Okrog 300 težjih invalidov z Gorenjske se je v soboto popoldne srečalo v Kranju in proslavilo 30-letnico osvoboditve. Slavnostni govornik na srečanju je bil predsednik medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko Janez Vari, v imenu avstrijske delegacije civilnih delovnih invalidov za Koroško iz Beljaka pa je udeležence pozdravil predsednik Renato Ofner. — Foto:F. Perdan Leto XXVIII. Številka 66 Cena: 1,50 dinarja Ustanovitelj: ohcinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka "> rržič - Izdaja ČP Glas Kranj. Odgovorni urednik Albin Učakar glasilo socialistične z neg Kranj, torek, 2. 9. 1975 List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. za gorenjsko Cene so občutno znižane Veliko sezonsko znižanje trikotažnih izdelkov ter jersey — metrskega blaga v različnih barvah in vzorčkih Obiščite naši prodajalni v Radovljici olmira Predsednik Senegala na obisku v Jugoslaviji V soboto dopoldne je prispel na petdnevni uradni obisk v Jugoslavijo predsednik republike Senegala Leopold Sedar Seng-hor. Na brniškem letališču so ga pozdravili predsednik skupščine SR Slovenije Marjan Brecelj, podpredsednik skupščine SFRJ Branko Pešič, predsednik izvršnega sveta kranjske občinske skupščine Franc Šifkovič in drugi. Predsednika sta se prisrčno pozdravila na Brdu pri Kranju. Navzoči pa so bili tudi drugi visoki predstavniki Jugoslavije in Slovenije. Pred slovesnim kosilom, ki ga je predsednik Tito z ženo Jo-vanko priredil na čast svojih gostov, sta predsednika izmenjala visoki državni odlikovanji. V izjavi za novinarje pa je senegal-ski predsednik izrazil zadovoljstvo, da je spet na jugoslovanskih tleh, kjer je bil nekoč še kot študent. Zatem so se začeli neuradni pogovori obeh predsednikov, ki sta jih potem uradno nadaljevala včeraj. Popoldne v soboto je namreč predsednik Senghor s posebnim letalom odpotoval v Ohrid, kjer so mu v Strugi podelili zlati venec struških večerov poezije. V mednarodnem življenju je Leopold Senghor velik pobudnik politike neuvrščenosti. Zavzema se za solidarnost vseh držav v razvoju, uveljavlja pa se ne le kot državnik in politik, marveč tudi kot kulturni delavec sodobne Afrike — kot pesnik in pisatelj. Leopolda Senghorja, ki se je rodil leta 1906 v Joalu v Senegalu, so izvolili za predsednika 1960. leta. Na Sorboni je diplomi- Sovjetski alpinisti uspešni v Čopovem stebru Sovjetska alpinistična odprava, ki je že nekaj časa gost Planinskega društva Kranj in Planinske zveze Slovenije, se je 24. avgusta utaborila v Vratih, kjer kljub neugodnemu vremenu uspešno premaguje nekatere znane alpinistične smeri v Triglavu in sosednjih gorah. V nedeljo se je navezam iz Sovjetske zveze uresničila velika želja. Premagali so svetovnoznani Čopov steber, ki velja v Sovjetski zvezi za eno od najbolj znanih in najzahtevnejših alpinističnih smeri v Evropi. Po včerajšnjih vesteh iz Vrat so alpinisti iz Sovjetske zveze ponovno odšli v »steber«. Alpinisti iz Sovjetske zveze, člani krimskega kluba Avantgard, se bodo v četrtek poslovili in odpotovali v domovino. Pred tem načrtujejo obisk Elana v Begunjah in taborišča ter spomenika na Ljubelju. Jutri popoldne bo 14 alpinistov iz Sovjetske zveze sprejel tudi predsednik kranjske občinske skupščine Tone Volčič. -)k ral iz književnosti iz francoskega jezika. Vedno si je močno prizadeval, da bi dosegel enotnost med senegalskimi strankami. In dve leti pred izvolitvijo za predsednika mu je to tudi uspelo. V Afriki pa si je Senghor močno prizadeval za podporo politiki dekolonizacije, kar se je posebej pokazalo v boju proti portugalskemu kolonializmu. Kot rečeno, so se včeraj popoldne na Brdu pri Kranju nadaljevali uradni pogovori obeh predsednikov. Danes bo predsednik Senegala Leopold Sedar Senghor obiskal Tekstilindus v Kranju, jutri pa bo po končanih razgovorih s predsednikom Titom in sodelavci odpotoval iz Jugoslavije. A. Žalar Predsednika republike Senegala Leopolda Sedarja Senghorja in ženo je v soboto na Brdu sprejel predsednik Tito z ženo Jovanko. — Foto: F. Perdan Taborniška slovesnost v Bohinju Slovenski taborniki so v nedeljo dopoldne na eni najlepših jas na Naklovi glavi v Bohinju, ob neposredni bližini jezera in ob cesti, ki pelje ob jezeru do hotela Zlatorog proslavili 50-letnico taborniškega gibanja na Slovenskem, 25-letnico taborniške organizacije in 30-letnico osvoboditve. Slovesnosti, ki je hkrati pomenila tudi zaključek dvomesečne Gozdne šole zveze tabornikov Slovenije, so se udeležili predsednik predsedstva SR Slovenije Sergej Kraigher, članica sveta federacije Lidija Sentjurc, predsednik zveze socialistične mladine Slovenije Ljubo Jasnič in sekretar Zdenko Mali, sekretar zveze tabornikov Jugoslavije Dragan Rafailovie in nekateri drugi znani družbenopolitični delavci iz Slovenije ter prek 700 tabornikov in tabornic. organizaciji, in Marjanca Punčar z Jesenic, ki je dobila javorjev list z zlatimi žarki za dolgoletno delo v taborniški organizaciji. Po kulturnem programu so slovenski taborniki poslali pozdravno pismo predsedniku Titu, na slovensko javnost in na skupščino skup- nosti za varstvo okolja pa so naslovili poziv, da v prihodnje bolj skrbimo in čuvamo naše naravne lepote. Vse do poznega popoldneva je potem v taboru Gozdne šole v Bohinju Nadaljevanje na 2. strani Prijetno srečanje gorenjskih invalidov Svečanost je začel predsednik zveze tabornikov Slovenije Zdravko Krvina, slavnostni govornik pa je bil predsednik zveze socialistične mladine Ljubo Jasnič, ki je obudil in podčrtal vlogo in pomen taborniške organizacije nekdaj in danes. Predsednik predsedstva SR Slovenije Sergej Kraigher je nato odkril spomenik delo Petra Jovanoviča. Zatem pa sta predsednik zveze tabornikov Slovenije Zdravko Krvina in podpredsednik Franjo Klojčnik podelila najvišja taborniška odličja (plakete dr. Jožeta Potrča, ter javorjev list z zlatimi in srebrnimi žarki) dolgoletnim delavcem v taborniški organizaciji ter posameznikom in organizacijam diplome in jubilejne taborniške znake. Med dobitniki odličij je bila tudi Tončka Vodnik iz Kranja, ki je dobila plaketo dr. Jožeta Potrča za življenjsko delo v taborniški V hali B Gorenjskega sejma v Savskem logu v Kranju se je v soboto popoldne srečalo blizu 300 težjih invalidov iz vseh petih gorenjskih občin. To je bilo že tretje tovrstno srečanje težjih invalidov iz kranjske občine in prvo z Gorenjske. Ob 30-letnici osvoboditve sta prireditev, na kateri je govoril predsednik medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko Janez Vari, pripravila koordinacijski . odbor društva invalidov za Gorenjsko in kranjsko društvo invalidov pod pokroviteljstvom Ljubljanske banke. Med gosti so bili še predsednik republiške zveze društev invalidov Slovenije Stane Lavrič in sekretar Franc Štajner, tajnik društva invalidov iz Maribora Stane Lepe-nik, predstavniki občinskih konferenc SZDL Jesenic in Tržiča ter delegacija civilnih delovnih invalidov za Koroško iz Beljaka. Avstrijska delegacija civilnih delovnih invalidov za Koroško iz mesta Beljaka si je dopoldne najprej ogledala prostore posebne osnovne šole v Kranju, potem pa so bili pogovori na občinskem svetu zveze sindikatov Kranj, ki se jih je udeležila tudi predsednica skupščine skupnosti socialnega skrbstva Mija Artač. Na popoldanskem zares prijetnem srečanju v Savskem logu je predsednik medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko Janez Vari pozdravil pobudo kranjskega društva invalidov in koordinacijski odbor društva invalidov za Gorenjsko, da so se odločili za to prireditev. Zaželel je tudi organizatorjem, naj bi v prihodnje Nadaljevanje na 2. strani VIII. MEDNARODNI SEJEM OBRTI IN OPREME OD 10. DO 19. OKTOBRA 1975 jjD Naročnik: Velikanka iz Pulja Iz puljskega pristanišča je v nedeljo odplula »Kančenjun-ga«, največja ladja, ki so jo doslej zgradili v ladjedelnici Uljanik in ki je obenem največja ladja indijskega trgovskega ladjevja. Ladja ima nosilnost 270.000 ton, dolga je 335 m, široka 52 in visoka 28 metrov. Paluba ladje velikanke je tolikšna, da bi na njej lahko naredili kar tri nogometna igrišča, v svoje »drobovje« pa lahko ladja sprejme toliko tekočine, kot bi jo šlo v puljsko areno. Ladjo poganjata dva Dieslova motorja, vsak z močjo 20.500 konjskih sil. Mladinske akcije so se sklenile V delovni akciji Kozjansko 75 je v šestih izmenah sodelo- ~~valo 800 mladincev in mladink iz Slovenije in iz pobratenih mest. Zgradili so 3 km ceste Gračnica—Ledinčiča in 5 kilometrov vodovoda. 200 mladincev in mladink pa je delalo v brigadi Rdečega križa Slovenije. Končalo se je tudi delo pri akciji Sutjeska 75, v kateri je v treh izmenah sodelovalo 1136 mladincev in mladink v 26 brigadah. Obnavljali so cesto Tjentište — Dragoš in dokončali cesto Suha — Suški potok ter urejevali spominski narodni park Sutjeska. Na delovni akciji Kozara 75 je v treh izmenah sodelovalo 30 brigad s 1250 brigadirji iz vseh jugoslovanskih republik in pokrajin. Delali so krožno cesto okrog bodočega mladinskega športnega in rekreacijskega centra. V delovni akciji Šabac 75 je sodelovalo okrog 700 mladincev in mladink, ki so utrjevali nasip na desnem bregu Save in zgradili v Šabcu nekaj komunalnih objektov. Na akciji Niš 75 pa je v treh mesecih delalo 1400 mladih iz vse države. Okrog 1500 brigadirjev pa je v akciji Kopaonik 75 sodelovalo pri gradnji ceste Jošamčka banja —Kopaonik, pri urejevanju športnih naprav ter pri pripravljanju zemljišča za pogozdovanje. 25 let samoupravljanja V soboto je delovni kolektiv tekstilne tovarne Novoteks iz Novega mesta, ki v svojih temeljnih organizacijah v Novem mestu, Metliki, Vinici) Trebnju in Dobruški vasi zaposluje več kot 3000 delavcev, praznoval 25 letnico nafti ouprui Ijanju. Somouprav-Ijanje je v tem novomeškem kolektivu naredilo velik raz voj, kar se kaže tudi v doseganju gospodarskih uspehov in razvoju družbenega standarda zaposlenih. Nova šola na Vinskem vrhu V nedeljo dopoldne HO slovesno odprli novo osnovno šolo na Vinskem vrhu na Kozjanskem. Šoto so zgradili s solidarnostnim denarjem, ki so ga zbrali delovni ljudje iz Zasavja. Šolo, ki ima tri učilnice in skupni prostor in je v celoti opremljena, bo v dveh izmenah obiskovalo 100 učencev. Gradnja je veljala nekaj manj kot 5 milijonov dinarjev. Po stavilo jo je gradbeno podjetje Beton, ki je obenem zgradilo tudi štiri stanovanja za učite-Ije. Predrage domače surovine Mnoge delovne organizaci je, ki veliko izvažajo in so ve zane na domače surovine, so se znašle v težavah, ker je več domačih surovin znatno draž jih od enakih proizvodov v tujini. To še zlasti velja za ne katere izdelke naših železarn, kemične industrije in še neka terih drugih panog industrije. Nekatere surovine in polizdelki so kar za polovico dražji kot na svetovnem trgu. Prijetno srečanje gorenjskih invalidov Nadaljevanje s 1. strani takšna srečanja, katerih cilj je tesnejše medsebojno spoznavanje in izmenjava želja, še organizirali. Predsednik delavskega sveta kranjske podružnice Ljubljanske banke Franc Horvat pa je v imenu pokrovitelja zagotovil, da bo banka tudi v prihodnje podpirala takšne humane prireditve.' Udeležence je pozdravil in nagovoril tudi predsednik civilnih delovnih invalidov za Koroško iz Beljaka Renato Ofner, ki je predstavnikom gorenjskih invalidov izročil spominsko darilo in jih povabil na podobno srečanje v Beljak. V nadaljevanju je v programu na- stopil član mladinskega gledališča iz Ljubljane Silvo Božič, trikratni svetovni prvak paraplegikov Marjan Peternelj iz radovljiške občine pa je povedal nekaj vtisov s tekmovanj. Prijetno popoldansko srečanje invalidov se je potem nadaljevalo z nastopom narodno-zabavnega ansambla Gorenjci. Prireditelji se vsem, ki so podprli prireditev, iskreno zahvaljujejo, še posebno pa kranjski podružnici Ljubljanske banke, upravi Gorenjskega sejma, ki je brezplačno odstopila prostore, ansamblu Gorenjci za brezplačen nastop, zdravstveni ekipi ZD Kranj in vsem tistim, ki sp omogočili prevoz invalidov na srečanje. A. Žalar Taborniška slovesnost v Bohinju Nadaljevanje s 1. strani trajalo taborniško razpoloženje. Celo dež, ki ima v Bohinju mlade, in ki je ta dan to tudi dokazal, je bil prizanesljiv in ni motil prijetnega razpoloženja. Tako sta bila slovesnost in zaključek dvomesečne gozdne šole zares svečana in prijetna. Pomemben delež k temu pa je prispevala tudi kuharica Vilka Kržišnik iz Žirov (sicer pa stanuje v Kopru), ki je pripravila zares okusen in pravi taborniški golaž. Slovenski taborniki so si v letošnji dvomesečni Gozdni šoli zadali nove načrte in naloge za prihodnje. Svečan nedeljski zaključek le-te pa je bil nekakšen pregled dosedanje 25-letne dejavnosti v svobodni domovini in dogovor za jutrišnje delo. Besedilo in slike: A. 2alar Prek 700 tabornikov in tabornic je v Bohinju v nedeljo proslavilo 50-letnico taborniškega gibanja na Slovenskem, 25-letnico taborniške organizacije in 30-letnico osvoboditve. Na svečanosti so podelili tudi taborniška priznanja. Med gosti, k sedstva SR Jovanoviča. i so se udeležili taborniškega zbora, je bil tudi predsednik pred-Slovenije Sergej Kraigher, ki je odkril spomenik, delo Petra Kranj Pri občinski konferenci socialistične zveze se je včeraj sestal koordinacijski odbor za usmerjanje družbenopolitične aktivnosti pri gospodarski stabilizaciji v občini. Na seji so ocenili težave, s katerirm' se srečujejo nekatere delovne organizacije v občini in se pogovorili tudi o ukrepih za stabilizacijo gospodarstva v občini. Ta teden se bodo po poletnih počitnicah sestali nekateri organi občinske konference socialistične zveze in razpravljali predvsem o nalogah v prihodnjem jesensko-zimskem obdobju. Tako se je včeraj opoldne že sestal izvršni odbor občinske konference socialistične zveze. A. Ž. Radovljica Prihodnji teden v sredo bo v Radovljici šesta redna seja zbora združenega dela občinske skupščine. Obravnavali bodo osnutek dogovora o" družbenem planu SR Slovenije za obdobje 1976 — 1980 in osnutek zakona o ukrepih za pospeševanje razvoja manj razvitih območij in manj razvitih obmejnih območij v Sloveniji. Razen tega je na dnevnem redu še obravnavanje in odločanje o predlogu o delitvi presežkov samoupravnih interesnih skupnosti iz leta 1974 in izločenih sredstev občinskega proračuna iz leta 1972. A. Ž. kofja Loka V petek je bila v Škof j i Loki seja izvršnega odbora občinske konference SZDL Skofja Loka. Člani odbora so najprej ugotovili, da so bili v celoti izvedeni vsi sklepi, ki so bili sprejeti na prejšnji seji. Nato so dodelili denarno pomoč nekaterim organizacijam in društvom v občini. V razpravi o podelitvi nagrad Borisa Kraigherja ter Bloudkovih priznanj se je izkristaliziralo mnenje, da bo občinska konferenca SZDL še nadalje zbirala predloge za nagrajence & sklada Borisa Kraigherja, da pa bo za Bloudkovo priznanje predlagala p*1" pravljalni odbor za vsakoletno športno-politično manifestacijo »Po stezah partizanske Jelovice«. Nazadnje je bila podana še kratka informacija o pote-ku solidarnostne akcije za prizadete v letošnjih spomladanskih vremenskih neprilikah. Akcija bo končana v prihodnjih dneh. Večina podjetij iz škofjeloške občine je že nakazala denar na poseben žiro račun pri škofjeloški občinski konferenci. Člani izvršnega odbora so se zavzeli, naj bo denar iz solidarnostnega sklada strogo namenski. Posebna komisija bo sestavila prioritetno listo, po kateri se bodo razdeljevala zbrana sredstva. Danes ob 12. uri bo v Škofji Loki skupna seja izvršnega sveta skupščine občine Skofja Loka ter koordinacijskega odbora za usmerjanje družbenopolitične aktivnosti za uresničevanje ciljev družbenoekonomske politike. ^ dnevnem redu je poročilo o nekaterih elementih gospodarskega položaja v občini v prvem polletju, poročilo o družbenopolitični aktivnosti za uresničite _ družbenoekonomske politike v občini ter analiza stabilizacijskih programov po posameznih TOZD in OZD ter primerjava nekaterih kazalcev osnov z družbeni načrt Jugoslavije, osnutek dogovora o družbenem načrtu SR Slovenije, družbeni načrt občine Skofja Loka ter predvidevanj TOZD in OZD P minimalnih kazalcih načrtovanja za obdobje od leta 1976 do 1980. Občani Trboj so praznovali Prebivalci krajevne skupnosti Tr-boje v kranjski občini vsako leto 24. avgusta praznujejo krajevni praznik v spomin na prve aretacije domačinov letal941. Letošnje praznovanje je bilo povezano še s 30-let m-co osvoboditve. Pripravili so številne prireditve, ki so trajale cel teden. Tako je osnovna organizacija zveze socialistične mladine Trboje pripravila pohod in položila vence na spominska obeležja-v krajevni skupnosti. Spomine na dogodke pred 34 leti so obudili tudi na slavnostni seji sveta in delegacije krajevne skupnosti ter ob tabornem ognju. Pripravili so tudi več športnih tekmovanj, in sicer v namiznem tenisu in nogometu. Domači gasilci in iz sosednjih društev pa so organizi''3'1 verižne vaje. Osrednja proslava Je bila v nedeljo, 24. avgusta, popoldfl* V programu sta nastopila mladini pevski zbor in recitatorji. Slavnostf1 govor pa je imel predsednik krajev^ konference socialistične zveze Fran' Bohinc. Slavje se je nadaljevalo 1 vrtno veselico. Pred popoldansko svečanostjo ie. TVD Partizan Trboje organizmi tudi nogometni turnir. Tekmoval so se udeležili TVD Partizan Pred' dvor, NK Reteče, NK Kokrica !n TVD Partizan Trboje. Zmagala f ekipa Trboj pred Kokrico. Tretji mesto je osvojil NK Reteče, četr*0 pa TVD Partizan Preddvor. Nova stanovanja na Bakovniku Pred nedavnim so predstavniki samoupravne stanovanjske skupnosti Kamnik razdelili ključe 43 lastnikom novih stanovanj, ki so jih letos zgradili iz solidarnostnega sklada. Nova stanovanja so v stanovanjskem naselju na Bakovniku, kjer gradbeno podjetje Graditelj iz Kamnika gradi večje število objektov. Med novimi lastniki stanovanj na Bakovniku so pretežno mlade družine, socialno šibki občani in nekaj upokojencev. Posebna komisija za dodeljevanje najemnih stanovanj pri samoupravni stanovanjski skop nosti je imela veliko dela, saj je oj prosilcev trikrat toliko kot je 01 stanovanj. rta' Novo stanovanjsko naselje na. , ,. kovniku, kjer gradijo vsa son ()Vj nostna stanovanja, ima tudi že no, otroški vrtec, ki lahko sprejme v , kot 100 otrok in sedaj še ni P°P3 notna izkoriščen. V bližini je [ud> uče*' Proslave v Moravski dolini o « f |% Torek, 2. septembra 1U75 3S* Borčevske organizacije Vrhpolje, Moravče in Domžale so sklenile, da bo osrednja proslava ob 30-let niči osvoboditve v Moravski dolini 13. in 14. septembra. Proslava bo v Moravčah in v Tustanju. Takrat bodo odkrili spominsko ploščo na Armene-tovi hiši v Tustanju, kjer je bil 7. februarja ustanovljen odbor OF za celo Moravsko dolino. V parku v Moravčah bodo odkrili doprsni kij) nekdanjemu sekretarju zveze komunistov za domžalsko področje in članu okrožnega komiteja OF za kamniško okrožje Milanu Janežiču. Kazen tega bodo v Moravčah takrat dobili novo bencinsko črpalko. Osrednja svečanost pa bo na gradu Tustanj, kjer bo veliko partizansko srečanje. Na proslavo vabijo nekdanje in sedanje aktiviste kamniškega in litijskega področja, borce četrte operativne cone štirinajste divizije, nadalje borce slandrove in ZidanAkove brigade, Kamniško-zasavskega odreda ter borce in družbenopolitične delavce ter občane Moravska dolina si je nekdaj, med vojno in kasneje pridobila ime Mala Busija Prebivalci so se že kmalu po začetku vojne odločno uprli okupatorju. Zavesi ljudi, velike človeške in materialne žrtve (okrog 200 padlih borcev), tesna povezanost prebivalcev z borci druge grupe odredov, četrte operativne cone, Slandrove in Zidanškove brigade, z enotami štirinajste divizije, z Zasavskim in Dolenjskim odredom in Kamniškim okrožjem so glasne vrednote tega dela naše domovine. Spomnimo se nekaterih dogodkov. Ze ob podpisu sramotnega pakta z nacistično Nemčijo so bila na tem področju protestna zborovanja. Nemci so avgusta 1941 ustrelili aktivista Antona Jeriča in Tinela Brodar ja. Februarja je bil za celotno Moravsko dolino ustanovljen odbor Osvobodilne fronte. Nemci so se nad uporom doline maščevali s požigom vasi Hrastnik, aretacijami prebival cev, mučenjem iti streljanjem v zaporih aprila, maja in junija 1942. Toda upor se je širil in v začetku leta 1943 je odšlo v partizanske vrste okrog SO mladih fantov. Tudi takrat so se Nemci maščevali, tako da so preselili okrog 250 prebivalcev. Mnogi št- niso več vrnili iz taborišč Pred izselitvijo pa jih je veliko pobegnilo tudi v goiidove. Spomladi 1943 so Nemci aretirali večjo skupino skojevcev iz Vrhoplja, Kakošenja, Trojice in Zaloga. Sledi le so prehranjevalne akcije partizanskih enot. Uničili so nemški urad v Moravčah, kaznovali nemškega učitelja in učiteljico. Skratka, odpor je leta 1943 vse bolj rasel in želja po osvoboditvi izpod okupatorjeve oblasti in terorja je bila vse večja. Ta želja se jim je uresničila 19. marca 1944; ko so enote štirinajste divizije in Slandrove brigade uničile nemško postojanko v Moravčah in pregnale sovražnika. Takrat je Moravska dolina postala svobodna. Postala je Mala Kusija, kjer se je začelo novo življenje. Organizirali so svobodne volitve za organe oblasti, tečaje in seminarje, ustanovili dve partijski in podoficirsko šolo, prirejali kulturne prireditve Uredili so skladišča, delavnice, bolnice, tiskar ne in druge zaledne ustanove. In tako so si' od takrat naprej partizanske enoti- v Moravski dolini priprav Ijale za nove akcije in kovale načrte. Spomine na takratne dogodke bodo boni in aktivisti obujali sredi tega meseca. Na svidenje na proslavah v Moravski dolini. Janko Urbane podružnična osnovna šola za - t, ce, ki hodijo v nižje razrede osem ke. Trgovsko podjetje ABC »K/*1^. pa predvideva, da bo v naselju vj. prlo sodobno samopostrežno trg ^ no z živili, v isti stavbi* pa kamniška podružnica Ijublj*1* ^ banke odprla svojo poslovno en Nadaljevanj^ zbiralne akcija za Kumrovec Za izgradnjo Doma NOV in mladine v Kumrovct»y je odprt že od dneva repu1' V lani, bi po sprejetem dogovj> Sloveniji morale zbrati de*°^v in druge organizacije v rado p ški občini 274.500 dinarjev-podatkih občinskih družbe* litičnih organizacij so " fgd' zbrali okrog 80 odstotkov P^e videne vsote. Akciji se naif^ 0f vedno ni odzvalo 24 delovn'^^' ganizacij. Zato so te dni f'rUIl()V' nopolitične organizacije P° ;j0' no pozvale kolektive, da j»° 0ty septembra poravnajo syojc veznosti. Pred tremi leti )e pjf dogovorjeno, naj bi vsak * nlen v občini prispeval ,p° p« narjev. Nekateri so takrat spevali precej več, posebno v krajvnih organizacijah ^ NOV. SGP Projekt Kranj razpisuje prosto delovno mesto vzgojitelja vajencev Pogoji: višja šola pedagoške smeri, 4 leta delovnih izkušenj ali srednja šola (učiteljišče), 5 let delovnih izkušenj Prijave z dokazili o strokovnosti, s potrdilom o delovni praksi, naj kandidati predložijo v 8 dneh od dneva objave na naslov: SGP Projekt Kranj, Nazorjeva 1 — kadrovsko socialna služba. Osebne informacije daje kadrovska služba. Za sodobnega človeka je izobraŽevanje oh delu nujnost. Oddaljenost od študijskega središča ni več ovira. DOPISNA DELAVSKA UNIVERZA V LJUBLJANI vas vabi, da izpopolnite svoje znanje v naših šolah ali tečajih, ki jih organiziramo po daljinski metodi. Vpisujemo v osnovno šolo 4-letno ekonomsko šolo poklicno administrativno šolo (dvorazredno) 4-letno tehniško šolo za strojništvo, elektrotehniko, lesarstvo in kemijo 3-letno tehniško šolo za absolvente poklicnih šol ustrezne stroke za strojništvo, elektrotehniko in lesarstvo 2-letno šolo za kemijskega laboranta 2-letno šolo za procesnega kemika 2- letno delovodsko šolo za strojništvo 3- letno poklicno kovinarsko šolo in v tečaje družbeno-političnega izobraževanja skladiščnega poslovanja poslovne korespondence nemškega in italijanskega jezika tehniškega risanja strojepisni tečaj za stavce na IBM strojih za kontrolorje in preddelavee v kovinarski stroki Obiščite nas, da vas seznanimo s sistemom dopisnega izobraževanja! Na vašo zahtevo vam pošljemo prospekt, v katerem so informacije o posameznih šolah in pogoji za vpis. Svoj naslov napišite s tiskanimi črkami! Dopisna delavska univerza, 61000 Ljubljana, Parmova 39, poštni predal 106 telefon 312-133 Najnovejši modeli za Se. že v prodaji Vakna, KRANJ bogata izbira otroške, ženske, ^ moške ^ v veleblagovnici Globus in blagovnici Kokra, Kranj Zadovoljni v Brkinih, Halozah, Suhi krajini in na Kozjanskem Na področju Slovenije so bile letos štiri mladinske delovne akcije. Akcija na Kozjanskem je bila zvezna, akcije v Halozah, Suhi krajini in Brkinih pa republiške. Na vseh je sodelovalo skupno prek 2200 brigadirjev, okrog 300 pa se jih je udeležilo še akcij v zveznem merilu. To so povedali predstavniki republiške konference ZSMS na nedavni novinarski konferenci v Ljubljani. Za udeležbo v brigadah je bilo med mladimi izredno veliko zanimanja. Vendar pa so posamezniki z raznimi neodgovornimi potezami še vedno onemogočali, da bi delo v brigadah res lahko potekalo tako kot bi moralo. Razne -odpore je bilo čutiti predvsem v nekaterih delovnih organizacijah. Med njimi je bilo tudi nekaj večjih. Mladih, ki so se nameravali in želeli udeležiti delovnih akcij, namreč niso pustili z delovnih mest. Najbrž je bil prav to tudi razlog, da mnoge občinske konference ZSMS na delovišča niso mogle poslati predvidenega števila brigadirjev. Tako je delo marsikje potekalo sprva mnogo počasneje od predvidevanj. Sele na ponovna posredovanja so se brigade izpopolnile z novimi dodatnimi močmi. Vse kritične primere so na republiški konferenci ZSMS sklenili raziskati ter že v najkrajšem času poiskati ustrezne sklepe. Krivce bodo seveda poklicali na odgovornost. VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD KRANJ Cesta Staneta Žagarja 19 razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. obračun in evidenca oskrbnin Pogoj: srednja ekonomska šolaj 2. blagajnika — strojepisca Pogoj: srednja administrativna šola; 3. perice 4. snažilke Vsa delovna mesta so za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Nastop deia takoj. Prijave pošljite v 15 dneh kadrovski komisiji — Vzgojno varstveni zavod Kranj, Cesta Staneta Žagarja 19. V nedeljo, 7. septembra, ob 14. uri bo na sejmišču v Celovcu VELIKA AVTO- TOMBOLA Nagrade: 10 avtomobilov mazda 1000 10 barvnih televizorjev blaupunkt in še 600 dobitkov v skupni vrednosti 825.000 AŠ Obiščite veliko razprodajo starih programov pohištva Alples v prostorih kulturnega doma v Železnikih do 20. septembra. Popust od 30 do 70 %. Na Kozjanskem so brigadirji zgradili nove tri kilometre ceste Gračni-ca —Ledinca ter uredili in popravili do sedaj zgrajeni odsek. Skopali so tudi pet kilometrov jarkov za vodovod. Poleg tega je bilo na tem področju izrednega pomena delovanje brigade rdečega križa. Pripadniki te brigade so ustanovili štiri otroške vrtce ter anketirali vse starejše ljudi po pozameznih predelih Kozjanskega. Rezultati ankete bodo velikega pomena za delo socialnih služb na občinah. Od 050 brigadirjev, kolikor jih je bilo v kozjanski brigadi, jih je bilo okrog 200 i/ ostalih jugoslovanskih republik in pokrajin. V Brkinih so brigadirji uredili in utrdili okrog dvajset kilometrov slemenske ceste. Z njihovim delom smo izredno zadovoljni, so dejali na H K ZSMS. V Halozah naj bi mladi iz vse Slovenije po predvidevanjih skopali ročno okrog osem kilometrov jarkov za vodovod. Toda zastavljeni načrt so prekoračili kar za poldrug kilometer. Tudi v Suhi krajini so brigadirji * prebivalcem s tega področja »napeljevali« vodo. Na izredno težavnem terenu so namesto 3,8 kilometra jarka za cevi izkopali jarke kar v dolžini 5,5 kilometra. Se posebno pomembno pri vseh letošnjih brigadirskih akcijah pa je udarniško delo mladih s področij občinskih konferenc ZSMS, na katerih območjih je delo potekalo, delo pripadnikov JLA, na pomoč brigadirjem pa so vedno radi priskočili domačini. Skratka: med domačini in brigadirji so se spletli izredno tesni stiki. Načrti so bili povsod uresničeni, marsikje pa tudi preseženi. Seveda je velikega pomena tudi vzgojni in družbeni vidik akcij. Tudi na tem področju je bilo delo zelo uspešno. Večje število slovenskih hrigadir-jev se je prav tako udeležilo zveznih akcij v drugih republikah. Sodelovali so na akciji »Sava«, na Sutjeski, Kozari in v Nišu. Večje število brigadirjev pa se je izmenjalo tudi med pobratenimi mesti. Nič manjšega pomena seveda niso lokalne mladinske delovne akcije, so poudarili predstavniki RK ZSMS na novinarski konferenci. Med največjimi sta bili akciji v Dražgošah, kjer so brigadirji urejali prostor za spomenik dražgoški bitki, ter akcija v Ljubljani, kjer so mladi urejali alejo spominov. Mnoge eno- ali dvodnevne akcije pa so pripravile ali jih še pripravljajo posamezne Občinske konference ZSMS ter osnovne organizacije ZSMS. Kot zanimivost je potrebno omeniti* da je že izdelan osnutek družbenega dogovora o mladinskih delovnih brigadah. Zato je mogoče pričakovati, da bo prihodnje leto pri pripravljanju mladinskih delovnih akcij še manj težav ter da bo delo lahko še bolj uspešno. Prihodnje leto se bodo namreč iz vse Slovenije in Jugoslavije ponovno zbrali na Kozjanskem, v Halozah, Suhi krajini in Brkinih. J. Govekar Manjša naročila za smučarsko obutev V tovarni obutve Alpina v Zireh so do konca junija proizvedli 002.305 parov razne obutve in tako presegli polletni plan za 8,0 odstotka. Kljub večji proizvodnji pa je bil finančni načrt za prvih šest mesecev dosežen le v višini 93,4 odstotka, kar pomeni, da je vrednost proizvodnje znašala 113 milijonov din. Najslabši rezultati so bili doseženi pri proizvodnji težke obutve, to pomeni pri proizvodnji smučarskih čevljev. V Alpini pravijo, da predvsem zaradi premajhnih naročil tovrstne obutve. Na ta račun se je v veliki meri povečala proizvodnja lahke obutve — kar za 42 odstotkov. Iz podatkov, ki so jih v Zireh zbrali- ob koncu prvega polletja letošnjega leta. je razvidno, da odstotek vrednosti proizvodnje raste precej hitreje kot pa njena dejanska rast. Vse to je posledica nezadržnega naraščanja cen osnovnih materialov, osebnih dohodkov, predvsem pa dajatev in obremenitev, ki jih je potrebno oddvajati družbi in kar je seveda prav tako potrebno, vkalku-lirati v, cene posameznih proizvodov. Pri proizvodnji obutve so bili v Alpini v prvem polletju mnogo uspešnejši kot pa v enakem obdobju lanskega leta. Vsa domača naročila so bila letos izpolnjena pravočasno, prav tako pa je bila obutev tudi trgovski mreži pravočasno na voljo. Prav zato je bila prodaja le-te v sezoni pomlad-polet je dokaj zadovoljiva. Proizvodnja v oddelku plastike se tudi ne odvija po načrtu. Izpad je nastal predvsem zaradi izpada oziroma zmanjšanja naročil smučarske obutve. Kljub vsem pa je dejanska proizvodnja ob polletju večja za 42 odstotkov, po vrednosti pa za 5 odstotkov. Glede na zahteve tržišča bi bilo v »plastiki« mogoče proizvodnjo še precej povečati, vendar pa so v žirovski tovarni prav tu izredno prostorsko utesnjeni, primanjkuje pa tudi delavcev. ' Junija so nastali nekateri zastoji tudi zaradi pomanjkanja uvoznih materialov. Pomanjkanje je moč pričakovati še tudi v prihodnjih mesecih. To pa bi vsekakor lahko bistveno spremenilo vnaprej priča kovane rezultate proizvodnje, predvsem pa ogrozilo izpolnjevanje dobavnih rokov obutve za izvoz. Letos so v žirovski Alpini načrtovali povečanje izvoza za 7 odstotkov, od tega na konvertibilno področje za 0 odstotkov. Do konca maja se je izvoz v primerjavi z lanskim letom povečal za 15 odstotkov. Strogi predpisi Zveznega izvršnega sveta, ki jih je sprejel v prid izboljšanja zunanjetrgovinske bilance pa so močno otežili normalno poslovanje organizacije združenega dela Alpina. Posebno v velikih težavah se je organizacija znašla glede izvoza. Izvozne pogodbe so sklenjene in rokov nikakor ne gre zamujati. Treba je namreč povedati, da je Alpina delovna organizacija, ki letno izvozi do 45 odstotkov letne celotne proizvodnje. J. Govekar Svet delovne skupnosti upravnih organov skupščine občine Kranj razpisuje javno dražbo za prodajo osebnih avtomobilov, nerabnega inventarja in najdenih dvokoles, ki bo v sredo, 3. septembra 1975, ob 14. uri v garažah skupščine občine Kranj, in sicer: 1. osebni avto MERCEDES - 200 letnik 1966, opremljen in zelo dobro ohranjen — izklicna cena 45.000 din osebni avto ZASTAVA 1300, letnik 1973, opremljen in zelo dobro ohranjen — izklicna cena 28.000 din nerabni inventar najdena dvokolesa in mopedi Interesenti si lahko ogledajo zgoraj navedene predmete eno uro pred pričet kom dražbe. Pravico do dražbe osebnih avtomobilov imajo tisti, ki položijo 10% od izklicne cene v gotovini ali ga-ijiiilnem pismu /a družbene ustanove. Schiedel — YU — kamin, dimnik št. 1 v Evropi proizvaja in dobavlja PGP Gradnja Žalec Posebno privlačnost turistov zbuja vsekakor Jencnova domačija v Logu pri Kranjski gori. Stara gorenjska hiša. s starim balkonom, na katerem je vse polno gorenjskih nageljnov in drugega bujnega cvetja, je velika paša za turista, posebno pa za fotoreporter je. Veliko cvetja pa je tudi pod »gankom« okrog poslopja, med njimi pa so palme in drugo tropsko rastlinje. Da pa je cvetje dobro vzdrževano, skrbita zakonca Milka in Justin ROBIČ. — A. K. Turistično društvo Tržič 7. september 1975 VII. tradicionalna Razstavi in koncert Pokrovitelj Peko, tovarna obutve Tržič V Kranju bo v četrtek, 4. septembra, ob 18.30 v galeriji Prešernove hiše otvoritev razstave del slikarja Poldeta Miheliča, ob 19. uri pa v ga- Dobro obiskana razstava trži-ških amaterjev Drugega avgusta so v počastitev občinskega praznika odprli v Tržiču v paviljonu NOB razstavo slik trži-ških slikarjev amaterjev. Razstavo, odprta bo do 8. septembra, je doslej obiskalo že več kot 500 ljudi. Število se utegne podvojiti, saj bo galerija paviljona odprta tudi v dneh proslavljanja 25. obletnice samoupravljanja v Peku in na »šuštarsko nedeljo«, ko obišče Tržič tudi veliko ljudi od drugod. Pa tudi dejstvu, da se amaterji predstavljajo večinoma z domačimi motivi, kaže pripisati dober dosedanji obisk. M. Valjavec leriji Mestne hiše otvoritev razstave del mariborskih slikarjev in kiparjev, članov DSLU. Po otvoritvi razstav bo ob 19.15 v Renesančni dvorarii koncert, na katerem bodo nastopili: tenorist Mitja Gregorač, violinist Tomaž Lorenz in kitarist Soban. P. L. Uspel koncert Po programu rednih koncertnih prireditev, ki jih vsak petek organizira Zavod za pospeševanje in razvoj turizma na Bledu, je v petek, 22. avgusta, popoldne nastopil prvič v letošnji sezoni tudi komorni moški zbor A. T. Linhart iz Radovljice. Radovljiški pevci so se predstavili s slovenskimi umetnimi pesmimi in poželi priznanje prek 70 poslušalcev, v glavnem tujih turistov. Ker je zanimanje za tovrstne koncerte med tujimi gosti precejšnje, bodo radovljiški pevci pripravili še en koncert prihodnji mesec. JR Program prireditev: petek, 5. septembra 1975 ob 17. uri: otvoritev razstave obutve Peko v paviljonu NOB • ob 18. in 20. uri: modna revija obutve Peko pri paviljonu NOB sobota, 6. septembra 1975 od 8. do 17. ure: razstava obutve Peko v paviljonu NOB ob 12. uri: modna revija obutve Peko pri paviljonu NOB nedelja, 7. septembra 1975 od 8. do 17. ure: razstava obutve Peko v paviljonu NOB od 8. ure dalje: ŠUŠTARSKI SEMENJ na Trgu svobode ob 10. in 14. uri: modna revija obutve Peko pri paviljonu NOB od 14. ure dalje: v parku ob paviljonu NOB VELIKA ŠUŠTAR- SKA VESELICA z bogatim srečelovom Veselimo se vašega obiska! Brž, ko sem mu omenil to svojo namero, mi je ves v ognju začel zatrjevati, da ima v svojem hlevu mlado in močno mulo, da je ni nikdar . nameraval prodati, da pa bo to storil, meni kot svojemu prijatelju na ljubo. Čeprav nisem vedel, s čim sem si pridobil njegovo prijateljstvo, me je vseeno zanimalo, kakšna je ta mula in koliko zahteva zanjo. Ni hotel odgovoriti na moja vprašanja, rekel je, naj bom to noč gost v njegovi hiši, o kupčiji pa se bova pogovorila zjutraj, češ. jutro je pametnejše od večera. Strinjal sem se. Počakal sem, da je gostilničar zaprl lokal, potem pa sem šel z njim v njegovo hišo na drugem koncu vasi. Gostitelj mi je ukazal, naj se počutim kot doma, a kljub temu mi je bilo nekam neprijetno; — hiša je bila namreč polna otrok in žensk, vsi so buljili vame kot tele v nova vrata, Gostilničar jeva žena mi je za večerjo prinesla na mizo domačo hrano: sladko kozje mleko, kruh in ovčji sir. Po večerji smo se še nekaj časa pogovarjali, potem pa sem šel spat v sobo za goste. Za zajtrk so mi prinesli na mizo iste stvari kot prejšnji dan za večerjo. Nič mi ni šlo po grlu, a kljub temu sem ponujeno hrano na silo vendarle stlačil vase. Po zajtrku sem hotel začeti pogovor o kupčiji, pa me je gospodar, spet utišal, češ naj počakam do kosila, takrat da se bova vse dokončno pogovorila. Šel sem z njim v njegovo gostilno in okrog naju se je kmalu zbralo nekaj vaščanov. Gostilničar mi je prišepnil na uho, da so to sami lenuhi in pijanci. Tisti, ki so kaj vredni, so zdaj namreč na polju, pobirajo krompir in škropijo paradižnik. Ti ljudje so me, kakor je že običaj, najprej spra sevali o moji poti, potem pa so začeli tožiti o slabi letini (že drugo leto zapored: letos suša, lani poplave), o nizkih odkupnih cenah paradižnika in zgodnjega krompirja, govorili smo pač o vsem, kar govori tujec, kadar pride med tujce. Neki mlad kmet se je tako navdušil za mojo pot, da me je prosil, če bi ga vzel s sabo. Samo še en teden bi ga moral počakati, da bo na sejmu prodal kravo in dobil denar za na pot. Med ljudmi, ki so sedeli tam okrog, pa je bilo tudi neko dekle, najbrž sestra tistega kmeta. Ko je slišala bratovo govorjenje, se je tako razsrdila nad njim, da je nazadnje ves poklapan umolknil in šel proč. Torek, 2. septembra 1975 PRAH Z BALKANSKIH CEST Mula, ki mi jo je gostilničar nameraval prodati, ni bila videti ne posebno mlada, niti posebno močna, bila pa je poceni in zato sem jo kupil. Zraven sem kupil tudi sedlo, tako imenovani »samar«, narejen iz lesenega ogrodja in oblazinjen s prevleko iz ustrojene kozje kože, napolnjene z žimo. Za vse skupaj, za mulo in za sedlo, sem plačal stodvajset starih tisočakov, kar se mi ni zdelo pretirano drago. Ker je bila pošta v Miravcih zaprta, denarja v gotovini pa nisem imel, sem moral iti z abtobusom nazaj v Gevgelijo, da sem na tamkajšnji poti vzel denar. Šele zvečer sem se lahko z mulo na povodcu odpravil naprej. Kmalu bi mi postalo nerodno, ker me je na obeh straneh ceste gledalo toliko ljudi. Saj so mi napravili cel špalir. Kar oddahnil sem si, ko so bile zadnje vaške hiše končno za menoj. ZGREŠENA KUPČIJA Že po prvih nekaj sto metrih hoje sem spoznal, kako zgrešena je bila ta moja kupčija. Dokler je žival pot poznala, je šla hitro in ubogljivo, brž pa. ko bi morala z vaške poti zaviti na cesto, je bilo njene zagnanosti konec in se je začela braniti. Hodila je počasi, trgala se mi je s povodca, vsakih nekaj korakov se je ustavila in začela muliti travo ob cesti. Zato ni čudno, da sem v dveh urah hoje prehodil komaj pet kilometrov, še enkrat manj, kot če bi šel sam. Še preden sem prišel do Udova, me je ujela noč. Ob Vardarju sem zakuril Ogenj in si skuhal juho. Mulo sem privezal k drevesu, sam pa sem legel k ugašajočemu ognju in zaspal. Sredi noči me je prebudilo grmenje m prve težke debele kaplje, ki so mi padle na obraz Na srečo je bil v bližini kamnit železniški most, pobral sem svoje stvari in šel prespal pod most. Mulo sem pustil kar pod drevesom; menil sem, da nekaj kapelj dežja pač ne more škoditi njeni dlakavi koži. A tudi pod mostom si nisem mogel odpočiti. Vsake pol ure me je namreč zbudil silovit trušč vlaka, ki je zgrmel nad menoj preko tirov. Poleg tega se je zaradi nevihte cesta pod mostom spremenila v hudournik in voda je grozila, da bo vsak čas dosegla prostor, na katerem sem si uredil ležišče. Ni mi kazalo drugega, kot da sem se zatekel nazaj pod drevo k muli. Na srečo je bila krošnja nad nama gosta in skozi liste je le kdaj pa kdaj padla kakšna kapljica. Zjutraj sem za trdno sklenil, da mule ne bom več vlačil s sabo. Lahko bi jo vlekel vsaj do prve vasi, da bi jo tam skušal prodati, pa se no še tega ni ljubilo. Razsedlal sem jo in jo pustil, da je šla, kamor je hotela. Prej ali slej, sem si mislil, jo bo kdo našel in jo vzel za svojo. Upal sem le, da je ne bi našel gostilničar, od katerega sem jo kupil. Tega mu v resnici ne bi privoščil. Žival sem mu že tako najbrž preplačal. NOČ V DRUŽBI S PODGANAMI IN KRASTAČAMI Ker si po drugi strani prav tako nisem mogel predstavljati, da bi moral še naprej sam nositi svoj težki nahrbtnik, sem polovico stvari zine tal iz njega in obdržal le najnujnejše: spalno vrečo, vetrovko, baterijsko svetilko, zemljevid in nekaj parov nogavic in perila. Vse to sem stlačil v platneno torbo in jo obesil čez rame, nahrbtnik pa sem pustil tam kot drugo odloženo šaro. Moram reči, da me je pekla vest; žal mi je bilo denarja, ki sem ga potrošil za nakup mule, žal mi je bilo tudi za nahrbtnik in za stvari, ki sem jih zmetal proč. Po drugi strani pa sem se počutil lahkega in osvobojenega. In ta zadnji občutek je nazadnje premagal prvega. Kljub vse prej kot razveseljivemu dejstvu, da sem že drugi dan svojega pohoda porabil polovico svojega denarja in da sem imel namesto zajetnega nahrbtnika samo še uborno culo, sem sklenil, da bom pot nadaljeval tako kot sem si jo zamislil. Pojedel sem nekaj rezin prepc čenča, se pri najbliž. jeni studencu napil sveže vode in se odpravil na prej. Stara makadamska cesta od Udova do Demir Kapije je bila popolnoma prazna. Ves promet se je odvijal po avtostradi na oni strani Valjarja. Tu na moji strani so ostali samo še kuščarji in kače, ki so se brezskrbno sončili na razbeljenem gramozu. Dvakrat ali trikrat se mi ic celo Zgodilo, da bi skoraj pohodil v klobčič zvitega modrasa. Tik ob cesti se je vila /r|.vinska proga m ob njej je bilo vse polno zapuščenih progovnih čuvajnic z razdrapanimi strehami in z razbitimi šipami na oknih in vratih. Nekaj kilometrov pred Demir Kapijo sem se moral plaziti po zarjavelem ogrodju razpadlega železniškega mostu in takoj zatem čez gore kamenja v porušenem predoru. Pokrajina na levi strani ceste je bila več kot pusta. Nad cesto so bili hribi poraščeni s travo in nizkim, redkim listnatim gozdom. Na desni strani, ob Vardarju, je bilo lepše. Vsepovsod so se razprostirali nasadi hmelja, krompirja in paradižnika. Demir Kapija se je v popoldanski vročini zdela kot izumrla. Mesto nima nobenega pravega središča, hiše so se v nedogled vlekle ob kanalih na obeh straneh ceste. Po dolgem iskanju in spraševanju sem nazadnje le našel neko trgovino z živili. Kupil sem četrt kilograma čajnih keksov in steklenico mineralni' vode. To je bilo vse, kar sem pojedel za kosilo. Pravzaprav mi je jed že od vsega začetka prav malo dišala. Samo pil bi, neprestano bi pil. Zdelo se mi je, kot da zlivam pijačo v sod brez dna. Komaj sem odmaknil ste klenico od ust, že se mi je grlo spet začelo sušiti. Vročina je bila neznosna. Kljub temu sem se takoj odpravil naprej proti Kavadarcein. Sredi poti se je nebo nenadoma stemnilo, zapihal je veter in padati so začele prve težke kaplje dežja. Nikjer nisem našel nobenega kritja, vsepovsod okrog mene so valovila brezkončna polja zelenega žita, zgoraj pa so bili goli, s travo poraščeni hribi. Stekel sem ob progi, da bi našel kakšen most ali podvoz, toda zaman; nikjer ni bilo nobenega Dež je zdaj lil že v curkih in treskalo je zmeraj bolj predirljivo in oglušujoče. Ko dež le še ni pojenjal, sem šel pod neko samotno drevo, se zagrnil s spalno vrečo in čakal, kdaj bo konec neurja. Čeprav je v bližini ves čas treskalo, se kljub izpostavljenosti drevesa, pod katerim sem vednl, nisem niti za hip spomnil, da bi strela za svojo pot v zemljo lahko izbrala ravno to drevo. Slednjič je dež pojenjal in some se mi je privoščljivo posmehnilo skozi oblake. Ker se je že večerilo, poleg tega pa sem imel vso obleko premo Ceno, inc je resno skrbelo, kako bom prebil noč Še posebej zato, ker je bila mokra tudi moja spalna vrt« a Nazadnje se mi je le nasmehnila sreča. Na neki njivi blizu ceste sem našel slamnato poljsko kolibo m imel sem še večjo srečo, da sem njej našel nekaj suhe obleke, tako d» sem se lahko preoblekel in na suhe zaspal. A moje veselje ni dolgo trajal0' Ponoči me je prebudilo neko čudu0 šumenje in škrtanje ob moje"1 vzglavju. Iz žepa sem potegnil bat* rijo in posvetil v temo pred seWr Imel sem kaj videti. Z ležišča je n.e' rodno odskočilo nekaj gnusnih 'J3' vih krastač, nedaleč stran pa občepeli dve od strahu otrpli polj**1 podgani z vlažnimi smrčki in mrz'1' mi izbuljenimi očmi. Ob pogledu J1? to golazen, ki se je motala po kolipj okoli mene, me je v hipu zapustM0 yse veselje do nadaljnjega spanj* Z vžigalicami, ki sem jih prav tak našel v kolibi, sem zunaj na P0'^ zakuril majhen ogenj in bedel 0 njem do jutra. STRUPENI PARADIŽNIK Zjutraj sem na soncu najprej P(' sušil obleko in spalno vrečo, Pot5:j, pa sem se odpravil naprej. ^ ^ deset kilometrov do Negotina s pešačil po makadamu, od Negot'1^ do Kavadarcev pa po ozkem asja' Kavadarci so zelo lepo ki Pf^f^jo mesto, a v njem sem se ustavil sa toliko, da sem se po dolgem P0^ spet enkrat pošteno najedel m sem napisal nekaj razglednic s ^ zdravi mojim domačim v Slove"" Sit, spočit in prožnih nog sem P %j čil naprej. Noč me je ujela v.ijZu majhni vasi ob reki Črni, Vpjk-umetnega jezera hidrocentrale veš Crna je bila prva in edina ^jj, reka, ki sem jo videl v Maked<> jj Rad bi se v njej okopal, a vod {o bila mrzla in deroča, tako da se' \j\> namero opustil. Na bližnjem P ^ sem nabral in pojedel nekaj n ^ zrelih paradižnikov. Bolje bi D,p^ bi jih pustil lepo pri miru- j,j|t tega, da so bili Se zeleni, s° j$P škropljenj z bakrovim apno*11* po* pa sem jih jedel kar neo prane-„joj" stalo mi je slabo in sem niof^lje. hati. Potem mi je bilo sieef . ^ v ustih pa sem še dolgo čut«' okus po galici. -ki Noč sem spet prespal v P0'^;.,*^ libi. V Makedoniji, pa tudi drjy na jugu Jugoslavije je nam** ^ njivah veliko takih kolib I« » & vejevja, pločevine in polivm1 ' 0, plaht. Vanje se kmetje zflt,jajti* kadar jih pri delu na polju «*J naliv. .!«>» (Se bo na daljeg Stari most v Žabnici Črtomir Zoreč Slednjič smo dobili na cesti Kranj ~ Skofja Loka prepotreben novi toost čez potok Žabnica v Žabnici, ki Jebil ozko grlo na tem delu ceste. . Podrti ozki stari most je bil zgrajen leta 1808, in sicer zelo trdno, kot !° videli sedaj, ko so ga podirali. Zgrajen je bil iz kamenja s trdnim, dvojnim obokom. Če hočemo spoznati to gradnjo, moramo poseči v zgodovino. . Leta 1766 je izšel dekret, ki ga je J?dal loški glavar svojim podložnikom z ukazom, da mora vsak kmet J*1 kajžar plačati za napravo cest iz Loke proti Jeperci in proti Kranju °d 20 krajcarjev do 1. goldinarja in dveh krajcarjev. Obračun je poka--*al. da se je takoj drugo leto porabi- lo za gradnjo 1400 goldinarjev. (LR XIII.). Verjetno je bila tudi cesta, ki obstaja še sedaj in je grajena zunaj vaškega naselja Žabnice in Bitenj, zgrajena takrat, to je leta 1767, ker tudi dr. Pavle Blaznik omenja v knjigi »Kolonizacija Sorskega polja«, da je prej potekala pot skozi vaška naselja med hišami in gospodarskimi poslopji, kjer je še sedaj vaška peš pot. Stara cesta je potekala iz Suhe skozi naselja Stari dvor, Virmaše, Sv. Duh, Forme do konca vasi Dorfarje, tam je zavila proti severnemu koncu vasi Šutna, prečkala potok Gabrovica in potok Žabnica in prišla severnemu koncu med hišama št. 6. in 7 v Žabnici na sedanjo vaško peš pot proti Bitnju. V nedeljo, 7. septembra, bo na Bledu tradicionalni kmečki praznik KMEČKI DAN. V okviru tega praznika bo za področje zadrug Bled in Radovljica razstava goveje živine in konj in sicer na Hraški gmajni pod Lescami. Dostop_za vprege in vozila na kamp Šobec. Rejci prijavite govejo živino pri vaši zadrugi (Bled in Radovljica) -plemenske kobile in žrebice pa pri Frčej Mihu, Zasip 63, oboje najpozneje do 1. septembra. Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske bo po 1. septembru prijavljeno živino še pregledal in posredoval podatke za katalog, ki bo osnova za nagrajevanje (primerjanje). Prireditveni odbor Pri Pavovcu na Pri Pavovcu na Zgornjih Lazih Je petdesetletni Jože Lipovec ai()čil, da poruši staro gospodarsko P°8lopje |n Zgradi „()Vo. V 24 metrov j0lSi in 16 metrov široki novi stavbi ž° .Prostora za prek 20 glav goveje , vine, v nadstropju pa bo prostor za »JAL U redil 1)0 tUdl naPraVe /a '^obno splakovanje odpadkov. Zgornjih Lazih Kmetija pri Pavovcu leži pod vznožjem same Mežakle, 900 metrov visoko. Prav do nje je s Spodnjih Lazov Gozdno gospodarstvo Bled speljalo novo makadamsko cesto, DO kateri je moč priti na dvorišče kmetije z avtomobilom. Lastnik pa je zadovoljen, ker zdaj lahko uporablja traktor in prikolico. J.Ambrožič Klubu za K/o7?*'75*7 VZRK',NI PREGLED ZA NEMŠKE OVČARJE %£n-*P°rtnih in službenih psov Bled je bila v soboto in nedeljo zaupana ^uJ^acUo letošnjega republiškega vzrejnega pregleda za nemške ovčarje. %/e*'!'0 tekmovanje je bilo na igrišču nogometnega kluba Lesce in se ga je ^kriJi l)rek 200 nemških ovčarjev in lastnikov iz cele Slovenije ter številni 'H V Soboto je bil na sporedu vzrejni pregled za najboljše samice. Sod ^tbn<\l)r'fi0(Mi Prvo mesto psici liki, katere lastnik je Stane lielogtavc iz % ^ Maribor. Druga je bita Via (lastnik Lado Krčelj). tretja pa Pegi (last t^etT"1 Zener) oba iz kluba za vzrejo športnih in službenih psov li/ed. V PQ J(' bil na programu pregled za najboljše sanice. Prvi je bil Hem, ^n^L-' tostmk /e Egon Plevnik iz kluba Maribor, drugi je bil Cezar (lastnik ftbotn n'n< kiuf} Bled), tretji pa Šap (lastnica Vida Testen, klub Ljubljana). Sqh<^'<1 Pre£leda S(' Je udeležilo 105 samu. nedeljskega pa 104 samci. >0(V//r'/'" /f' tlllil Ugotovil, da tako število kot tu
  • fy recimo letos že in bo še organizira/ več nastopov po (iorenjski in V SiU() Pravkar pa se v klubu končuje tudi šola za pse m prihodnji mesec ^ 4 £^|><>zorilnemu prometnemu znaku zape'J^ preden j kolesarka Olga Plesničar (1920) s Planine. Avtomobilist je zavira , se kolesarki umikal, vendar trčenja ni uspel preprečiti. Ranjena kolcsarK bila prepeljana v ljubljansko bolnišnico. Z mopedom v osebni avtomobil V nedeljo, 31. avgusta, okrog šeste ure popoldne se je peljal voznik K©| s pomožnim motorjem Ivan Gašperlin (1930) iz Kranja od Lahor proti V levem ovinku ga je zaradi neprimerne hitrosti in vožnje pod vplivom a^.p hola vrglo desno na pločnik, odtod pa na dvorišče bližnje hiše, kjer je tr jmrkirani osebni avtomobil Janeza Krta (1944) iz Kranja. Voznik .kolesa h " možnim motorjem seje pri padcu ranil. Torek, 2. septembra 1975 cv dimno Organizacija združenega dela Almira alpska modna industrija Radovljica , .Q Odbori za medsebojna razmerja delavcev razpihuj1'-' naslednja prosta delovna mesta: 1. VZDRŽEVALCA STROJEV v TOZD Bohinjska Bistrica 2. 2 VRATARJEV v TOZD Radovljica 3. ČUVAJA /a TOZD Radovljica Poleg splošnih pogojev, določenih s samoupiavnim s|)oiazUU1()r!l' morajo kandidat i izpolnjevati še naslednje pogoje: pod L: finoinehanik - praksa v široki zaželena pod 2. in 3.: moralna neoporečnost . a Osebni dobodek se obračunava po SS o delitvi OD, ki zal''"1' osnovno oceno delovnega mest a, ovrednoteno minulo delo. Pismene ponudbe (pod I. /. dokazili o strokovnosti) pod 2. i'1 L, potrdilo o nekaznovan ju pošljite na naslov Almira — • '}'Sj,. modna industrija Radovljica, Jalnova ul. 2. Razpis velja 00 Redne deiovn ih mest. ' Mi—I . *~ * k* ■ j Stadion Stanka Mlakarja je bil v petek in soboto prizorišče letošnjega prven-inn v atletiki za mlajše mladince in mladinke. Na sliki: start teka na m m. - Foto: M. Zivulovič Atletsko prvenstvo SRS za mlajše mladince Kranjčan Stare najhitrejši Dotrajana atletska steza na stadionu Stanka Mlakarja v Krajcu, v bližnji prihodnosti je posebna temeljitega popravila, je bila prizorišče letošnjega repub-'\Skega prvenstva za mlajše mladce in mladinke, ki je hkrati ve-»Jal tudi za moštveni atletski P°kal Slovenije. V dveh dneh se je za posamične Naslove borilo rekordno število mladih atletov, saj je nastopilo kar 250 tekmovalcev in tekmovalk iz 14 slo-Venskih atletskih kolektivov. Kljub razrnočenim progam so bili doseženi j[ °beh dneh solidni rezultati. Najboljši dosežki pa so bili v skoku v vi-š[no. in daljino, medtem ko so bili slabi rezultati le v metu diska pri ženskah in skoku s palico pri ^°ških. Od domačih tekmovalcev se J.? najbolje odrezal Stare, ki je osvojil dva republiška naslova. Bil je naj-mtrejšina 100 in 200 m. Izidi - ml. mladinci: kopje: 1. u'ožin (Kladivar) 58,32, 2. Globev-nik (ŽAK) 54,24, 3. Topole (Kladi-v.ar) 49,90, daljava: 1. Piculin (Go-^lca) 658, 2.*Hrovat (Kladivar) 037, J.Marčič (Ptuj) 010, HO m ovire: 1. fjculin (Gorica) 10,3, 2. Kopitar Kladivar) 10,5, 3. Kavčič (Koper) i?'6- 400 m: 1. Bevc (Branik) 54,0, 2. fj°čnik (Kočevje) 55,7, 3. Kapš ,1Novo mesto) 55,8, krogla: 1. Mako-Vecki (Ptuj) 13,08, 2. Orožin (Kladi-5r) 12,28, 3. Kavaš (Pomurje) 12,131 pšina: 1. Kovačič (Koper) 185, 2. £0vač (Olimpija) 180, 3. Tišma (N. 7rica) 180, 100 m: 1. Stare (Tri-Pv) 11,3, 2. Godnič (Olimpija) 11,4, F Martelanc (Gorica) 11,6, 3000 m: ov?troc (KAK) 9.13,1, 2. Nabernik UVAK) 9.18,4, 3. Krivec (Triglav) ^4,4, 4x100 m: 1. Branik 45,2, 2. ,n°ftnta 46,0, 3. Novo mesto 46,7, lUOm: 1. Stare (Triglav) 22,9, 2. ])?Vc (Branik) 23,7, 3. Martelanc JVpnca) 24,0, 1000 m: 1. Struc £38,7, 2. Nabernik (oba KAK) ^•41-«. 3. Gaber (Kladivar) 2:44,5, !J°m ovire: 1. Kopitar (Kladivar) 2. Piculin (Gorica) 41,1, 3. Re-V?k (Velenje) 42,0, 1500 m ovire: 1. J^lvec (Triglav) 4:40,3, 2. Horvat ^AK) 4:42,0, 3. Peternelj (Pomurje) -4,U, troskok 8* Piculin (Gorica) 2. Horvat (Kladivar) 13,00, 3. OcvTr« (y-!enJe> 12'96' 5 km h°Ja fVele" ^v,rk (Kladivar) 26:50,4, 2. Lamež la. enje) 27:06,9, 3. Sintič (Olimpi Ja) 29:48,0, 4X400 m: 1. Branik Kladivar 3:43,5, 3. Novo 3::^0.' 2. Siv?" ll5-7- Palica: 1. Topole (Kla- ^•var) 320, 2. Jutršek (Olimpija) 320. t Kurnik (Triglav) 320. kladivo: 1. 5^ (ŽAK) 37 42 2. Orožin 36,72. 3. H.rs,t()všek (»ha Kladivar) 31,90. ?l.8k-- 1. Orožin (Kladivar) 39,98, 2. **«>bevnik (ŽAK) 36.60. 3. Rifelj (N. ^«to) 35,74; ((^lad>nke: 60 m: 1. Seliškai L,Ispija) 7,8, 2. Kopitar (Kladivar) 3. Jesenovec (Triglav) 8.0. Tretje kolo 10. septembra ko'u pokalnega tekmovanja v bjij l|0,u na področju Gorenjske so naslednji rezultati: NaV, do»eženi ISvod Ble-4::{- Le8Ce: Kropa 8:1 S?ie ji : Tržič 0:3. Triglav : Pod &Si';e Bohinj : Korotan 3:2, t^Ptl i >Va"i*' S(' ,)() nadaljevalo 10. **li: Tj ' k<) se h(m,<) v ;{ kolu sre- .Alples : Lesce, Tržič : Triglav, ,n-l : Sava. P. Novak *Vtti;. Ustel), so imeli v avgustu ver ra»jjj Slovenije in Hrvatske. Med K,.|la . AleR in Arh, ki sta se Ns/1 'kazala na republiškem pr-m n« odprtem prvenstvu Kra-*lv„ °r na turnirju v spomin Aleš in Arh odlična teniški igralci, ki jih vodi ib nastopov doma in p lov 8*a se najbolj izkazala mlajša pC?Borgantas na »t. v Mariboru. Na aii|u j« nastopilo 4H ^ A ^ igralcev i/. Karlovca, Osi-P»y^. UPatije, Maribora, Trbovelj, LUolfi 111 Kianja Kranjčan Arh je ^lot Ua'u izgubil /. Mariborčanom l,W> z 2:6, 0:6, Aleš pa se je NtR • v finale kjei je klonil Maletu •o ,) .) 800 m: 1. Blatnik (Olimpija) 2:23,2, 2. Šolar (Ptuj) 2:24,9, 3. Fras (Branik) 2:25,8, 4X200 m: 1. Olimpija 1:50,1, 2. Novo mesto 1:52,8, 3. Kladivar 1:54,4, daljava: 1. Benedetič 506, 2. Vinazza 490, 3. Savle (vse Gorica) 478, kopje: 1. Učenko (Olimpija) 36,08, 2. Jakič (Medvode) 34,10, 3. Benedetič (Gorica) 31,46, krogla: 1. Završnik (Kladivar) 10,48, 2. Jakič (Medvode) 10,14, 3. Tomiek (Olimpija) 9,68, višina: 1. Mihelčič (Olimpija) 160, 2. Štekar (Koper) 155, 3. Benedetič (Gorica) 150, disk: 1. Fajfar (Olimpija) 28,74, 2. Tomiek (Olimpija) 27,94, 3. Kolar (N. Gorica) 24,66, 80 m ovire: 1. Kopitar (Kladivar) 12,3, 2. Seliškar 12,4, 3. Mihelčič (obe Olimpija) 12,5, 400 m: 1. Krštinc (Branik) 1:00,7, 2. Šolar (Ptuj) 1:01,1, 3. Fras (Branik) 1:01,2, 100 m: 1. Savle (Gorica) 12,6, 2. Seliškar (Olimpija) 12,6, 3. Jesenovec (Triglav) 12,7, 4x100 m: 1. Gorica 50,5, 2. Olimpija 52,3, 3. Kladivar 52,6; moštveno — ml. mladinci: 1. Kladivar 78, 2. Gorica 58,5, 3. Novo mesto 41,5, 5. Triglav 33; ml. mladinke: 1. Olimpija 68, 2. Gorica 47, 3. Kladivar 45, 8. Medvode 10, 10. Triglav 8. D. Humer Petrič v finalu Svoj tekmovalni del so na sredozemskih igrah v Alžiru začeli tudi plavalci. V jugoslovanskem taboru je živahno, saj se je v finalni del tekmovanja na 1500 m kravi uvrstil tudi Kranjčan Borut Petrič. Petrič je spet zaplaval odlično, saj je progo preplaval pod sedemnajstimi minutami. Njegov čas 16:58,02 daje upanje, da se bo Borut jutri boril za eno od treh medalj, pa tudi nov rekord ne bi bil več presenečenje, -dh Olimpija : Komenda 106:55(57:26) V prijateljski košarkarski tekmi je ekipa zveznega ligaša ljubljanska Olimpija igrala v Komendi in premagala domaću ekipo s 10(>.f>."> (57:26). Zanimivo tekmo si je ogledalo okoli 500 gledalcev. OLIMPIJA: Subotič 29, Križ-nar 24, Žorga 16, lvanovič 9, Po-lanec 8, Nuhanovič 6, Jakhel 6, Perkovič 4, Šager 4. KOMENDA: Maren 25, Juhant 10, Koželj 6, Spacapan 4, Kovač 2, Hafner 2, Lah 2, Jerovšek 2, Peternel 2. Pri domačih je bil daleč najboljši komaj 16-letni Brane Maren. Ekipa Komende bo v soboto. 13. septembra, igrala v Celovcu na mednarodnem turnirju, kjer bosta nastopili dve ekipi Avstrije in ena iz ZRN Nastopili bodo tudi pionirji Komende pred finalno tekmo turnirja v Celovcu. J. Državno prvenstvo starejših pionirjev v plavanju Štembergerjeva trikratna prvakinja Kranjski plavalni bazen je bil še zadnjič v letošnji plavalni sezoni prizorišče najvišjega državnega plavalnega obračuna. V njem so se namreč za najvišje posamezne in moštvene naslove borili starejši pionirji A. V tridnevnih borbah je nastopilo 140 tekmovalcev in tekmovalk iz 14 jugoslovanskih plavalnih kolektivov in kot prvič tudi predstavniki SR Makedonije. V moštveni uvrstitvi je bil v skupnem seštevku najboljši beograjski Partizan, ki je zmagal tudi v konkurenci pionirjev, medtem ko so si pionirski državni naslov priplavale mlade plavalke ravenskega Fužinar-ja. Plavalci organizatorja kranjskega Triglava so bili v moštveni razvrstitvi 10. med fanti, 7. med dekleti ter 8. v skupnem seštevku. Će bi v tej konkurenci nastopil še trenutno najboljši plavalec Kranjčan Borut Petrič, bi bila bera točk in uvrstitev vsekakor boljša. Med posamezniki je bila zdaleč najuspešnejša komaj 14-letna učenka 8. razreda osnovne šole Simona Jenka Kranj Barbara Štemberger. Štembergerjeva je trikratna državna prvakinja, dvakrat je bila 2., enkrat pa 3. Ostali triglavani so se borili kot je treba in dostojno branili barve svojega kluba. Izidi — moštveno: pionirji: 1. Partizan 12796, 2. Fužinar 7422, 3. Mladost 6582, 10. Triglav 2010, pionirke: 1.'Fužinar 10237, 2. Partizan 10101, Rudar 7717, 7. Triglav 3715, skupni seštevek: 1. Partizan 22897, 2. Fužinar 16679, 3. Rudar 13705, 8. Triglav 5721; Izidi — pionirji: 200 m kravi: 1. Milečki (Mladost) 2:10,0, 200 m hrbtno: 1. Popovič (Partizan) 2:28,9, 100 m delfin: 1. Milečki (Mladost) 1:07,7, 200 m mešano: 1. Popovič (Partizan) 2:30,8, 4x100 m kravi: 1. Ljubljana, 400 m kravi: 1. Milečki (Mladost) 4:38,7, 100 m prsno: 1. Mitrovič- (C. zvezda) 1:15,8, 5. Jerman 1:25,3, 7. Šeligo (oba Triglav) 1:27,0, 100 m hrbtno: 1. Popovič (Partizan) 1:07,6, 400 m mešano: 1. Milečki (Mladost) 5:23,5, 5. Jerman (Triglav) 5:48,1, 100 m kravi: 1. Popovič (Partizan) 59,4, 1500 m kravi: 1. Pogačnik (Ljubljana) 18:58,6, 200 m prsno: 1. Mitrovič (C. Zvezda) 2:46,4, 5. Jerman 3:01,9, 7. Šeligo (oba Triglav) 3:06,1, 200 m delfin: 1. Milečki (Mladost) 2:30,4; 4x100 m mešano: 1. Crvena zvezda 4:54,5, 8. Triglav 5:21,2; pionirke: 200 m kravi: 1. Krstić (Dinamo) 2:54,5, 200 m hrbtno: 1. Blažič (Rudar) 2:36,8, 100 m delfin: 1. Štemberger (Triglav) 1:16,5, 200 m mešano: 1. Štemberger 2:34,0, 4x100 m kravi: 1. Ljubljana 4:44,9, 5. Triglav 5:38,2, 400 m kravi: 1. Krstić (Dinamo) 5:03,6, 100 m prsno: 1. Duvnjak (POŠK) 1:22,4, 3. Štemberger 1:26,4, 8. Bra-daška (obe Triglav) 1:30,0, 100 m hrbtno: 1. Blažič (Rudar) 1:13,8, 400 m mešano: 1. Štemberger (Triglav) 5:42.7, 100 m kravi: 1. Veho-vec (Ljubljana) 1:07,0, 800 m kravi: 1. Krstić (Dinamo) 10:13.8, 200 m prsno: 1. Duvnjak (POŠK) 2:57,1, 2. Štemberger (Triglav) 2:59,4, 200 m delfin: 1. Blažič (Rudar) 2:47,3, 2. Štemberger (Triglav) 2:54,2, 4X100 m mešano: 1. Partizan 5:14,3, 7. Triglav 6:03,3. Triglav najboljši v Dubrovniku Na državnem prvenstvu z mlajše pionirje skupine B v Dubrovniku je moštveni naslov pripadel kranjskemu Triglavu. V dveh dneh je nastopilo 150 mladih plavalcev iz 20 jugoslovanskih plavalnih kolektivov. Kranjčani so naslov osvojih' z več kot s 5000 točkami prednosti pred reškim Primorjem. Ekipno pionirji: 1. Mladost 4848, 2. Crvena zvezda 3896, 3. Primorje 3613, 4. Triglav 2960, pionirke: 1. Triglav 10448, 2. Dinamo 5634, 3. Primorje 4675, skupni seštevek: 1. Triglav 13402, 2. Primorje 8288, 3. Mladost 6120; izidi: pionirji: 100 m kravi: 1. Prokič (C. zvezda) 1:15,6, 200 m kravi: 1. Prokič (C. zvezda) 2:41,0, 400 m kravi: 1. Prokič (C. zvezda) 5:34,6, 4x50 m kravi: 1. Primorje 2:26.0. 6. Triglav 2:30,2 (rekord SRS mL pionirji B), 100 m prsno: 1. Rumboldt (Mornar) 1:34,6, 6. Šali 1:41,5, 7. Černe (oba Triglav) 1:41,5, 200 m prsno: 1. Rumboldt (Mornar) 3:21,2, 6. S. Šali 3:34,9, 7. Kosir-nik 3:37,7, 8. Cerne (vsi Triglav) 3:37,8, 100 m hrbtno: 1. Radovanič (C. zvezda) 2:58,0,2. Veličkovič (Triglav) 3:01,6, 100 m delfin: 1. Duj-nović (Primorje) 1:24,2, 200 m mešano: 1. Rumboldt (Mornar) 3:03,0, 4x50 m mešano: 1. Partizan 2:44,1, 5. Triglav 2:51,8, (v predtekmova-nju 2:50,1, rekord SRS ml. pionirji B); pionirke: 100 m kravi: 1. Košuta (Jug) 1:18,0, 6. Praprotnik (Triglav) 1:27,1, 200 m kravi: 1. Košuta (Jug) 2:45,8, 7. Valjavec (Triglav) 3:04,9, 400 m kravi: 1. Košuta (Jug) 5:40,0 (rekord SFRJ ml. pionirke B), 5. Praprotnik 6:23,3, 8. Valjavec (obe Triglav) 6:49,2, 4x50 m kravi: 1. Triglav I 2:35,0, 8. Triglav II 2:24,0, 100 m prsno: 1. Pisenič (Mladost) 1:35,8, 3. Strniša 1:37,4, 5. N. Pajntar (obe Triglav) 1:39,0, 200 m prsno: 1. Pisenič (Mladost) 3:22,8, 2. Dvoršak 3:23,2, 3. N. Pajntar 3:26,0, 4. Strniša (vse Triglav) 3:26,0, 100 m hrbtno: 1. Erceg (Primorje) 1:26,6, 2. Jugovic 1:29,0, (rekord SRS ml. pionirke B in C), 4. Strniša 1:32,6, 7. Rakovec (obe Triglav) 1:36,6. 200 m hrbtno: 1. Erceg (Primorje) 3:06,0, 2. Jugovic 3:08,8, 4. Strniša 3:16,6, 5. Rakovec 3:16,7, Poljka (vse Triglav) 3:21,4, 100 m delfin: 1. Erceg (Primorje) 1:32,4, 3. Praprotnik (Triglav) 1:38,6, 200 m mešano: 1. Erceg (Primorje) 3:07,4, 2. Dvoršak 3:16,8, 7. N. Pajntar (obe Triglav) 3:28,4, 4x50 m mešano: 1. Triglav II 2:50,8 (izenačen rekord SFRJ ml. pionirke B), 3. Triglav III 3:01,1. D. Humer gorenjska nogometna liga Poraz Triglava v Šenčurju Sodil je Benkič iz Skotje V 1. kolu novega prvenstva v gorenjski nogometni članski ligi je prišlo do prvih presenečenj. Tako je moral bivši conski ligaš Triglav pustiti obe točki v Šenčurju, novinec Alpina pa je igral v Železnikih neodločeno. ŠENČUR : TRIGLAV 2:1 Tekma v 1. polčasu je bila enakovredna, po odmoru pa so v vodstvo prišli gostje z 11-metrovke. Domačini so hitro izenačili in v zadnji minuti je Svetelu uspelo zabiti zmago- šport med vikendom NOGOM RT - V novo pr\ ,-nsi\ eno Ho/ono no startali nofjometaSi v ZCNL. Že na Htartu sin lulu oha Korenjaku prnlht n v n i k a UHpeAnu, Naj »ta OHVOJila Atiri točke. Kdini kranjski linaš Korotan j<-doma prepričljivo (»pravil 7. Kenčami, loški I.III pa je bil uspi ši'ii v i1 /. Litijo. Izida: Korotan : Renče 1:1 (Z:0), l/l H : Litija 1:0 (0:0). I'ara prihodnjega kola: Korotan : Koper, Tabor : I.TH. KOftAKKA - V nadali* \ aii|ii I SKI, A je kranjski Triglav na domačem igrišču lire/, težav osvojil nudaljtli torki / Mramkom. v SKL B so Jeseničani v Ljubljani morali priznati premoč HraiKrndu, v ferinki ligi pa •<> Ločankedoma presenetile Zirovke. I/.idi: motki i Triglav Branik K) M {44 :M). Bežigrad .Jesenice I06:5f> (51:18), ženske. Kroj Kladivar 54:47 (27:20) Bari prihodnjega kola: moški: Krm tal : Triglav, .Jesenu e : ja, renske: Kroj : Pomni le Kladivar Vrlunk.i HOKK.I NA LEDU - Na jeseniškem ledu so *e odprli letoAnjo hokejsko sezono. V prijateljski tekmi so domačini premagali čeAkega drugoligaAa Slavijo. Izid srečanja: .Jesenice : Slavija 10:3 (2:2, 5:0, 3:1). I ATLKTIKA — Za republiške atletske naslove so se v Marihoru borili starejši mladimi 111 mladinke. Med !>(> tekmovalci 1/ levelih klubov so nastopili tudi predstavniki kranjskega Triglava Uvrstitve triglavanov: mladinci: 100 m: .t. Sagadin 11. t, 800 m: .i. (iartner 1:50,8, 5000 m: I Krek NLtHJ.O, 2. Bolnik IH.IU.I, 1500 m: 2 Cartner 4:tHi,7, palica: 2. Cvetkovič 't/o.disk: i (Srovel t.r>. w NAMIZNI TKNLS — Osnovna Aola Simona Jenka Kranj je bila prizoriAčc prvega nami/.noteniAkega pozivnega turnirja mladineev druge skupine. Brvo mesto je osvojil član Lendave Zlatko Kosič, medtem koje bil triglavan Zupane deveti. -dh viti gol. Loke. ALPLES : ALPINA 1:1 Prvi so povedli gostje in vse je že kazalo, da bodo* odnesli iz Železnikov obe točki. Tekma se je končala neodločeno čeprav so bili v premoči. Njihov branilec je namreč porinil žogo v lastno mrežo. Sodil je Cerkovnik z Bleda. JESENICE : SAVA 0:1 Tekma je bila izredno zanimiva in borbena, vendar je uspelo tehnično boljšim Kranjčanom zabiti vsaj en gol in s tem priboriti dve dragoceni točki. Sodil, je Grošelj iz Škofje Loke. BOHINJ : TRŽIČ 1:3 Bivši eonski ligaš je v dokaj enakovrednem srečanju premagal domačo enajst erico. Domačini so zapravili vrsto priložnosti za zadetek. Sodil je Vrečko z Jesenic. LESCE : NAKLO 2:1 Ekipi sta bili izenačeni. Več sreče pri streljanju na ,<;ol so imeli domačini in s tem zabeležili pomembno zmago. Sodil je Ključevič z Jesenic. MEDVODE : BLED 0:1 Tekma je bila tipično prvenstvena. Gostje so se izredno prizadevali in rezultat lega sta bili dve izredno pomembni točki. Sodil je Torkar iz Kranja. P. Novak Komaj štirinajstletna Kranjčanka Barbara Štemberger je na letošnjem posamičnem in moštvenem državnem prvenstvu za starejše pionirje A v letnem bazenu v Kranju osvojila kar tri državne naslove, za nameček pa je bila še dvakrat druga ter enkrat tretja, (dh) — Foto: F. Perdan Veliki optimisti V ponedeljek zjutraj so odpotovali v Beograd vaterpolisti kranjskega Triglava, ki se bodo danes ob 19. uri v Beogradu pomerili v odločilni tekmi za 1. mesto II. zvezne lige z ekipo Mladosti iz Bijele. Zmagovalec bo postal tudi novi član I. zvezne lige. Za ta nastop so se kranjski vaterpolisti pod vodstvom Nadižarja marljivo pripravljali in računajo na najboljše. Tik pred odhodom so nekateri o tem pomembnem srečanju Triglava povedali naslednje: Mate Becić, predsednik kluba: »Naš cilj je I. zvezna liga. V tem srečanju sem velik optimist, ker sem prepričan, da bodo naši fantje dali vse od sebe in dosegli željen načrt.« Franc Nadižar, trener ekipe: »Nisem pričakoval, da se bomo znašli ob koncu prvenstva na pragu I. zvezne lige. Mislim, da je biti težko hkrati igralec in trener. Zdaj smo pred težko odločitvijo. Poskušali bomo vse, da bi zmagali.« Tomo Balderman, kapetan ekipe: »Vaterpolo igram že 12 let, za prvo ekipo 10, zato lahko rečem, da bi bil to zame velik dogodek, če bi se spet vrnili v I. zvezno ligo. Tekma z Mladostjo bo večja prepreka za dosego našega cilja kot je bil pred dvema letoma kvalifikacijski turnir na Hvaru.« Zmago Malavašič, igralec: »Naša ekipa je mlada, tehnično in kondicijsko odlično pripravljena. To so vsi elementi, ki so pogoj za dober uspeh. Zato pričakujem, da bomo premagali Mladost.« Boris Stariha, najmlajši igralec ekipe: »Zmaga naj tisti, ki bo boljši.« Karlo Švarc, igralec: »Mislim, da smo kondicijsko bolje pripravljeni kot Mladost, kar pomeni v takem srečanju precej več kot tehnika.« M. Zivulovič Vnaprej napovedovati kmetijsko letino je tvegano. Tako je bilo lani krompirja, pšenice in drugih poljščin na pretek in so imeli kmetovalci kot organizatorji prodaje kmetijskih proizvodov s prodajo in uveljavitvijo količkaj spodbudnih cen precej težav. Letos pa beležimo predvsem pri krompirju in na splošno vzeto tudi pri drugih pomembnejših gorenjskih kmetijskih pridelkih v primeri z lani precej slabšo letino. Tej ugotovitvi v prid govore donosi doslej pospravljenega pridelka. Na osnovi sedanjih dogovorjenih odkupnih cen kaže sklepati, da bodo le-te boljše, kar je predvsem posledica nezmanjšanega povpraševanja in skrčene ponudbe. O letošnji letini, predvsem krompirjevi, smo se v petek pogovarjali s . kmetovalci iz Srednjih Bitenj, Mavčič in Zej. Franc Draksler iz Mavčič: »Lani smo pridelali okrog 6(1 ton krompirja, letos pa ga bo zanesljivo polovico manj. Verne krompirju ni bilo naklonjeno. Preveč je bilo padavin in v nepravem času je bila vročina. V takšnem vremenu tudi najboljše seme (zamenjamo ga vsako leto) ne more dobi o obroditi. Kmetijska zadruga Sloga, katere kooperant sem, je krompir že začela odkupovati. 1,80 dinarja dobimo za zdaj za kilogram. To je sicer nekoliko boljša cena kot lani, vendar za kritje vseh stroškov proizvodnje še ne zaleže. Samo kilogram gnojila stane 2,50 dinarja, potem pa so tu še goriva in maziva, zaščitna sredstva, ki jih ob petkratnem Škropljenju treh hektarjev površin, posajenih s krompirjem, ne potrošimo tako malo, itd. Krompir bomo pospravili ročno. V mokrem vremenu ga drugare tudi ne moreš.« Franc Zavrl i/. Srednjih Bitenj: »Krompir sort igor, saskia in vesna smo zasadili na približno dveh hektarjih, druge obdelovalne površine pa smo namenili predvsem silažni koruzi, ječmenu in pšenici. Z letino se ne moremo preveč pohvaliti. Igor je še za silo obrodil, čeprav ga je manj kot lani, vesna in saskia pa sta popolnoma .zatajila'. Predvsem zaradi plesni, ki jo tudi pogosto škropljenje ni uspelo prepre- čiti, ju bo zanesljivo vsaj za dve tretjini lanske količine manj. Preveč padavin je bilo v za krompir kritičnih obdobjih. Ze zaradi manjšega pridelka krompirja nasploh je letos le pričakovati boljšo odkupno ceno. Računam, da se bo sukala okrog 1,80 dinarja, kar za silo pokrije stroške proizvodnje. Kakšna bo letT>s maloprodajna cena krompirja, je težko ugibati. Po moje ne bo nižja od 2,50 dinarjev.« Peter Jerala iz Žej: »Sorta saskia, posajena na dveh njivah, je še kar dobro obrodila. Pravočasno, pred slabim vremenom-, smo ga zorali. Igor in cvetnik pa bosta slabša. Napadla ju je plesen. Škropil sem ju, vendar ob pogostem deževju zaščitna sredstva ne pomagajo. Rezultat tega je za 10 ton slabši pridelek. Letos računamo pridelovalci krompirja na boljšo ceno. Pri lanski ni bilo .računice'. Goriva, maziva, gnojila in zaščitna sredstva so se preveč podražila, da bi bilo pridelovati je krompirja ekonomsko upravičeno. Menim, da bi se moral pri nas sistem odkupnih cen ustaliti. Kmetje bi morali za leto naprej vedeti, po koliko bomo prodajali pridelke. Vem. da je težko. Dobra letina povzroči po navadi nižje cene in težave pri prodaji tako nam kot zadrugi, katere kooperant sem. Kakšen je pridelek drugih poljščin? Pšenico domače sorte .zlata dolina' motam pohvaliti. Je tudi letošnji pšenični rekorder v Jugoslavije Silažna koruza pa ne bo nič posebnega. Zaradi deževja je Zgubila precej kalorij.« J. Košnjek Sodelovanje med Planinskim društvom Kranj m Slovenskim planinskim dru štvom iz Celovca, vodi ga Ljubo Urbajs, združuje pa okrog 250 planincekoroških Slovencev, sega v leto 1960, ko so kranjski in slovenski planinci pomagali pri gradnji edine slovenske planinske koče na Koroškem na lileščeči planini pod Kepo onstran Karavank. Člani Slovenskega planinskega dru štva iz Celovca z Ljubom Urbajsem na čelu so prispeli v soboto, 30, avgusta, t Kranj. Pozdravili so jih predstavniki PI) Kranj in planinske sekcije v Iskri Klektromehaniki, nato pa odšli na skupen pohod v Kamniške Alpe Povzpeli so se na Kamniško sedlo in odtod prek Planjave in Ojstrice na Korošico. Izlet sta vodila predsednik Iskrine planinske sekcije Peter Leban m Janez Špa rovec. jk Skakalci iz sedmih držav v Kranju Osrednja smučarska skakalna prireditev letošnje sezone na 50-metrski skakalnici iz plastične snovi na Gorenji Savi bo v nedeljo, 7. septembra, ob 14. uri. Do predpisanega roka se je prijavilo okoli 70 skakalcev iz Avstrije, Bolgarije, Francije, Italije, Poljske, Zahodne Nemčije in Jugoslavije. Od omenjenih držav bodo prvič v Kranju nastopile ekipe Poljske in Bolgarije. Obe smučarski zvezi sta prijavili olimpijski ekipi. Glede na številna kvalitetna imena se na letošnjem IV. mednarodnem tekmovanju Kranj 75 obeta kvalitetnejša prireditev kot je bila laniv Organizacijski odbor pri smučarskem klubu Triglav se v teh dneh skrbno pripravlja na to letošnjo najpomembnejšo skakalno prireditev, Ki bo hkrati v počastitev 30-Jet-nice osvoboditve. Skakalnico bodo nekoliko popravili, kar bo prispevalo k lepšim in boljšim skokom. V soboto, 6. septembra, bodo isti skakalci nastopili v Ljubljani, kjer bo prireditev v Mostecu organiziral smučarski skakalni, klub Ilirija. Smučarski klub Triglav je povabil na prireditev 1000 učencev osnovnih šol kranjske občine. Vsi zainteresirani lahko dobijo brezplačne vstopnice pri vodstvih šol oz. pri predavateljih telesne vzgoje. J. Javor ni k 495 plavalcev dobilo trim značko Kljub muhastemu vremenu je občinska zveza za telesno kulturo Radovljica s sodelovanjem radovljiškega plavalnega kluba4n delavci blejskega kopališča uspešno organizirala letošnje plavanje za trim značko. Plavanja se je udeležilo 495 občanov, in sicer okrog 300 iz Radovljice in skoraj 200 z Bleda. Dobra tretjina je bila starejših. Najstarejši pa je bil 68-letnj Bogdan Mešiček iz Radovljice, ki je preplaval 100 metrov. Organizatorji so sklenili, da bodo prihodnje leto organizirali tovrstno plavanje v poletnih mesecih in omogočili še večjemu številu občanov, da se bodo udeležili te akcije. JR Dolina Planica, svetovnoznana predvsem zaradi smučan ikih skakal?* se nadaljuje in končuje v Tamarju, sredi najbolj znanih vrhov našega ('/'. Julijskih Alp. V Tamar (na fotografiji) ne zahajajo le planinci, ki se odločb' za vzpone v Julijcih, temveč tudi miru, lepot in svežega zraka željni obte*0 valci. Takšne kotičke, kot je Tamar, kaže sicer še bolj približati ljudmi vendar jih ohraniti takšne kot so: nedotaknjene, pristne in predvsem &j navlake, ki jo najpogosteje puščajo obiskovalci in je že okrnila,marsikO^ lep del naše domovine, (jk) — Foto: F. Perdan Poleg množičnosti tudi kvaliteta Balinarski klub na Trati pri Škofji Loki je bil ustanovljen že leta 1962, vendar pa je zadnja leta, bi lahko rekli, v glavnem životaril. V prvih dveh letih obstoja so člani kluba celo dosegali velike uspehe, saj so komaj dve leti po ustanovitvi kluba že osvojili naslov gorenjskega prvaka. Lani- pa so traški športniki ponovno spregovorili o širšem konceptu športne dejavnosti na njihovem področju. Poleg balinarjev so namreč v tem škofjeloškem industrijskem predelu izredno aktivni tudi strelci. In koliko članov trenutno šteje balinarski klub? Zdaj jih je okrog osemdeset, več deset pa je včlanjenih v strelsko družino. Balinišče na Trati so prizadel Tračani začeli graditi leta 1965. d končno urejeno pa je bilo pred ('v,, ma letoma. Na žalost pa so bali'iaI.l še vedno brez svojih pravih klubsk1 prostorov. Lesna industrija ''e'|' vica je resda športnikom odstop1 dve drvarnici, prostori so zdaj v.( kaj okusno urejeni, vendar pa 1 to še vedno le začasna rešitev. \ najkasneje v dveh letih bo nanij. stavbe v neposredni bližini balim* potrebno odstraniti. Torej bo P. trebno dobiti novo lokacijo. Sev**** bodo pri tem ponovno nastop1 velike težave. . , Balinarji s Trate so v zadnjjl času izredno razvejali svojo de.l11 nost. V svojih vrstah imajo V6wj število mladincev v starosti / petnajstih do osemnajstih let. *e mladim fantom, bodočim balin*. skim asom, na Trati posvečajo tu, največ pozornosti. Največ Člafl ■ kluba je starih od osemnajst . petindvajset let. Teh je kar b'1* se Skofja Loka | okolico je />o vsemu sodeč zadnja leta postala pravi raj za športnike. Tja ob koncu poletja prihaja vse več športnih kofektivov na pri prave za novo prvenstveno sezono. Še posebno pogosti gostje so rokometaši in košarkarji. Ti imajo tudi dokaj dobre možnosti za delo, saj so jim na razpolago ustrezni športni objekti. Te dni so bile na pripravah v Trebi/i V Poljanski dolini košarkarice Topolčanke iz Mačke Topole, ki tekmujejo v I. zvezi košarkarski ligi. Dekleta in vodstvo kluba, prav vsi so bili zado voljni s potekom priprav. Še posebno jih je navduševalo mirno in čisto oko/je. Poleg tega pa je ekipa imela najprej na voljo igrišče v Ško/ji Loki, nato pa v bližnji (lorenji t asi. ( fg) — Foto: J. (lovckar petindvajset. Starejši člani pa balinarskim športom ukvarja predvsem v rekreativne namene. ^ Trafiki balinarji v zadnjih se/.of1' tekmujejo v gorenjski ligi ter s°( lujejo na raznih turnirjih P Sloveniji. A »Uspehe šele pričakujemo, ^ imamo v zadnjem času tudi ' boljše možnosti za delo,« pravijo " Trati. »Zdaj je namreč že niog trditi, da poleg množičnosti ustv jamo tudi kvaliteto.« Prihodnji mesec bo na haliflj^j na Trati mladinski republiški ^''vf Tovrstnih tekmovanj doslej v jjj niji namreč še ni bilo. Pri/i"1 ^ športni delavci na Trati I}i\.etf0 pobudniki ter organizatorji P' tekmovanja za »podmladek«- .^i men tekmovanja je tudi, da si ^ balinarji iz Slovenije navežejo med seboj, p Klub na Trati vodi sedemci?*^ Upravni odbor, njegov predsed'11 v, je Avgust Janmik. Vsak od ,'('.t^ ki so v odboru, ima posebej do'" naloge. -j * Pred nedavnim so balii'11 J^k1 Trate pripravili tudi bali"'^-turnir za prehodni pokal kluba- jjfv težili BO se ga člani BK Trat'1: »Loka 1000«, BŠD Žiri ter konkurence dve domači ml*f pfvl ekipi. To je bil mladim tud' javni nastop. Prehodni l"'^'.^ s osvojili domačini. Mlada (' ■/vt>'1 Trate, njeni člani so tekmoval'. v!tf konkurence, pa so premaga'1 -jjli ostale ekipe. V skupini balinarjev so nastopili Jure ^"g^jj' Adi, Ferko, Bojan Berčič ,(1 . ,|t, Stremlelj. Kantom, ki so stari petnajst ali šestnajst let, lr U^(,\o v gotovo velika spodbuda za ^ prihodnje« J (,()V