga obesili. Kaiserji prsne karamelen ^s„3jelkdmi"^4 Najpreproslejšo rešitev za najtežji problem las nudi »RUSSO« trpežno kodranje z oljnimi obkladki izvajano pri tvrdki Dunajska Sola jamči za prvovrstno postrežbo Posebno postopanje za gospode Prosim uvažujte naslov £<2uar<7 Paidascf) :: Celfe Palača Jadranske banke, poleg &otcla »Evropa* Betetto in njegovi učenci Pavel Debevce Vera Majdiieva Vera Popovifoa Nekdo je nekoč zapisal, da smo Slovenci sila kritičen narod, da nam zlepa ni mogoče ustreči, da je zaradi tega odilo že mnogo pevcev od nas, da so postali potem veliki in slavni in da smo na to svojo strogost lahko ponosni. Ko je nedavno tak nastop naSe mlade sile dvignil zopet gore prahu in so vrgli merodajni »tipi iz občinstva« (glej Gledal, list St. 5) »predrznega« domačina ob tla, du sc je čulo pokanje kosti v deveto deželo in so se kazala znamenja na nebu — tedaj sem vedel, da smo hoteli poslati zopet predmet mladega človeka v svet, da se tam sam izobrazi, prodere — ali pa utone. In vendar moremo zaznamovati prav v zadnji dobi dva zelo razveseljiva dogodka v naSem pisanem opernem življenju, ki sta nas uverila, da tudi med naraSčajem raste dovolj do-. brega, da, toliko dobrega, da smemo v kratkem misliti na popolnoma slovensko opero. Majdičeva je nastopila kol Margaretu v Faustu. Imela je pred Popovičevo predvsem veliko prednost večjega pevskega materiala, ki jo je pod Betettovim vodstvom vedno bolj usposabljala za mladostno dramatično stroko. Z izpopolnjenimi višinami je prestala svoj prvi nastop tako častno, da ji tudi najstrožji kritik ni mogel očituti ničesar. Visoko muzikalična, je lahko posvečala vso pužnjo tehnični plati svoje Margarete, katero je z vestnim izpolnjevanjem Betettovih naukov pripeljala do ncdvomljive zmage. V igri sicer Sc skromna, je kljub temu očitovalu jasen talent, ki se ho po večkratnem nastopanju sam razvil in razmahnil. Popovičeva je nastopila kot Olimpija v »Hoffmunnovih pripovedkah«. Ne glede na to, da je gostoval prav takrat tudi Križaj, ki je potegnil razpoloženje k sebi in blestel v vsej svoji zdravi umetnosti, je vendarle zbudila spIoSno pozornost in odobravanje. Kdor pozna njo kot pevko, ki je nastopala pred par leti na produkcijah konservatorija kot gojenka drugih učiteljev, ta bo znal cenili Betettove ogromne pcdagoSkc zmožnosti in čudovito marljivost Popovičeve. Iz malega, neznatnega, distonirajočega glasu, s katerim ni mogla na produkcijah pokazati prav nič drugega kakor samo veliko muzikalnost, se je z Betettom povzpela tekom razmeroma kratke dobe do prav dobre, tehnično in glasovno precizne koloraturke. Olimpiju za pevca ni malenkost, in vendar jo je prinesla Popovičeva lepo in nadpovprečno. In z onim veseljem mladosti, ki veruje v Betetta, v teater in vose- Njen glas se je osvobodil s pridnim Šolanjem vse rezkosti, vseh meglenih primesi in v Olimpiji je donel v stilnem okviru Olimpije. Du je prinesla Popovičeva na deske poleg svojih glasovnih zmožnosti Se posebno lepo zunanjost, umerjenost nastopa in lep kostim — to ji moramo Šteti samo v dobro in biti veseli, du nam raste za nuSo slovensko opero tak nuraSčaj, In ko bomo imeli potem res naSo slovensko opero, ko ne bo več v eni operi prepevalo deset narodnosti, tedaj bomo vedeli, da gre v prvi vrsti venec za zasluge naSemu pevcu, mojstru in učitelju — Juliju Betettu! Iz splošnega zdravstva l!lllllirillll!lllll!lllll!IIIIIIH!llllllllllllllllllllllllllllll!!lll!llllllilllllllll!llllllllll!lli!!llllllll!!llllllllllllllllll!IIIIIIIIIIIIIIIUI!lllllllllllllllllllllllll||IM Ženska sckcija S. K- Ilirije v češke/n Zlitin pri Bat’i Starorimska kopališča Dr. Leo Trauncr 2c najstarejše pravljice govore o kopališčih, vsi narodi obožujejo njih zdravilno moč in jih opisujejo tudi kot prijetno zabavišče. Homer, Pindar in dr. jih opisujejo, Plato celo trdi na podlagi egiptovskih tradicij, da so imeli na otoku Atlantis, kateri se je pred tisočletji pogreznil v morje, razkošne kopalnice. Prvo spodbudo za rimska kopališča je dal po vsej priliki Lucius Tarquinius Priscus, ki ima tudi za prvi katere še danes v razvalinah občudujemo. Bila so to mojstrska dela rimske arhitekture in največji javni zavodi sveta. Komu niso znane terme Augusta, Caracalla, Dioklecijana, Tita, v katerih so bila nakopičena bogastva Kar-tage in Azije, in ki so nudile obiskovalcu najbolj rafinirane slasti v smislu pohotnih življenjskih idealov te nacije. — V času Caesarov je bilo v Rimu 860 privatnih kopalnic in dve javni. Tudi v vaseh jih ni manjkalo. V nekaterih privatnih kopalnicah je vladalo razkošje in udobnost, ki presega vsako verjetnost. Našli so tam dragocene okraske iz egiptovskega marmorja, bazalta in Bernikova (S. K. Ilirija) v metu kopja Početek rimske gimnastike velike zasluge. Vendar so bile Prv« kopalnice še primitivne. Sele od Grkov so posneli Rimljani finese in ko jc pudcl Kartago, so sc odprla vrata ludi orijentalskemu razkošju. Grški zdravniki, ki so se naselili v Rimu in ki so uživali velik ugled, so uredili ■lt,Pališča in sto let p. Kr. r. jc najznamenitejši zdravnik Rima, Asklepiades, vpeljal predpise Hypokrata za klinično ,r> dietetično uporabo kopeli. V njegovem času in pa pod •>rvimi rimskimi Cacsari do časa Konstantina Velikega so •'ftstalc čudovite privatne kopalnice in javne gorke kopeli, granita; tla iz mozaika in stekla, pozlačene arabeske in izborne slike. V polkrožnih vdolbinah so blestele statuc in skupine priznanih grških mojstrov — in Plinius st. ugotavlja, da marsikatera žlahtna rimska dama ne bi uporabljala kopalnice, če ni bila obložena s srebrom. Nekatere kadi so bile tako prostorne, da se je lahko v njih plavalo, kakor piše Plinius ml. v svojem pismu Gallusu o svoji larentanski vili. Stari Rimljani so sc med kopeljo dali polivati z vodo, za kar so uporabljali školjke. V poznejši dobi so za to uporabljali posode iz zlata, srebra ali pa iz korintskega železa. — V času Senece so imeli v kopalnicah velika steklena okna, ki so bila tako urejena, da so prepuščala v času kopeli solnčne žarke in Plinius ml. piše v pismu na Canninija, da so njegovo kopel v Comi razgreli solnčni žarki. Seneca primerja kopalnice svojega časa s tistimi svojih dedov; »Zdim sc reven in majhen, če ne obstojajo stene kopalnic iz marmorja, če ni ta marmor umetno zvezan, da se zdi, kot bi bile slike, če niso kadi iz kamena od Tasusa, ki se nahaja sicer samo v svetiščih, in če ne teče voda iz srebrnih pip, da osvežim svoje oslabelo telo.« Če je bila lega vile ali hiše primerna, so sc namestile kopalnice tako, da so kopalci uživali tudi lep razgled. Tako je n. pr. imel Plinius iz svoje kopalnice razgled na morje. Na srehah hiš so bile priprave za solnčne kopeli; golo telo so namazali z oljem in ga izpostavili vplivu solnčnih žarkov. Na razpolago je bil tudi pesek. Iz izjave Plinija st., da so Rimljani v prvih šestih stoletjih po ustanovitvi države uporabljali samo kopeli mesto zdravil in da umrljivost v tistih časih ni bila večja kot po prihodu grških zdravnikov, razvidimo, kako je bila pri Rimljanih kopel zadeva naroda, in splošna navada. Kopel so smatrali kot najboljše sredstvo za ohranitev harmoničnega ravnotežja telesnega sistema; radi tega so bile kopeli združene s telesnimi vajami in drgne-njem telesa. In ta navada je postala zadeva državnega ustroja in šola vseh junakov. V srednjem veku je kult kopanja malodane propadel, kar je bil brezdvomno eden izmed vzrokov, da so epidemije v tistih časih vladale s tako krutostjo. Selc v najnovejšem času je prišla higijena zopet do svojih pravic. Migrena Redki so ljudje, katerim bi bila migrena povsem neznana. Pojavlja se pogosto že pri šoloobveznih otrocih, spreminja se po kakovosti in znakih v dobi pubertete ter je brezdvomno v neki zvezi s spolnim razvojem. Posebno pogosta je pri ženskah, posebno v času mesečnega perila, ter pri moških, ki opravljajo naporna duševna dela. V starejših letih navadno izgine. Bolnik sc nc počuti dobro; trese ga mrzlica, nima pravega teka, čuti se utrujenega, slabo spi, jezik mu je obložen, ima slab okus, večkrat sc poti in bljuje. Tem pojavom sledi glavobol, ki ga čuti bolnik večkrat samo na enem delu glave, radi česar sc imenuje ta bolezen tudi »hemikranija« (hemi=pol, kranos -(.lava). Pogosto se pa čutijo bolečine po vsej glavi. Bolniku se zdi, kakor bi nekaj v glavi vrtalo ali trkalo, posebno pri očeh ali pri nosni korenini. Značilno je, da vidi bolnik v tem stanju bolezni plesati svetle točke, da se mu nekaj blešči ali pa, da sliši neko šumenje. Večkrat mu pordeči polovica obraza, silijo 'ga solze, čuti nahod ter se mu vnamejo očesne mrene. Tudi ima b:lnik neprijetne občutke v črevesu ali v mehurju, slednjič sc polasti bolnika trd spanec, nakar izginejo vsi ti pojavi. — Migrena pa vpliva tudi na naše duševno razpoloženje: radi sc razburjamo, težko mislimo, čutimo sc potrte in za vsako delo, posebno za duševno, povsem nesposobne. Vzroki tc bolezni so nam neznani. Domneva se, da igrajo krči v žilah veliko vlogo. Brezdvomno je bolezen dedna ter |c pogostejša pri ženskah kot pri moških. Razpoloženje za to bolezen omejimo, če sc vzdržujemo opojnih sredstev, kakor tobaka in alkohola, če živimo mirno in redno, če se gibljemo mnogo v svežem zraku na prostem če duševno nc delamo preveč in slednjič, če uživamo koliko mogoče malo beljakovine. Dobro rejeni bolniki na| sc pos oziroma naj uživajo predvsem mleko in sadje. Razpoloženje do bolezni omilimo z raznimi preparati broma, kakor z “t,a" z i n o m in a d a 1 i n o m. Kadar pa nas bolezen popade, sc poslužujemo raznih sredstev, kakor; migrcnina. gardana. pirar midona itd., ki jih dobimo lahko v vsaki lekarni Večkrat nam pomagajo tudi gorke kopeli ali pa obsevanje » deklino luCJO. Če pa so napadi izredno močni, |c najbolje, da leže bolni posteljo, v temno sobo in se izogne vsakemu naporu. Česa ieliteT Želite li šarklje, močnata jedila, pecivo in torte v najvišji popolnosti in lahki prebavljivosti? .. . Potem pripravite iste izključno po l)r. OKTKEK-jevih receptih in z Or. OETKER-Jttvlm pecilnim praškom! -ra= NalprlkiadneM In nafcenejša za Božič in nouo leto Pisemski papir v tuuimli in kasetah najmodernejši'1 pariških novosti. Garniture in podložne mape za P1** mize, albumi, poezije, fini note«, kasete, bonbonjere, okvirčki, ure ' alalmstru in murmorju, Šolske >>* tehnične potrebščine, aktovke, ioi ske torbice. Polnilna peresa spec. Waterinal kupite pri tvrdki ^ IVfin BONHC &ELEHBUR60UH ULICH Gramofonski „ .. . nilffloloU nramoloni, ploiče, albumi m m»v* !\ OnaeiEK zu p|oKet frtneice| 1*1,- prodajn tia enojcme obroke. Columbia-aparat in <\»lninl>ia-|)luf,t “ sta na viftku tehnike. Telefon 2222 0 našit odrov Ljubljanska drama Pavel Debevec S Cankarjem se na žalost ukvarja pri nas samo Skrbinšek s pravo ljubeznijo, da ne rečem zagrizenostjo. In vendar se mi zdi, da je še zelo zelo veliko Cankarja, ki ni še izčrpan v oderskem in gledališkem pogledu. »Hlapec Jernej in njegova pravica« v Skrbinškovi dramatizaciji in režiji je le dokaz zgornje trditve. Z vso ljubeznijo, z vso silo svoje umetnosti in globokega razumevanja je ustvaril Skrbinšek tudi z vlogo hlapca Jerneja, katero jc igral sam — »ne resnice polno« osebo, kakor se to pravi, temveč hlapca, prepojenega tako močno z najglobljimi čustvi, da nam ostane za dolgo, dolgo v spominu., Prizor z otroci ie sicer eden najlepših, ne posreči sc pa skoraj nikoli. Otrok, zdravih in naivnih pač ne moreš spraviti niti v naturalizem, niti v simbolizem, niti v eksprezionizem. Ostanejo pač povsod otroško nerodni. Stilizacija scene je odgovarjala osnovnemu razpoložen)U, bila pa ni v izvedbi preveč na višku. Na kratko: Predstava, ki je zaslužila vse bolj ime lirične pesmi, recitacijskcga večera, kakor pa drame — ali povesti. Poleg Skrbinška je samo še potepuhu dano, da sc razmahne. 1 o je storil Lipah in po-' stavil na oder odlično kabinentno figuro! Tej mehki dramatizaciji Cankarja je sledil Kulundžič t svojim povojnim poskusom: Polnoč. Pri dnevni kritiki, in sicer \ ni našel milosti, vendar pa je bila predstava vseskozi nekaj, o čemer bi mogel človek poročati več, kakor o običajnih predstavah. Bilo jc v tej predstavi zelo mnogo zanosnega, elementarnega v knjigi in na odru, v režiserju in igralcih, ki so to pot s posebno vnemo hoteli dvigniti avtorja! Je vendarle vedno zelo ginljivo, če sc vzpne igralec v svoji sicer vedno preveliki skromnosti do lepe požrtvovalne zavesti, da jc treba reicvati avtorja. In to so storili vsi iz Polnoči. Težko bi bilo, ocenjevati vsakega posebej. Ves ansambl, Marija Vera, Jan, Debelakova, Cesar, Juvanova Vida, Gregorin, vsi ti so sc strnili v sekstet, ki je igral od 8. do 10. ure najčistejšo komorno muziko. S čudovito dina- j miko in umevanjem, ki jc bilo globlje od dela samega in na isti višini s požrtvovalnostjo. Na oder je postavil vso stvar Ciril Dcbevcc, ki jc obenem debitiral v tej predstavi l kot režiser. Sam še zdravo kipeči mošt — sc je z vnemo in zagrizenostjo zavzel za svojo v dežju rojeno sestro, da jc oživela in cclo prevzela mladino in tiste, ki vedo, kaj jc teater. i V režiji ravnatelja drame Pavla Golic jc bila po *gor- ' njem vprizorjena Lcskovčeva drama iz življenja beračev: Dva breg ova. Sama po sebi izvrstna stvar, je v režiji Golije ie pridobila. Postavil jc nekaj zelo posrečenih slik, ki so očito-valc predvsem mnogo smisla za obdelovanje velikih prizorov. Zanimivo na vsem pa je najbolj to, da bi sc moglo to troje Lcskovčcvih dejanj vršiti nekje pri nas, na naših domačih tleh... v ravnateljevi režiji pa so bila po kostimih postavljena *elo določeno (Flore Briga) v Pariz ali kako drugo svetovno mesto. Nove, zelo zanimive možnosti bi sc pojavile lam, kjer »e zdi, du so zdaj v tej prireditvi že skoraj izčrpane. V zasedbi jc Imel ravnatelj Golla srečno roko. Levar je bil v Prvih dveh de|anjih tak, da bi ga užival najrazvajonejši velikomestni poznavalec. V tretjem dejanju pa popusti Mucalur — ne Levar. Skoz vsa tri dejanja je v vrtoglavem leninu, vsi *drava in prežeta od čudovitega hrepenenja brzela Medvedova, ki je z Rono temeljilo in s poudarkom dokazala, da fire prav zanesljivo po poti, ki gre do naSih najboljših. Rogoz i« našel žive barve za svojo bolno ljubezen, prinesel je marsikatero nianso, ki jo more prinesli le Rogoz, zdelo pa mi je, da je vseeno oblečen nekoliko preveč — apaško ftH plattenbrudersko. Ubranosti je manjkalo, čc jc najkremc-nitejie slovenizme govoril tuje oblečeni človek. Vsi drugi, od rezkega župana Skrbinška preko beračev Pečka, Smerkolja, Lipaha, Pluta — pa do Gregorina, ki je dobro zaigral mladega gospoda, so postavili vsi prav imenitne lipe. Gospa Danilova kot Komposarica je izgrebla iz te vloge vse. kar je mogla. Zalo je bila čislo njena! Izborna je bila tudi Soha Rakarjcve. Le premalokdaj zaslužno omenimo lo skromno, "evsiljivo igralko, ki pa v svojih laržnh prinese na oder vedno •tvaritve, ki so neovrgljivi dokar velike nadarjenosti. Ljubljanska opera Ena prvih opernih predstav je bil »Faust*. Predstava za letos ni bila na novo študirana, pač pa je bila izvajana par-krat zaradi raznih gostov in zaradi baleta, kateremu je znal novi baletni mojster Vlček že po nekolikih skušnjah vtisniti svojo voljo in znanje. Wisiakovo smo videli prvič po vrnitvi iz Pariza, pa smo jo veseli. V Faustu je nastopila kot Margareta gdčna Majdičeva. Betetto, katerega učenka je, nam je porok, da ne pride iz njegove šole nič slabega. Tudi Majdičeva je resna in vsega uvaževanja vredna pridobitev _ za naio opero in prav veseli jo bomo, ko se nam predstavi spet v kaki novi stvari. Naš Banovec kot Faust je dober. Po glasu prvovrsten, je pa po načinu petja včasih le malo preboječ. Njegovo fraziranjc je dobro, vendarle sem in tja raztrgano, njegova mimika je tudi v najhujših afektih medla in ostavlja vtis, da se Banovec vsega tega teatra boji in P°ie ‘e zaradi tega, ker ima glas. To pa je vsekakor za prvega tenorja premalo. Z glasom, ki ga ima Banovec, s tehniko, ki je pri Banovcu tudi dosti visoka — bi mogel in moral s spopolnitvijo svojih razmeroma majhnih nedo-statkov polniti hiše dan za dnem in visoko nadkriliti kateregakoli favorita! Valentina poje običajno Holodkov. Nisem tega napisal zaradi Valentina samega, pač pa zaradi tega, da se vendarle enkrat pomenimo, kako je to z gospodom Holod-kovom. Če se ne motim, je ta gospod že četrto ali celo peto leto angažiran pri naši operi kot prvi bariton. Cenimo ga. Jc pevec odličnih glasovnih kvalitet. Toda nepojml)ivo se mi zdi, kako more ves čas svojega angažmaja peti svoje vloge v ruskem jeziku. Kdor se spominja njegovega prvega koncerta v Ljubljani, se bo tudi spomnil, da je imel poleg sebe na klavirju čašo čaja ali vode, iz katere je po vsaki točki napravil dober požirek. To je bila njegova prva neokusnost, da ne rečem netaktnost med Slovenci — in isto uganja seda) na drug način dalje. Težko je pisati trpke besede o Rusih ko ■smo imeli vendar priliko, spoznati jih za sila fine in taktne ijudi. Toda Holodkovovo ignoriranje slovenskega lezika presega vendarle vse meje potrpežljivosti. Ali pa mogoče tudi pn gaži izvaja konsekvence in vrne polovico z ozirom na rusko petje? Ali pa morda g. Holodkov ne vč, da imamo, hvalabogu, pri nas šc toliko takega občinstva, ki gre v opero zaradi opere in ne zaradi baritona? Ali se sklada z megovim umetniškim čutom dejstvo, da poje n. pr. Scarpio v Tosci, ki vsebuje prav za prav samo v tekstu kl]uč za razumevanj vse opere — v za vso širšo publiko nerazumljivem leziku? Ali mar ne vž, da prav iz takega »glumljcnja« opernega pctia izraste ono neokusno pozerstvo, ki pomenja konec umetnosti in začetek cirkusa? In, ali ne prihajamo v »rogu zopet naza) k skodelici čaja na konccrtnem klavirju? Poudarim ie enkrat: ccnimo ga kot pevca, priljubljen je brezdvomno, toda uči naj sc slovenski! prihodni.«-) Mestno gledališče v Celju Angelo Cerkvenik: Roka pravice Krstna predstava jc bila v Celju. Režijo in glavno vlogo Možine je igral g. ravnatelj Bratina, ki je igro tudi in zelo posrečeno insceniral. Tudi o,ta i so sc po -o,»h močeh z ljubeznijo posvetili najnovejlemu delu Cerkvenika, ki )e po tragedijah »V vrtincu«, »Greh«, »Očiščenje« _ napravil z .Roko pravice« korak naprej. Ustvaril je prvo slovensko tragikomedijo. katere snov jc vzel iz »redme današmega korom-piranega življenja, ki uniči in po krivici obsodi marsikatereg malega človeka, kakor jc poduradnik Možina. Ob niem se človek spominja Gogoljevih uradnikov, ki radi ukradenih »plaščev« umrejo ali pa iščejo svoje izgubljene »nosove«, Za slovenski teater jc to precej nov človek. Cerkvenik ga je postavil s spretno roko dramatika na oder, kjer vzbuja tragiko in smeh, ki — kakor Gogoljev — človeka boli in se P®*' v bolestno raztrganost, *». K. Gradbeno podietje ing. DUKlC In dr. Uubllona Dohorlfevo ulica Sl. 24 fflove knjige Nagradna Križanka št. 4 Lucijan Marija Škerjanc, 4 klavirske skladbe. — Pravkar je izšel v založbi A. J. Gutraann, Wien (Universal-Edition) ličen zvezek, ki vsebuje 4 skladbe za klavir našega skladatelja L, M. Škerjanca. Ker je to prvič, da so izšle instrumentalne skladbe našega skladatelja v inozemstvu, je vredno, da se pri njih malo več pomudimo. — Omenjene klavirske skladbe je izvajal v Ljubljani na enem svojih koncertov naš pianist Anton Trost ter jih ima na sporedu tudi sloviti ruski pianist Aleksander Borovski. Pri nas se jih bo lotil seveda le malokdo, ker vsebujejo znatne tehnične težkoče ter zahtevajo poznanje in vživetje v moderno pianistično literaturo. Le odličnim, nevsakdanjim pianistom bo mogoče prodreti v globino teh sicer kratkih, a zato nič manj karakterističnih del. Prvo, naslovljeno »Allegro agitato«, nas takoj postavi in medias res ter se zdi, da zveni cel orkester, tako natrpano in polno doni klavirski stavek tega dela. Drugi, mirnejši del (Andante soste-nuto) obravnava isti tema v popolnoma drugi, zasanjani luči ter se po svoji barvnosti približu delom Skrjabina ali Mjakov-skega. Tretji (Grave) in četrti (Andante molto con sentimento) sta bolj liričnega značaja ter se posebno zadnji dvigne do mogočnih, ekstatičnih viiin, S to zbirko je stopil skladatelj L. M. Škerjanc v krog sodobnih modernih skladateljev in ^o takoj s posebno karakterističnim delom. K temu koraku mu moremo iskreno čestitati in upamo, da bo naša javnost tudi znala pravočasno ceniti njegov uspeh. S. K. Grafološki kotiček je moral zaradi pomanjkanja prostora izostati. Priobčimo ga prihodnjič v večjem obsegu, onim pa, ki žele takojšnjega odgovora, odgovorimo pismeno. Naj nam sporočc naslove in želje. Velika zaloga češkega In angleškega SUKNR H. ^ E. SKHBERNE LJUBLJHI1H mestni trg llco.10 Podrobni načrt nagrad glef v 1. št. „Haxgleda" 1 2 3 4| 5| 1 6 7 S 9 10 II 12 B 13| 14 15 16 i7 b 18 B 19 B'20 B 21 2« 22 B 23 B 29 38 B B 2) 25 B 26 B 27 B 301 B 31 32 B 33 B 37 B 34 35 B B B 39 36 B 4n B 41 42 B 43 B 49 — — B 44 45 B ■)6 47 M B 52 48 E 53 — — — B 50 B — B 54 B 55 B 56 57 B B 58 59 B B 60' 61 B 62 B 63 B 64 B 65 1 (>6 72 B n 73 «7 B 74 B 75 68 B 76 69 B 77 70 B 1 781 71 B 79 B B 81) 81 B 82 — — 183 B 841 l_ 1 85 |*6 J 87 Navpično: 1. Rimski kralj. 2. Poljska cvetlica. 3. Pogost dogodek v vojni. 4. Kratica za akademski naslov. 5. Razum-6. Bog vojne. 7. 2užclka (množ.). 8. Puščava v Južni Afriki. 9. Slovanski kralj. 10. Najmanjši delec materije. It. Namer*. 12. Prislovno določilo kraja. 14. Svetopisemski prerok. 15. Tro-pična rastlina. 16. Hrib. 17. 2ival. 19. Kazalni zaimek. 22. Svetopisemska oseba. 24. Gora v Himalaji. 25. Tolstojev r°IJV*n-27. Mesto ob Jadranskem morju. 33. Puščava v državi Chile 35. Češka opera. 36. Prikuha. 37. Južni sad. 39. Polotok v Aziji* 40. Desni pritok Rhonc. 41, Bitka. 42. Žensko krstno ime. 44. Del gospodarskega poslopja. 45. Oče. 47. Del 52. Prodajalec zarovil. 56. Država v Južni Ameriki. 57. R*»* Jugoslaviji. 58. Del noge. 59. Usoda. 60. Trditev. 62. Viso planota v Aziji, 64. Rimska boginja. 66. Postava. 67, Reka v Jugoslaviji. 69. Del sobe, 71. 1 oložaj. 73. Posledico *?? živih telesih. 75. Veznik. 77, Utežna enota. 79. Gaj. 81. Vezni (stara obliko). 83. Vklik. 84. Grška črka. Vodoravno: 1. Vprašalnica (III. sklon). 4. M«sto Prednji Indiji. 6. Tišina. 9. Žival. 13. Otok ob Alriki. 18. Glasbeni instrument. 20. Indijski pesnik. 21. Mesec. 23. I*t° *®* 1 vodoravno. 24. Mesto v Prednji Indiji. 26. Del nog«. 27. OtoK v Jadranskem morju. 28. Obrambna naprava. 29. Londonsko zlo. 30. Obdelano polje. 31. čep. 32. Otok iz skupine Tuamotu. 34. Okončina (dvojina). 36. Ločilo. 38. Oseba iz »Hoffmannovin pripovedk«. 40. Kratica na nekaterih receptih. 41. Dar nev*. '‘ 43. Moško krstno ime. 44. Ime iilmske igralke. 46. Pre^**°T 48. Dlaka. 49. Jed. 50. Struga hudournika. 51. Predlog. 53. Otok Iz skupine Velikih Sunda otokov. 54. Bolezen hrbtnega mozga. 55. Devica. 56. Enaka soglasnika. 58. Cerkveni dostojanstven**. 61. Glasbeni instrument. 63. Dragocena tekočino. 65. prvega bratomorilca. 66. Stanovanje. 67. Pok pušk. 68. Okop-70. Zavetišče. 72. Veznik. 73. Del človeškega telesa. 74. Zensko Ime. 76. Planet. 78. Rimski pozdrav. 79. Plaz. 80. ‘lil ^ bogovi. 82 Oznanjevalec nove vere v Italiji. 84. Pokrajina Južni Ameriki. 85. Mesto ob Vzhodnem morju. 86. Švicar* kanton. 87. '2ensko krstna ime. Velikopotezno in trajno reklam0 izvršite lahko o „RAZGLEDU“ (4. nadaljevanje.) Nekaj časa zatem je stal sin Joha Fredersena, gospodarja velike Metroplis, pred malim strojem, podobnem Ganeši, bogu z malo glavo slonovo. Imel je na sebi obleko delavcev mesta Metro-polis: Od vratu do členkov temnomodro platno, na golih nogah trde čevlje, glavo objeto od črne čepice. Tiščal je roko na vzmet, oči na uro, katere kazalci so trepetali kakor magnetne igle. Pojani tok potujočega zraka je obletaval njegovo postavo, da so frfotale gube njegovega oblačila. In vendar je čutil, kako leze vanj strah, leze počasi, davljivo, iz neprestano trepetajočih tal, iz zidovja, v katerem je žvižgal ogenj, s stropa, ki se je vrtel v večnem padcu, iz sunkov kratkih rok Strojevih, da — celo iz nepretrganega upiranja svetlega Strojevega trupa — z gotovostjo smrti. Čutil je — in videl hkrati — kako sc je iz leno se gibajočih meglenih sopar dvignil dolgi in mehki slonov rilec boga Ganeše in tipal z nežnimi, mirnimi in ne zmedenimi prsti po Frederjevi glavi. Čutil je dotikijaj tega sesavca skoraj hladno, brez bolečin — toda grozno! Natanko v sredi nad nosno kostjo sc je vsesal pošastni rilec, brez bolečin in je vrtal vendarle kakor posebno fin, zanesljiv sveder v središče njegovih možganov ... Njegovo srce je pričelo biti, kakor du je priklopljeno na kolesje peklenskega stroja. Pater no- ... Pater noster... Pater noster... »Nočem tega,« je dejal Fredcr in sunkoma odmaknil glavo, da bi pretrgal prokleti kontakt: »No-^em tega . .. nočem ... nočem tega ...« Iskal je po vseh žepih tujega oblačila, iskal Jako, da je tekel pot z njegovih senc, ki ga je čutil kakor težke krvave kaplje. In je našel cunjo. Ko S| je obrisal čelo, je začutil v roki ostri rob trdega Pftpirja, ki ga je držal » cunjo v roki. Spravil je cunjo in ogledoval papir. Nič večji ni bil od moške roke, in ni bil ne popisan ne potiskan, bil pa je čez in čez pokrit z risbami čudnega simbola in kakor napol uničenega načrta. Freder je skušal razbrati zagonetko, toda ni se mu posrečilo. Od vseh znamenj, ki so pokrivala načrt, mu ni bilo znano niti eno. Videl je, da so označene poti, ki so poti zmotnice in so vodile vse k enemu cilju: na prostor, ki je bil napolnjen s križi. Simbol življenja? Zmisla in nezmisla? Kot sin Joha Fredersena je bil Fredcr vajen, da je vse, kar je bilo podobno načrtu — hitro in stvarno zapopadel. Vtaknil je papir v žep, toda načrt mu je ostal v spominu. Pokorno in vneto je delal mali stroj, ki je gnal Paternosterski oddelek Novega stolpa Babel. In čisto mehko, skoraj smehljajoče je zrlo svetlikajoče se oko, to zahrbtno oko nežnega stroja na sina Joha Fredersena, ki je stal pred njim . .. Georgij pa je zapustil brez ovir Novi stolp Babel skoz marsikatera vrata, in sprejelo ga je mesto Mctropolis, ki je kolebalo v luči in bilo kakor plesalka. Stal je na cesti in je pil pijani zrak. Začutil je belo svilo na svojem telesu. Čutil je Čevlje, mehke in nežne. Globoko je dihal in obilica lastnega diha ga je napolnila z neskončno opojujočo pijanostjo. Gledal je mesto, ki ga ni nikdar videl. Gledal ga je kot človek, kakršen nikdar ni bil. In ni hodil v reki z ostalimi: dvanajst členov je bila reka široka ... In ni nosil temnomodrega platna, ne trdih Čevljev, ne čepic. Ni hodil na delo: delo je bilo odpravljeno, drugi človek je delal zanj. Prišel je človek in mu je dejal: Zamenjala bova sedaj življenji, Georgij, ti vzameš moje, jaz tvoje . .. Ko si prišel k cesti, vzemi avto ,.. Denarja najdeš več ko dovolj v mojih žepih ... Denarja najdeš več ko dovolj v mojih žepih ... Denarja najdeš več ko dovolj v mojih žepih ... Georgij je gledal mesto, ki ga ni nikdar videl! ... O — opojnost luči! Ekstaza svetlobe! O tisoččleno, veliko mesto Metropolis, sezidano iz skal neskončne luči. Stolpi žarenja! Strmo gorovje prelestja! Iz žametnih nebes se izliva neprestano dež iz zlata kakor v odprto naročje Dana je! O, Metropolis! Metropolis! In v opojnosti je storil nekaj korakov, je videl plamen, ki je sikal proti nebu. Raketa je zapisala na žametno nebo v lučnih kapljah besedo: Yoshi-wara... Georgij je stekel čez cesto, prispel na stopnice, preskočil vedno po tri, stopil na vozno cesto. In priliznjeno, kakor črna, poslušna žival, je prišel voz in obstal pred njim. Georgij je planil v voz, padel v blazine in neslišno je trepetal motor velikega voza. Glas voznika je vprašal: »Kam, gospod?« Georgij je naznačil z roko smer. Kamorkoli. Dejal mu je neki človek: »Zamenjaj voz po tretji cesti...« Toda presladko ga je objemal ritem vožnje. Tretja cesta,... šesta... dvanajsta... do devet in devetdesetega bloka je bilo še zelo daleč. Udobnost guganja ga je navdajala, opojnost luči, sladka ugodja gibanja. Čim bolj se je neslišno drčanje koles oddaljevalo od Novega stolpa Babel, tem bolj se mu je zdelo, da se oddaljuje tudi vedno bolj od zavednosti lastnega sebe. Kdo je bil? Mar ni še pravkar stal v umazani in zakrpani noši iz temnomodrega platna v vrelem peklu, z zdrobljenimi možgani od večne čuječnosti, s kostmi, katerim je večno isti takt z večno istimi prijemi izsesaval mozeg, s prepečenim obrazom, da je v kožo rezal slani pot svoje žroče brazde? Mar ni stanoval v mestu, ki je ležalo globlje od podzemskih kolodvorov mesta Metropolis, v mestu, katerega hiše so se vrstile prav tako visoko ob trgih in cestah, kakor zgoraj v luči nagromadena poslopja mesta Motropolis? Mar je poznal še kaj drugega, kakor samo pošastno treznost teh hiš, v katerih niso prebivali ljudje, temveč številke, ugotovljive po velikanskih tablah poleg hišnih vrat? Ali je imelo kdaj njegovo življenje kak drug cilj in smisel, kakor da je hodil iz teh s tablami obrobljenih hiš na delo, ko so zatulile sirene mesta Metropolis — in da se je deset ur kasneje, zdrobljen in truden do smrti priplazil v hišo, na kateri je visela njegova številka? Mar je bil on kaj več od številke — številke 11.811 — vtisnjene v njegovo perilo, v obleko, v čevlje in v čepico? Mar se mu ni vtisnila številka tudi v njegovo dušo, v možgane in v kri, da je moral tihoma pomisliti na svoje pravo ime? In zdaj? In zdaj ?? Njegovo telo, osveženo s čisto, hladno vodo, ki mu je oprala delovni pot — je začutilo z neskončno sladkostjo odjenjajoče splahnjevanjc mišic. In s trepetom, ki je slabil njegove členke, je občutil prilizujoči sc dotik bele svile na goli koži svojega telesa — in ko so je bolj in bolj vdajal nežnemu in enakomernemu ritmu vožnje, ga je premagala zavest prvokratnega in popolnega odrešenja od vsega, kar je s težko težo ležalo na njegovem življenju s tako nepremagljivo silo, da je s solzami v očeh bušnil v smeh zblaznelega človeka. Vsiljivo in vendarle s čudovito vsiljivostjo se mu je ponujalo veliko mesto, ki je bilo kakor morje, bobneče v širokem gorovju. Delavec št. 11.811, mož, ki je stanoval v ječi podobni hiši pod podzemsko železnico mesta Metropolis, ki ni poznal nobene druge poti, kakor ono iz luknje, v kateri je spal, pa do stroja in od stroja spet nazaj v luknjo, v kateri je spal — ta mož je videl prvič v svojem življenju svetovno čudo mesta Metropolis: v milijonih in milijonih luči žarečo nočno mesto! Videl je ocean luči, ki je polnil neskončne cestne želcznice s srebrnim in bliskajočim se miglja-njem. Videl je trepetajoče iskrenje svetlobnih reklam, ki so se zapravljale v ekstazi svetlobe, v ekstazi neskončnosti. Videl je strmeti stolpe, ki so bili sezidani iz skal svetlobe, — in bil je ginjen, do slabosti premagan od bakhanala luči... Čutil je, kako je ta iskreči se ocean s stotisoči pršečih valov grabil po njem, jemal zralt izpred ust, ga presunjal in dušil... In razumel je, da to mesto strojev, to mesto treznosti, ta fanatik dela išče v noči mogočnega protiuteža za obsedenost dnevnega dela — da se to mesto v svojih nočeh kakor blaznež izgublja v pijanosti lastnega uživanja, ki je bilo do neba tirajoče, v neskončne globine motajoče, brez mej osrečujoče, brez mej uničujoče. Georgij je trepetal od nog do glave. In vendar to ni bilo trepetanje, ki je vklepalo njegovo premagano telo. Bilo je, kakor da so mu vsi udje priklopljeni na neslišni tek motorja, ki jih je vozil. Ne, ne na posamezni motor, ki je bil srce voza, v katerem je sedel — na vse te stotine in tisoče motorjev, ki so drveli v neskončni dvojni vrsti svetlih in razsvetljenih vozov po cestah v noči drhtečega mesta. Pa je bila beseda, ki se je venomer vračala. Iz nevidnih virov je planil visoko v noč lučni curek, se razpršil na najvišji točki v vseh sedem barv mavričnih ter sc vračal v kapljajočih črkah iz žametno črnega neba mesta Metropolis. Črke so oblikovale besedo: Yoshiwara ... Kaj pomeni to: Yoshiwara .. .? (Dalje prihodnjič.) »1) 1S KO BOLO S« I.jubljniui, Tnvčnrjevn (Sodim) ulic« 1 Specialna trgovina športnih pot rt*!*««'*11 Tovarna: Ljubljana, Sv. Petra rotila 75 Zimsko-športne potrebščine. Smuči, mii»k«*. stremena, krpljice in pnllce vseli vrst. lto?.ičnii i/.itira smuči in sank zn otroke. Smučarski čevlji in pribor. ~ Sprejemajo m« smuči v res strokov-ujuSko popravilo, — Moutužu stremen. KUPI brnuiarji na povratku Fot. p™1- l,uk° K»voik Miha Maleš: Sama Miha Maleš: Risba o ljubezni Iz razstave Maleš • Cuderman Levo: Stane Cuderman »Portret* Desno : Stane Cuderman *Snemanje« Scene iz ccljske krstne predstave nove slov. tragikomedije »Roka pravice«, ki jo je spisal Angelo Cerkvenik Zgoraj ravnatelj celjskega gledališča, ki je »Roko pravice« režiral, insceniral in igral glavno vlogo L Umetniški jaitband pri dirigentu Prelovcu. Miza se visoka sezona in treba je je pripraviti za vse plese. Pa so se »zbrali*. Prelovec svira, njegov sinček in hčerka mu bistro pomagata, družba, ki obstoja iz naših uglednih umetniških krogov — pa pleše pod spretnim vodstvom intendanta Kregarja, ki si je nedavno priboril pri javni konkurenci z gospo Stotter-Stallerjevo prvo nagrado — v valčku. Če stopiš v to družbo, se seznaniš poleg omenjenih z ravnateljem celjske O/. Matice, Sancinom, s koloraturko Popovičevo, z tenorjem Rijavcem, Miro Danilovo, Rogozom, Drenovcem, go. Sancinovo, V. Bizjakom, basistom Rusom in z Debelakovo Darinko. Vsi so dobre vol/e — razen Rogoza in Drenovca. Kaj je temu vzrok — povemo pa prihodnjič OGLASE ZA »RAZGLED« SPREJEMA NOVINSKI BIRO, D. Z O. Z., LJUBLJANA, SELENBURGOVA 7/P. /CK -'“»■< plačati naročnino najmanj za */« leta. Uprava In urcdnllfvo un, V Ljubljani, Selcnburgovu ul. 7/11. Izdajatelj: Novlnskl biro, d. z o. *., Ljubljana. Za urcdnllfvo odjorarla: El* ^ CeČ Z« Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Kar »Razgled* Izhaja mesečno ln stane celoletno Din 80* tekom 3 dni, o a smatramo za naročnika ln Je dolžan Vse pruvicc pridržane. Ponatis prepovedali. Rokopisov uc vračamo.