^ Ptuj, torek, :c-- 29. novembra 2005
letnik LVIII • št. 86 odgovorni urednik: = Jože Šmigoc cena: 150 SIT
Natisnjenih: -o 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
V
Štajerski
asissss
Sport
Športno plezanje
• Mina - zmagovalka evropskega mladinskega pokala
Stran 7
Šport
Strelstvo • Jubilejna, 100. medalja za mladega Simoniča Stran 10
Po mestni občini Ptuj • Po vinsko zgodbo na ptujski grad
Stran 12

Foto: Črtomir Goznik
Tednikov pogovor Gospodarstvo	Izobraževanje	Izobraževanje	Sport
Dr. Franci Čuš • Ormož • Odločitev	Ormož • Množičen	Ptuj • Potrebno je	Nogomet • Prvo-
Velik ljubitelj vin in o tovarni sladkorja v	obisk brezplačnih	pregovoriti tudi o	ligaši na igrišča spet
raziskovalec o vinu rokah lastnikov	usposabljanj	tabujih	spomladi
Stran 3	Stran 2	Stran 6	Stran 13	Stran 7
Po naših občinah	r:	if	Kultura
Markovci • Sporne table ne bodo postavljali nazaj
Stran 5
Cirkovce • Tam-buranje tudi v stilu opere in rocka
Stran 16
Uvodnik
Ni razloga za optimizem
Morda je pri vas te dni glavna novica, koliko snega so natrosili oblaki ali kakšen kaos je bil na cestah. Morda se vam zdijo pomembnejši sindikalni protesti v Ljubljani ali spokojen priče-tek adventnega časa. V Ormožu je bila najpomembnejša novica minulih dni sprejem novega reda za sladkorni sektor.
Zaenkrat komentarjev s strani lastnikov in vodstva tovarne še ni, v svojem pisanju za javnost pa so mnenja, da razloga za optimizem ni. Kmetijska ministrica v svojem sporočilu pušča vse opcije odprte in meni, da bo tovarno uspelo obdržati. Pri tem gnilo jajce odločitve preloži na lastnike, ki da imajo usodo tovarne v svojih rokah. To je nedvomno res, vendar seje treba v tem spravljivem prazničnem času zazreti tudi v svoje srce. In če bi država to naredila, bi najbrž našla v svojem odnosu do sladkorne tovarne kakšen grd madež na svoji vesti. Kajti v usodnih trenutkih je država namreč edino tovarno sladkorja pustila na cedilu. S prodajo svojega deleža je nekako dala znak tudi vsem drugim lastnikom, da spustijo vroč kostanj iz rok, ki seje tako znašel v rokah Italijanov in Nizozemcev. In sedaj ta ista država apelira, naj imajo ti do tovarne manj mačehovski odnos, kot ga je imela sama?!!
Bo že tako, da je šlo v Ormožu za premajhen denar, zato interesi niso bili tako strateško pomembni, ker si ni bilo mogoče tako obilno omastiti brkov kot v drugih primerih gospodarstva, kjer je imela država svoj patronat. Tako izgledajo stvari iz Ljubljane. Z ormoške plati je 180 delovnih mest zelo zelo veliko. Pridelava sladkorne pese, strojne usluge in prevozi so za marsikatero družino pomemben vir prihodkov. Zato prva sveča na adventnem venčku pri nas ni zasvetila tako svetlo kot morda kje drugje in novo upanje, ki naj bi ga simbolizirala, je bolj slaba tolažba v zaskrbljenih dneh.
viki klemenčič ivanuša
Na borzi
Obratno kot pretekli teden so se cene delnic v prvi polovici tedna kar krepko spuščale, v drugem delu tedna pa so močno zraste. Tudi dnevni obseg sklenjenih poslov se je v drugi polovici tega tedna precej povečal.
Delu, ki je v začetku tega tedna razkrilo rezultate prvih devetih mesecev, se zmanjšujejo prihodki od prodaje. Družba je sicer že lani večino dobička (80 %) ustvarila v prvem polletju, a kot kaže, bo letošnje drugo polletje celo odžrlo nekaj v prvem polletju ustvarjenega. V primerjavi z dobičkom, ustvarjenim v prvem polletju, je namreč le-ta po devetih mesecih letošnjega leta 99 mio SIT nižji. Kljub temu in verjetno pod vplivom omenjenega posla se je cena delnic Dela v zadnjem tednu po dolgem času znova povzpela preko 30.000 SIT.
Krka je podrobneje predstavila devetmesečne poslovne rezultate, ki jih je sicer razkrila že v začetku tega meseca. Čisti prihodki od prodaje skupine so se povečali za 15 % na 97 mrd SIT, poslovni izid iz poslovanja (EBIT) je 42 % višji kot v enakem lanskem obdobju, čisti dobiček skupine pa 15 % presega lanskega v enakem obdobju. Družba napoveduje 20 mrd SIT čistega dobička v tem letu, 150 mrd prihodkov od prodaje in 22 mrd dobička v letu 2006.
Rezultate za tretje četrtletje je predstavil tudi Aerodrom Ljubljana. Družba v zadnjih leti cilja na nizkocenovne ponudnike letov, zaradi česar
tudi skokovito raste število potnikov, ki se je v letošnjem letu povečalo za skoraj 18 %, medtem ko se je pretovor v tonah zmanjšal za 7 %. Skupno število pristankov se je sicer povečalo za 10 %. Dobiček iz poslovanja se je povečal za skoraj 20 %, rast čistega dobička pa je 6 %. Nižja rast dobička je posledica pretežno investicij v novo infrastrukturo. Cena delnic na trgu se v zadnjem času giblje nekaj nad 10.000 SIT, trgovanje z njimi pa je dokaj skromno.
Nadzorni svet Petrola je v tem tednu izbral dva nova člana uprave za finance in za energetiko. Predsednika uprave naj bi izbrali ob koncu tega meseca.
Novi predsednik uprave Mercatorja naj bi postal Žiga Debeljak, sedanji član uprave Gorenja. Žiga Debeljak je pred leti že delal v Mercator-ju. Istrabenz je že odkupil delnice Mercatorja od Kapitalske družbe na podlagi poleti sklenjene pogodbe o prodaji.
Karel Lipnik, borzni posrednik, Ilirika, d. d., Breg 22, Ljubljana, ki jo nadzira ATVP, Poljanski nasip 6, Ljubljana.
Vir: Ljubljanska borza, d. d.
Ormož • Reforma sladkornega sektorja sprejeta
Odločitev v rokah lastnikov
Minuli teden je bila po dolgotrajnih pogajanjih sprejeta reforma sladkornega sektorja v EU. Sprejet je bil novi tržni red, ki bo zelo močno vplival na pridelovanje sladkorne pese in proizvodnjo sladkorja v EU in tako tudi v Sloveniji.
V edini slovenski tovarni sladkorja v Ormožu reforme zaenkrat ne želijo komentirati, v sporočilu za javnost pa so zapisali, da se sprejeta reforma ne razlikuje veliko od tiste, ki je bila predlagana junija in je še vedno precej radikalna, zato po prvih ocenah tovarni ne daje veliko razlogov za optimizem. V TSO bodo v prihodnjih dneh podrobno proučili nov tržni red in njegove možne učinke na slovensko pridelavo sladkorne pese in proizvodnjo sladkorja. Pripravili bodo in analizirali projekcije poslovanja v prihodnjih letih na osnovi sprejetih sprememb. Na osnovi teh bodo skupaj z delničarji sprejeli ustrezne odločitve. Ob tem so opozorili še na veliko gospodarsko škodo, ki jo tovarni povzroča uredba o prostem uvozu hrvaškega in srbskega sladkorja v EU.
Ministrica za kmetijstvo Marija Lukačič ni podprla rešitev na področju znižanja
cen sladkorja in sladkorne pese ter sprejete višine kompenzacijskih plačil za pridelovalce sladkorne pese. Kljub vsemu ocenjuje, da je Sloveniji v dolgotrajnih pogajanjih uspelo uveljaviti nekaj za Slovenijo zelo pomembnih rešitev. Slovenija je še posebej pozdravila prehodno obdobje za uveljavitev reforme iz dveh na štiri leta ter dodatna sredstva za prestrukturiranje, ki jih bodo deležni tudi kmetje in izvajalci strojnih storitev. Čeprav sprejeta reforma ni takšna, kot smo si jo želeli, je ministrica poudarila, da bi zaradi nekaterih predlaganih rešitev v Sloveniji tudi v bodoče lahko in morali ohraniti proizvodnjo sladkorja in sladkorne pese. Ker pa reforma vsebuje zelo ugodne možnosti za prestrukturiranje, ki so namenjene lastnikom tovarne in kmetom, je nadaljnji obstoj tovarne sladkorja v Ormožu odvisen zlasti od poslovne odločitve lastnikov tovarne. V sprejeti reformi
obstajajo vse možnosti, da do zaprtja tovarne v nobenem primeru ne bi prišlo, saj se lahko morebitno opuščeni del proizvodnje sladkorja in
sladkorne pese nadomesti z drugimi alternativnimi proizvodi, je v izjavi za javnost poudarila ministrica.
vki
Odločitev o usodi tovarne je sedaj v rokah delničarjev.
Sedem (ne)pomembnih dni
Kamen spotike

Po svoje bi bili lahko ponosni, ker se naši sosedi kar naprej ukvarjajo z nami. Seveda pa nam da to po drugi strani tudi misliti, v kakšnem okolju živimo, kaj moramo vedeti o sebi in o njih, kako nam kaže ravnati.
Poznana (in očitno trdoživa in še vedno vplivna) združba avstrijskih nacionalistov na Koroškem (ki jih pooseblja tamkajšnji deželni glavar Haider) se je znova vznemirila in združila v napad na Slovenijo zaradi načrtovane upodobitve knežjega kamna z Gosposvetskega polja na enem izmed novih evro kovancev. Preplah, ki ga zdaj uprizarjajo na Koroškem, je pravzaprav samo repriza tistega iz prvih tednov slovenske samostojnosti, ko so upodobitev knežjega kamna na prvih (provizoričnih) slovenskih tolarjih isti avstrijski krogi proglasili za dokazilo ozemeljskih pretenzij Slovenije do Avstrije! Tudi zdaj se govori o nekakšnih slovenskih težnjah po tistem, kar ni njihovo, zahteva se ustrezno ukrepanje avstrijskih zveznih oblasti _
Knežji kamen, ki je še pred leti sameval in bil nekako skrit v nekem kotu koroškega deželnega muzeja, tako postaja nekakšen stalen simbol (pre)številnih koroških nacionalističnih eks-tremov in nesporazumov. Nekakšen dežurni pripravek za razpihovanje nacionalnih nestrpnosti, netolerance in nerazumevanja, pač glede na vsakokratne takšne ali drugačne potrebe. V resnici pa bi lahko bil prav ta kamen (tudi na slovenskih kovancih) simbol novih časov v Evropi, povezovanj in prepletanj zgodovinskih izkušenj in sodobnih povezovanj različnih nacij in različnih kultur. Sloveniji pač ne more nihče očitat, da bi si kadarkoli prisvajala in poskušala lastiti tisto, kar ni njeno. Tudi tedaj, ko se je na bojnem polju ali za pogajalsko mizo odločalo o usodi njej zgodovinsko pripadajočih ozemelj, pri svojih upravičenih zahtevah ni nikoli vztrajala skrajnostno, ampak je iskala kompromis, včasih pa je - zaradi miru - sprejemala tudi diktat velikih sil.
Tega bi se morali zavedati tudi naši sosedi, tako Avstrijci kot Italijani, ki glede tega zagotovo niso tako »brezma-
dežni«, kot mi in bi jim marsikaj predvsem mi lahko še kako očitali. Zgodovina enih in drugih nas namreč nazorno spominja (in poučuje) o desetletjih sistematičnega asimiliranja in zavestnega kratenja vsakršnih narodnostnih pravic slovenskega življa v Italiji in Avstriji. In to kljub zelo jasnim mednarodnim obveznostim, ki izhajajo iz avstrijske državne pogodbe in kljub meddržavnim sporazumom med Italijo in Jugoslavijo oziroma Slovenijo. Seveda je svojevrsten paradoks, da prav iz teh dveh držav prejemamo tako rekoč stalna opozorila o nekakšnem našem »napačnem« ravnanju in nekakšni naši »zgodovinski odgovornosti«. Našo partizansko vojsko, ki je v spopadu s fašizmom in nacizmom osvobajala slovensko zemljo in Slovence v Italiji in Avstriji v posameznih ekstremističnih nacionalističnih krogih proglašajo za »okupatorsko« in »barbarsko«, hkrati pa se sprenevedajo in pozabljajo, kakšno gorje so povzročale njihove resnično okupatorske vojske v Sloveniji in Jugoslaviji. Vedejo se skratka tako, kot da bi bili mi napadalci in oni žrtev, ne pa obratno. Zaradi tega se zdi
prav nepojmljivo (in povsem nepotrebno), da se ob najnovejših koroških protestih zaradi knežjega kamna mi opravičujemo in še posebej, da predsednik države Korošcem (ob svojem obisku pri njih) še posebej razlaga, da Slovenija nima nikakršnih ozemeljskih aspiracij do Avstrije oziroma Koroške.
Sicer pa je značilno, da pred leti nihče iz Koroške oziroma Avstrije ni polemiziral z ameriškim predsednikom Clintonom, ki je ob svojem uradnem obisku v Sloveniji prav knežji kamen na Go-sposvetskem polju in z njim povezan obred ustoličevanja karantanskih knezov nesporno povezal s slovenskimi predniki in njihovimi že tedaj visokimi demokratičnimi principi, po katerih je knez oblast prejemal od ljudstva. Ta običaj je mnogo stoletij pozneje služil kot inspiracija tudi snovalcem ameriške ustave in ameriške ustavne ureditve.
Očitno tudi niso slišali Clintonove pripombe, da bi bilo lepo, če bi povsod v mednarodni praksi postali prevladujoči stihi največjega slovenskega pesnika in slovenske himne o svetu brez prepirov in prijaznem mejaštvu _
Jak Koprivc
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednili Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02 ) 740-23-45, faks: (02 ) 740-23-60. Štajerski tednili je naslednik Ptujskega tedniiia oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Grafično-tehnični urednik: Jože Mohorič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02 ) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralmk@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 (za naročnike 120) tolarjev, v petek 280 tolarjev. Celoletna naročnina: 19.520 tolarjev, za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Pogovor z dr. Francijem Čušem
Velik ljubitelj vina in raziskovalec v vinu
Ptujčan dr. Franci Čuš je še eden mlajših doktorjev znanosti s Ptujskega, rodil se je leta 1972. Živi v Kamniku, čeprav je tudi staro mesto, Ptuj neprimerno bolj živi kot Kamnik. Doktorsko disertacijo je uspešno zagovarjal oktobra letos. Zadnjih pet let je bil zaposlen kot asistent za področje vinogradništva na Oddelku za agronomijo Biotehniške fakultete v Ljubljani. Kot sam pravi, je Štajerec na začasnem delu.
Doktorsko disertacijo je opravil v okviru petletnega ciljnega raziskovalnega projekta pod naslovom Vpliv izbranih fito-farmacevtskih sredstev za združbo kvasovk grozdne jagode. Osnovno šolanje je zaključil v ptujski Mladiki, v Mariboru je obiskoval II. Gimnazijo. Leta 1999 je diplomiral na univerzitetnem študiju Agronomije na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani na področju vinogradništva, pri sorti šipon. Leta 2001 pa je diplomiral na univerzitetnem študiju Živil-stva na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, na področju mikrobiologije vina, moštu sorte žametovka. Podiplomski študij je vpisal leta 1999 na Biotehniški fakulteti, kjer so mu leta 2002 odobrili neposreden prehod na doktorski študij, brez opravljene magistrske naloge. Njegovo raziskovalno delo obsega dve glavni področji: vinogradniško tehnologijo in mikrobiologijo vina.
Zdaj je pred novimi izzivi, odloča se o novi službi, ostaja v stroki, ki pa je še kar zaprta do mladih. »Vseeno pa je to za nas mlade izziv, da pa vseeno nekaj poskušamo narediti. Znotraj kmetijstva sta vinogradništvo in vinarstvo še posebej tradicionalni področji, kjer so korenine še globoke, nekateri še imajo močan vpliv, stvari pa še tudi niso popolnoma jasne.« V času iskanja novega izziva, v igri sta izobraževanje ali raziskovalni institut, je nastal tudi pričujoči pogovor.
Št. tednik: Dr. Čuš, diplomirali ste s področja vinogradništva in s področja živilske tehnologije, kako to?
Dr. F. Čuš: » To je posledica dogodkov, ki so se v Sloveniji zgodili pred 30 leti, ko se je študij razdružil. Svoje dni je bil to enotni študij agronomije, od katerega se je odcepil študij živilske tehnologije, ki je pokrival tudi vinarstvo. Vsakemu študentu, ki študira vinogradništvo, se zdi neobhodno potrebno, da študira tudi vinarstvo. Zaradi tega sem izbral tudi še študij živilske tehnologije zaradi osnovnih potreb po pokrivanju znanj iz vinarstva, s poudarkom na mikrobiologiji vina.«
Št. tednik: Se pravi, da se posvečate vinogradništvu in vinarstvu?
Dr. F. Čuš: »Da, na delovnem mestu asistenta sem
se ukvarjal z obema področjema. Za doktorski študij sem opravljal dela iz vinarske mikrobiologije, za potrebe pedagoškega dela na katedri in lastne potrebe pa raziskovalno delo na področju vinogradništva.«
Št. tednik: Kakšne so sedaj razmere na enem in drugem področju, s pogledom znanstvenika?
Dr. F. Čuš: »To je zanimivo vprašanje. To je področje, ki bi ga po mojem bilo potrebno znova združiti, ker je edina perspektiva, da sta obe področji združeni pod eno streho. Situaciji sami sta precej različni. Na področju vinogradništva imamo trenutno tri študije, v Ljubljani, Mariboru in v Novi Gorici, ki je v bistvu novoustanovljeni študij. Čisto vinarstvo obstaja samo v Ljubljani. Najbolj specializiran je študij v Novi Gorici, Ljubljana in Maribor pa imata določeni fond ur znotraj kmetijstva, kar je lahko problematično za študenta, ki želi sprejeti specializirana znanja vinogradništva. Potrebno bi bilo združiti vinogradniško in vinarsko raziskovanje, najprej znotraj vsakega področja, zatem pa še skupaj. Razmere pa so takšne, da se vse inštitucije hkrati ukvarjajo tudi s pedagoškim procesom, kar je za vinarsko industrijo, predelavo, precej slabo. Ljudem, ki se ukvarjajo s pedagoškim delom, ostaja zelo malo časa za raziskovalno delo. Zato je tudi problem pri pridobivanju rezultatov, ki bi bili koristni, neposredno v tehnologijah.«
Za kvaliteto se bo potrebno še truditi
Št. tednik: Koliko tega znanja, ki ga imate vi in drugi tovrstni strokovnjaki, pride na teren, do vinogradnika oziroma do vinarja?
Dr. F. Čuš: » Možnosti je več. Eno je strokovno časopisje, revija Sad na primer, tudi v Štajerskem tedniku in drugih regionalnih časopisih večkrat zasledim kakšne nasvete, drugo so kongresi, ki jih organizira strokovno Društvo vinogradnikov in vinarjev ali Poslovna skupnost za vinogradništvo in vinarstvo, kar se dogaja vsaka štiri leta, in kjer prihaja do prenosa raziskovalnega znanja. Poudarjam pa, da je povezava prešibka, premalo se ve, kaj zahteva en vinogradniški tehnolog ali vinar v raziskovanju, pa tudi raziskovalci premalo vedo, kar bi on potreboval.
Foto: Črtomir Goznik
Dr. Franci Cuš je oktobra letos uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom: Delovanje nekaterih fungicidov na kvasovke s površine grozdne jagode pri sorti rebula (V. vinifera) pod mentorstvom prof. dr. P. Rasporja.
Krivda je na obeh straneh, ne samo na raziskovalnih institucijah, da si pišejo projekte, za katere dobijo lastne ideje, premalo idej v te inštitucije prihaja s strani enologov ali vinogradniški tehnologov, da bi lahko raziskovali v želenih smereh.«
Št. tednik: Kakšne so možnosti in priložnosti slovenskega vinogradništva in vinarstva po vstopu v EU?
Dr. F. Čuš: »Priložnosti so velike, če bomo prepočasni, bodo zamujene. Ena stvar je, da poskušamo iskati svoje tržne niše, drugo pa je, da se poskušamo dolgoročno organizirati. Tako tudi Spodnje Podravje potrebuje nek raziskovalni center, ki bi ga nadgradili v izobraževalni center, kjer bi stvari postavili dolgoročno, z nekimi cilji in nekimi kandidaturami na projekte, ki bi jih lahko dobili kot neka regija, ki je morda malo manj razvita, ima pa velike priložnosti v vinogradniški pridelavi. Celotna Slovenija pa ima možnosti, kar se večkrat pogovarjamo, samo v povezovanju. Kmetijstvo je sicer malo konzervativna panoga, upam, da bomo to uspeli preseči, sicer bo prepozno.«
Št. tednik: Kaj pa pomeni delitev na vinogradniška območja, dve ali tri?
Dr. F. Čuš: » Bolj ali manj gre za zaščito geografskega porekla. V tem je vsa stvar. V novem predlogu zakona, ki nastaja, naj bi Slovenijo razdelili na dve vinogradniški regiji, ponovno pa je govora
tudi o treh, kar mislim, da je po svoje slabo. Če imate na primer eno regijo, ki bi pokrivala bivšo vinorodno deželo Podravje in Posavje, imate večje možnosti združenja, ker imate enotno geografsko poreklo, tako na neki ravni kakovosti združujete ali grozdje ali mošt ali vino, in ga označite z geografskim poreklom, ki je v tem primeru širše, če sta dve ali ena sama dežela v osrednji Sloveniji.«
Št. tednik: Kaj pa lahko poveste o kvaliteti slovenskih vin?
Dr. F. Čuš: »Veljam za bolj kritično oko v primerjavi z nekom, ki poveličuje kakovost slovenskih vin. Slovenska vina so nekje v razredu povprečnih do nekoliko nadpovprečne kakovosti, odvisno od pridelovalcev. Nekateri so zelo visoko v evropskem rangu kakovosti, večina pa se giblje v srednjem razredu kakovosti. Naši potenciali segajo mnogo više.«
Manjkajo raziskave in razvoj
Št. Tednik: Kako to povprečje presekati? Kaj manjka?
Dr. F. Čuš: »Manjkajo raziskave in razvoj. Samo v tej smeri lahko nekaj pridobimo. Druga možnost pa je, da vso znanje uvozimo. Slišali ste, da obstajajo »leteči vinogradniki, leteči enologi«, ki pač pridejo in vam svetujejo, ampak tak servis stane. Trendi razvoja so zelo hitri, če nimaš raziskovalne infrastrukture, tem z lastnim razvojem
ne moreš slediti. Iz literature lahko sicer marsikaj povza-meš, vendar to ni enako, če imaš lastni razvoj, če dobiš vsako leto neke nove informacije. Za zgled sta lahko Avstrija in Nemčija, kjer imajo zelo močno raziskovalno infrastrukturo, ki odločilno pomaga. Nekaj mora investirati industrija, nekaj država, nekaj lokalna skupnost, da so vsi soodgovorni za razvoj. Mislim, da je samo tako možno povečati kakovost. Tudi sam sem pripravljen sodelovati pri organiziranju močnejše raziskovalne dejavnosti, pobudo je potrebno najti v sami pridelavi.«
Št. tednik: Kje so večje priložnosti Slovenije oziroma Podravja, v belih ali rdečih vinih?
Dr. F. Čuš: »Vsekakor v belih, čeprav obstajajo možnosti tudi z rdečimi, na primer z modrim pinojem, morebiti tudi s frankinjo, ki jo tudi ptujska klet uspešno prideluje. Pri belih vinih bi izpostavil predvsem dve skupini sort: eno so domače sorte, ki jih ne smemo zanemariti zaradi domačega potrošnika, ki bo vedno prisegal na laški rizling in šipon, na drugi strani pa je izvoz, kjer pa lahko prosperiramo s svetovnimi sortami, sovinjon, šardone, ki bi bile za Podravje zanimive, kjer pa je tudi konkurenca velika. Potrebno pa je optimizirati tehnologijo. Plasma katere od lokalnih sort pa je izjemen tržni napor, da nekoga prepričate, da bi kupil sorto vina, za katerega pred tem ni nikoli slišal.«
Promocija in trženje velik problem
Št. tednik: Kakšen pa je vaš osebni odnos do vina?
Dr. F. Čuš: »Sem izredno velik ljubitelj vina in tudi raziskovalec v vina. Na tem področju nisem lokal patriot. Zanimajo me vina iz cele Slovenije, vsakemu vinu priznam tudi kakovost, ne glede na to, od kod izvira. Primerljiva vina s slovenskimi so predvsem novozelandska vina, Nova Zelandija ima podobne pridelovalne pogoje, panoga pa je bistveno boljše organizirana kot pri nas.«
Št. tednik: Znamo ponuditi vino?
Dr. F. Čuš: »Mislim, da slabo. Promocija in trženje vina sta naš resen problem. To enologi večinoma že ugotavljajo. Na tem področju nas čaka še veliko dela. Primanjkuje zlasti ljudi, ki bi imeli trženjska znanja s področja vinarstva, ki bi bili na primer sposobni prodora na angleški trg, če jih v vinogradništvu in vinarstvu na drugi strani le imamo nekaj, ki imajo ustrezno izobrazbo. Obstaja sicer interesno združenje, poslovno združenje, ki združuje vse velike pridelovalce, ampak to je samo en segment. Kot vemo, se Slovenija s svojimi vini želi osredotočiti na angleški trg, deloma na trg držav Beneluksa, to so naši potencialni kupci, ki nekako ta stil vina poznajo, če temu lahko tako rečemo.«
Št. tednik: Kako pa gledate na razvoj Ptuja?
Dr. F. Čuš: » Odkrito moram priznati, da tu nisem najbolj doma. Če pa spet nave-žem na svoje področje, je žalostno, da tako mesto, kot je Ptuj, nima vinoteke, Veritas je sicer nakazoval nek razvoj v tej smeri, a je že dolgo ni. Mislim, da si mesto, kot je Ptuj, zasluži najmanj vinski bar po vzoru nekaterih drugih mest, tudi Ljubljana ga nima, kjer lahko ljudje poskušajo vino na kozarec, ni jim ga potrebno naročiti na steklenice, in tudi vinoteko, kjer bi lahko kupili vsa vina s Ptujskega. Tu je priložnost, ki bi jo bilo potrebno izkoristiti. Vinsko področje pa je tudi področje priložnosti za ZRS Bistra, ki sicer sodeluje z Biotehniško fakulteto in Kemijskim institutom. Potrebno pa bi bilo pokriti vsa področja, ne samo kemijo, tudi mikrobiolgijo in tehnologijo. Prostora je za zdaj za vse še dovolj.«
Ptuj • Koncert ob jubileju
Ptujska (z)godba
V soboto je Pihalni orkester Ptuj pripravil v koncertni dvorani Gimnazije Ptuj slavnostni koncert ob 150-letnico obstoja godbe na Ptuju. Ob tej priložnosti so izdali tudi zbornik z naslovom Ptujska (z)godba, ki ga je uredila dr. Darja Koter, o čemer smo v Štajerskem tedniku že pisali.
Kapelnik Pihalnega orkestra Ptuj Štefan Petek je za slavnostni koncert izbral zanimiv koncertni program. Najprej so se ptujski godbeniki predstavili s turško koračnico Salem aleikum, avtorja Haber-la. Partitura je dolga leta ležala v notnem arhivu pihalnega orkestra, končno pa je našla tudi pot na koncertni oder. To skladbo je ptujski orkester predstavil tudi na letošnji območni reviji pihalnih orkestrov v Markovcih. Sledila je skladba neznanega avtorja Ptuj ponoči, ki je tudi ležala v notnem arhivu ptujskih godbenikov, ki pa ni bila popolna, pisana tudi za drugačne instrumente, zato jo je priredil Štefan Petek. Tudi skladba J. Fucika Die Regimentkinder (Otroci regimenta) izhaja iz zgodovine ptujskega orkestra.
Sledili sta dve skladbi slovenskih avtorjev. Prva je bila skladba Pirovanje Draga Lorb-ka, dolgoletnega profesorja pihal na srednji glasbeni šoli v Mariboru, ter Emila Glavnika, rojaka iz Slovenskih goric, sicer priznanega vojaškega godbenika in dirigenta, triptih Martin Krpan, ki na glasbeni način opisuje Levstikovega junaka pri tovorjenju soli, na cesarskem dvoru in v boju z Brdavsom.
Sledili sta dve ameriški skladbi. Najprej smo slišali West side story Leonharda Bernsteine z aranžmajem Iwaia, nato pa filmsko glasbo Moment for Morricone (vestern Hudobni, zli, dobri) E. Morriconea v Meyevi priredbi. Solist na tolkalih je bil Aleš Zorec.
Posebej je dlani poslušalcev
9-
^ m f Mi m'Xê^ir W ^Jm '
1 ^ I T L ' ' - ^ IS^
■	m \ ^r ,
segrel Venček slovenskih popevk (Ne čakaj na Maj - Les-jak, Zvončki in trobentice - Roš, Slovenija, od kod lepote tvoje - Avsenik) v priredbi Jožeta Privška. Za konec pa smo slišali Cassuccijevo skladbo Just a Gigolo v Kolaschevi priredbi, kot solist pa je nastopil saksofonist Božo Ljubec.
Pihalni orkester Ptuj, ki je po uradnem koncertnem programu dodal še dve skladbi za dodatek, se je s slavnostnim koncertom dostojno spomnil svojih prehojenih let in bogato nagradil svoje zveste poslušalce.
O zborniku Ptujska (z)god-ba je spregovorila urednica dr. Darja Koter. V njem je predstavila ptujske godbenike od 14. do 17. stoletja, godbenike v enotah brambovcev in meščanske garde v 17. in
• ' m
Pihalni orkester Ptuj z dirigentom Štefanom Petkom
18. stoletju, ptujske godbenike od leta 1788 do ustanovitve Mestne godbe leta 1855. V zborniku je posebej obdelano poglavje o izdelovanju godbe-nih glasbil na Slovenskem in o dediščini v Pokrajinskem muzeju Ptuj.
O Mestni godbi Ptuj od leta 1855 do 2005 je pisala Lidija Žgeč, ki je posebej obdelala delovanje od leta 1855 do 1904, delovanje godbe pri glasbenem društvu Musikve-rein, delovanje do leta 1927,
delovanje v sklopu Glasbene matice ter po drugi svetovni vojni.
V zborniku je tudi poglavje o notni dediščini ter o kapel-nikih, ki so vodili ptujske godbenike. Med seznami najdemo seznam članov godbe po drugi svetovni vojni, pravzaprav od leta 1950, pa seznam sedanjih godbenikov (nekaj nad 60 jih je, nastopilo pa jih je 48), v zborniku so tudi nastopi, priznanja in nagrade ter nekaj spominov nekdanjih
članov. Uvodoma sta v zbornik zapisala nekaj besed ptujski župan dr. Štefan Čelan in sedanji predsednik pihalnega orkestra Boštjan Paternost.
Godbenike je ob koncu koncerta pozdravil dr. Štefan Čelan, Nataša Petrovič, vodja območne izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti, pa je podelila Gallusove značke. Preko trideset jih je bilo.
Prireditev je vodila Neven-ka Dobljekar.
Franc Lačen
Ptuj • Tiskovna konferenca kluba Soroptimist
V četrtek veliki dobrodelni koncert
Decembrske aktivnosti pričenja ptujski klub Soroptimist z velikim humanitarnem koncertom, ki bo prvega decembra ob 19. uri v slavnostni dvorani ptujskega gradu. Med drugim bodo nastopili ženski pevski zbor Vrtca Ptuj, vokalni kvintet Završki fantje, Romana Krajnčan s šansoni, violinistka Vita Gregorc, Boris Rošker, citrarka in solistka Ana, flavtistka Mateja Kremljak in drugi. Pripravljajo pa tudi presenečenje. Izkupiček letošnjega humanitarnega koncerta bodo ponovno namenili za varno hišo, za opremo druge enote varne hiše na Ptujskem.
Z izkupičkom lanskega koncerta so ob pomoči sponzorjev in donatorjev opremile prvo. Želijo si, da bi humanitarni koncert postal tradicionalen. Osnovna naloga kluba je pomoč ženam in otrokom v stiski. Poleg tega veliko skrb posvečajo mladim talentom s področja kulture, letos so podelili dve štipendiji v enkratnem znesku v višini 1000 evrov, prejeli sta jih Simona Menoni, ki bo doktorirala iz stenskega slikarstva na Štajerskem, in Zvezdana Nova-kovič, pevka, jazz vokalistka. Tri sobote v decembru bodo
tako kot lani organizirale prodajo na novoletnem bazarju, z dokupom dveh predstav pa se vključujejo tudi v projekt Veseli december. Ena od pomembnih nalog kluba je tudi pomoč prizadetim in invalidnim osebam. V začetku delovanja, ptujske sorop-timistke so se organizirale pred dobrimi štirimi leti, so precej sodelovale z Sožitjem, zdaj pa pomagajo Mojci Saga-din, 16-letnemu dekletu, ki jo je splet okoliščin posadil na invalidski voziček in ki samo za zdravila in različne pripomočke mesečno potrebuje
Foto: Črtomir Goznik
Lijana Valentin, predsednica ptujskega kluba Soroptimist, ki se je organiziral kot tretji klub v Sloveniji. Deluje kot humanitarno društvo, ima okrog 30 članic.
50 tisoč tolarjev. Skratka, pomagajo tistim, ki so pomoči potrebni, denar za dejavnost zagotavljajo na različne načine. Osnovni vir je članarina, nekaj prispevajo tudi sponzorji in donatorji, pomemben vir so tudi plačila mandatnih kazni, ki se lahko namenjajo humanitarnim organizacijam in jih ljudje vse pogosteje nakazujejo tudi na račun sorop-timistk. Lani jim je pomagal tudi sindikat šolnikov, na sindikalno solidarnost računajo tudi v bodoče.
Sedež imajo ptujske sorop-timistke v gostilni Lužnik na
Ptuju, kjer se dobivajo vsak drugi torek. Srečanja pogosto združujejo s predavanji o aktualnih temah. V klubu delujejo ženske različnih poklicev, ki se združujejo z namenom izmenjave poklicnih in življenjskih izkušenj, ki si prizadevajo za vsestransko uveljavitev žena, prijateljstvo, mir in razumevanje med narodi ter medsebojno pomoč in pripravljenost pomagati bližnjim. Pri njihovem delu jih vodi geslo "Delujemo lokalno, razmišljamo globalno!"
V letu 2006 jih čaka pomembna in odgovorna naloga, organizacija srečanja Alpe-Jadran za vse klube so-roptimistk, ki delujejo v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in v Sloveniji, povabile pa bodo tudi klubske kolegice iz Hrvaške. To bo velik in zahteven projekt, je posebej poudarila predsednica ptujskega kluba Soroptimist Lijana Valentin.
MG
Ljubljana • Nove mojstrske diplome
Na Ptujskem že več kot 80 mojstrskih diplom
Od 15. novembra ima Slovenija 266 novih obrtnih mojstric in mojstrov, med katerimi jih je tudi 15 s Ptujskega. Nasploh je območje, ki ga s svojim delom pokriva Območna obrtna zbornica Ptuj, med tistimi, ki se ponaša z največ mojstri obrti, sedaj jih ima že več kot 80.
Na podelitvi diplom novi generaciji obrtnih mojstrov je predsednik Obrtne zbornice Slovenije Miroslav Klun povedal, da ima Slovenija v tem trenutku že 1573 mojstric in mojstrov obrti. V Obrtni zbornici Slovenije so ponosni na tako visoko število, kajti prizadevajo si, da bi se s kvaliteto kar najbolj približali evropskim raz-
meram. Pa ne samo s kvaliteto dela članov, temveč tudi s kvaliteto dela stanovske organizacije, ki jo razvijajo v sodobno zbornico obrti in podjetništva, v osrednjo institucijo znanja, izobraževalnih in svetovalnih storitev za obrtnike in male podjetnike, primerljivo z najbolj dejavnimi zbornicami v EU. Na področju poklicnega
izobraževanja opravlja zbornica vrsto pomembnih nalog, ki jih je nanjo prenesla država in za katere letno porabijo več kot 250 milijonov tolarjev, je še povedal Miroslav Klun. Mojstrska diploma ima tri pomembne sestavine znanj: poslovod-sko, strokovno in pedagoško. Obrtnik in podjetnik, ki zna svoja znanja prenašati na svoje
zaposlene, lahko dosega hitro rast in razvoj svojega podjetja. Doslej se je k opravljanju mojstrskega izpita prijavilo več kot 2800 kandidatov, od leta 2000 pa je mojstrsko izobraževanje končalo 1573 mojstric in mojstrov. V postopku za pridobitev mojstrske diplome pa jih je še 900, kar kaže na veliko zanimanje med obrtniki in
podjetniki za to obliko izobraževanja. Obrtna zbornica Slovenije je gradila izhodišča za izvedbo mojstrskih izpitov na več kot 300 multiplikatorjih, prenašalcih mojstrskih znanj, pa je na podelitvi mojstrskih diplom v Cankarjevem domu v Ljubljani, 15. novembra, povedal predsednik upravnega odbora OZS Štefan Pavlinjek.
Prepričan je, da v času intenzivnih zahtev za reorganizacijo zborničnega sistema in pobud za deregulacijo posameznih dejavnosti, tudi na račun EU, vpetost Obrtne zbornice Slovenije v sistem poklicnega izobraževanja in pomen mojstrskih izpitov ne bi smela biti vprašljiva.
Foto: Fl
Markovci • Vroče tudi na zboru občanov
Sporne table ne bodo postavljali nazaj
Zaradi vse bolj spornih pripetljajev, ki jih je sprožila postavitev pozdravne table v Šturmov-cih, je predsednik krajevnega odbora Markovci sklical zbor krajanov in nanj povabil tudi vodstvo občine; kljub vroči razpravi in povzdignjenim tonom posameznikov pa se je zborovanje končalo mirno in s konstruktivnimi zaključki.
Od tod in tam
Spodnja dvorana v novem gasilskem domu v Markovcih je bila v petek, 25. novembra, polna, saj so se krajani Markovcev kljub slabemu vremenu povabilu odzvali v velikem številu. Predsednik krajevnega odbora Marko Lepoša je občane uvodoma seznanil, da se je za sklic zbora odločil zaradi dogodkov okoli postavljanja in odstranjevanja pozdravne table v Štur-movcih, obenem pa je menil, da je pravi čas tudi za dogovor o izgradnji kanalizacijskega sistema v občini. Župana Franca Kekca in direktorico občinske uprave Marinko Bezjak Ko-lenko je pozval, da občanom pojasnita, zakaj so se zadeve okoli pozdravne table pravzaprav pričele zapletati; Markov-čani se zgražajo predvsem, ker hočejo Videmčani ob tem spreminjati mejo med občinama.
Župan je ponovno pojasnil, da ima meja med občinama svojo zgodovino in da za Markovča-ne sploh ni sporna. Po njegovih besedah je bila dogovorjena in točno določena leta 1986, sporna pa naj bi postala šele z nastankom samostojne občine Markovci, ko so leta 1988 na vseh vpadnicah postavili pozdravne table dobrodošlice. Nekaterim posameznikom iz občine Videm očitno ni bilo po volji, da so eno teh tabel postavili tudi v Šturmovcih, zato so jo kmalu samovoljno odstranili.
"Ker smo tablo prvič postavili le približno tam, kjer naj bi meja med občinama potekala, smo po tem, ko so jo Videmča-ni odstranili, ob njihovi prisotnosti dali zemljišče natančno izmeriti pristojni geometrski službi, ki je mejo natančno označila. Jaz sem zapisnik o izmeri podpisal, predstavnik iz videmske občine gospod Rožman pa ne. S ponovno postavitvijo table smo nekaj časa počakali, da se zadeve umirijo, nato pa smo jo na zahtevo nekaterih svetnikov občine Markov-ci postavili točno na izmerjeno mejo," je pojasnil župan Kekec.
Potem so Markovčani sporno tablo v Šturmovcih še trikrat postavili, skupina Videmčanov pa kmalu zatem odstranila, zadnjič 13. novembra, ko so tablo odpeljali s seboj, je župan Kekec zadevo prijavil policiji kot tatvino. Čeprav so dobili uradno pojasnilo, da to ni tatvina, saj naj bi bila tabla le začasno deponirana, je niso dobili nazaj, prejšnji petek pa naj bi jo policija vendarle "našla" in jo vrnila občini Markovci.
Na vprašanje enega od krajanov kje natančno poteka uradna meja s sosednjo občino Markovci, je direktorica občinske uprave Marinka Bezjak
Foto: M. Ozmec
Predsednik krajevnega odbora Marko Lepoša, župan Franc Kekec z zemljevidom meja občine v rokah in direktorica občine uprave Marinka Bezjak Kolenko.
Kolenko pojasnila, da uradno vodi podatke o mejah med občinami Geodetska uprava ter da je ne more nihče spreminjati. Ob tem je opozorila na kopije zemljevida občine Markovci, ki so ga razdelili med krajane, na katerem je vrisana meja katastrske občine Markovci, ki sega še globlje na sedanje območje občine Videm, in dejanska meja med občinama. Ob tem je pojasnila, da je to mejo leta 1994 uradno potrdil Državni zbor RS in da je bila po tem, ko so ustanavljali samostojno občino Markovci, leta 1998 ta meja s strani Državnega zbora ponovno potrjena. Sporna je po njenem mnenju postala meja šele leta 2000, ko je zaživela samostojna občina. Občina Videm, ki se od tedaj z mejo ni strinjala, je na Upravno sodišče v Mariboru vložila tožbo. Ker pa to sodišče za svojo odločitev nima roka, razsodbe še ni bilo."
In potem se je sprožil val vročih razprav, češ kako jih lahko videmska občina sploh toži, ko pa segajo katastrske meje med občinama še globlje na sedanje območje videmske občine, nekateri so celo spraševali, kako se je občina Markovci sploh lahko strinjala z uradno mejo med občinama, saj se bistveno razlikuje od katastrske, kar je v škodo občine Markovci. Najhuje naj bi bilo za tiste, ki imajo svojo zemljo v Šturmovcih, sicer še v k. o. Markovci, a na sedanjem območju občine Videm, saj naj bi bili s strani videmske občine oziroma nekaterih njihovih občanov že nekajkrat šikanirani in zapostavljeni, tudi od uradnih delavcev na občini Videm, ko so urejali kakšne zadeve.
Ko so začele padati glasne zahteve, da naj se sporna tabla
takoj postavi nazaj, nekateri so predlagali celo, da se postavi na mejo katastrske občine, pa je župan Kekec zadevo vendarle uspel pomiriti, saj je pojasnil, da meje, ki jo je že dvakrat potrdil Državni zbor, ne morejo spreminjati kar tako.
"Do spremembe meje med občinama lahko pride samo, če se za to sporazumno odločita obe občini ali pa z upravnim sporom, kar je začela občina Videm, zato vas pozivam, da se pomirite. Ponovno opozarjam, da je najpametneje, če počakamo na razsodbo Upravnega sodišča in šele potem, če bi bilo potrebno, ukrepamo v skladu z zakonodajo." Županovemu predlogu se je pridružil tudi predsednik Marko Lepoša ter predlagal, da ustanovijo posebno komisijo, ki bo v sodelovanju z občino Markovci in vaškim odborom takoj pričela zbirati gradivo, dokumentacijo in drugo dokazno gradivo o zgodovinski meji z občino Videm. "Nimamo kaj zgubiti, po-čakajmo na razsodbo sodišča, in če bo to razsodilo drugače, kot pričakujemo, bomo ukrepali z argumenti v rokah, vsi pa vemo, da so vsi dokumenti v našo korist," je poudaril Lepo-ša. Kljub nasprotovanju nekaj posameznikov so tak sklep z večino potrdili.
Vroče tudi zaradi kanalizacije
Ko so razpravljali o nameravani izgradnji kanalizacijskega sistema na območju občine, je župan Kekec pojasnil, da jo bodo zaradi preobsežnosti in pomanjkanja denarja gradili v več fazah. Tako naj bi v začetku
prihodnjega leta s sredstvi iz Evropskih skladov pričeli gradnjo v Bukovcih in Stojncih, na občinskem svetu so sprejeli tudi program gradnje v Markovcih in Zabovcih, kar naj bi financirali iz lastnega proračuna, računajo pa tudi na del sredstev, ki naj bi jih prihodnje leto za to razpisala država.
V razpravi se je razburil predvsem krajan iz zaselka Siget, češ da prav oni, ki so zaradi gradnje kanala hidroelektrarne tik ob svojih hišah najbolj prizadeti, nimajo nič od tega, nobenih ugodnosti niso deležni.
"Nič ne dobimo od tega, kar prejema občina Markovci kot odškodnino od Dravskih elektrarn, čeprav smo najbolj oškodovani prav mi, niti najmanjše ugodnosti nismo deležni zaradi tega; lahko bi nas oprostili vsaj plačila prispevkov za nezazidano stavbno zemljišče. Predlagam, da občina plača del odškodnine tudi nam, ki smo dejansko oškodovani, ki vsak dan požiramo ta smrad od jezera, ki nas poleti pikajo komarji in drugi mrčes. Odločno smo tudi proti temu, da bi čistilno napravo gradili tik ob naših hišah, kot je predvideno v projektih, zahtevamo, da jo zgradite nekaj sto metrov stran v gozdu," je dejal razburjeni krajan iz Sigeta.
Po krajši razpravi ter pojasnilu župana Franca Kekca, da morajo morebitno zahtevo za oprostitev plačila prispevka za nezazidano stavbno zemljišče krajani Sigeta predložiti občini sami po uradni poti, so sklenili, da bodo pred pričetkom gradnje kanalizacije poskušali urediti vse potrebno, da bi lokacijo za čistilno napravo prestavili za približno 300 m v bližnji gozd.
M. Ozmec
Ptuj • Srečanje z društvi, donatorji in sponzorji
n
Foto: Koranti Poetovio
Koranti skupine Poetovio Ptuj so pred koncem leta pripravili tradicionalno srečanje s predstavniki turističnih društev, sponzorjev in donatorjev iz različnih krajev Slovenije. Po običaju so se zbrali v gostilni Rozika v petek, 4. novembra.
Gostom iz raznih krajev Slovenije je zaželel dobrodošlico predsednik društva Branko Cajnko, ki je poudaril, kako pomembno je ohranjati prijateljske vezi med različnimi kraji, društvi in ljudmi, ki si prizadevajo ohranjati običaje in pustne navade. Z njihovo pomočjo so koranti skupine Poetovio ponesli lik koranta, predstavili naše mesto in pomen ptujskega kurentovanjapo vsej državi in tudi v tujino ter pri tem tudi sami spoznali njihove kraje, običaje in ljudi. Ob tem so svojim gostom predstavili tudi program aktivnosti v prihodnjem letu 2006, predvsem v času pustnih prireditev in turnej korantov.
V imenu gostov se je za povabilo zahvalil župan mestne občine Ptuj dr. Štefan Celan, ki se je članom društva, ki je pomemben člen ptujskega kurentovanja in vseh ob-pustnih dogajanj v našem mestu, zahvalil za njihovo promocijo Ptuja in korantov doma in po svetu. Za uspešno sodelovanje pa so se v pogovoru zahvalili tudi drugi gostje, predstavniki turističnih društev, sponzorjev in donatorjev. Društvo Koranti pa seje vsem oddolžilo z ročno izdelanimi spominki, pletenkami, ki so jih seveda napolnili s pristno domačo kapljico. Z darili so presenetili tudi gostje, še posebej Marija Šop iz turističnega društva v Podkumu, kije s seboj pripeljala tudi predstavnike te krajevne skupnosti. Vsi skupaj pa so veselo druženje zaključili na turistični kmetiji Druzovič v Slovenskih goricah s krstom mošta ter ogledom tamkajšnje vinske kleti.
-OM
Ptuj • 30 let vrtca Narcisa
r
Foto: Črtomir Goznik
V Mestni hiši na Ptuju so 25. novembra odprli razstavo lutk, s katero je vrtec Narcisa (Med vrti 11) pričel praznične prireditve ob 30. rojstnem dnevu. Do četrtka so na ogled kompleti lutk iz enajstih zgodb. V četrtek, 1. decembra, ko bodo razstavo zaprli, pa se bo začelo praznovanje v vrtcu. Družili se bodo otroci, starši in gostje, ki jih bo povezala igra, pesem in glasba. Popoldne ob 16. uri pa bodo razre-zali praznično torto s 30 svečkami. Na otvoritvi razstave lutk, lutkovna dejavnost je le eden od pisanih kamenčkov v mozaiku dejavnosti, ki jih v Vrtcu Ptuj izvajajo in ki jih uvršča v sam vrh kvalitetnih vrtcev, sta govorila ravnateljica Vrtca Ptuj Božena Bratuž in ptujski župan dr. Štefan Čelan. V 30-letnem delovanju vrtca Narcisa se je nabralo veliko lutkovnih zgodb, spretne lutkarice so v teh letih nastopile več kot 700-krat, prav toliko in še večkrat jim je uspelo razveseliti otroke. Lutke so najbolj dragoceno didaktično sredstvo, ki prežene vsako žalost, tesnobo in stisko, je na otvoritvi povedala^ ravnateljica Vrtca Ptuj Božena Bratuž. Ptujski župan dr. Štefan Čelan pa bo na ogled razstave povabil vse, ki jim primanjkuje kreativnosti, da seje bodo učili pri vrteških lutkaricah, saj znajo skoraj iz nič ustvariti veliko. Prav sedaj v Mestni hiši bijejo najhujšo bitko, kako sestaviti uravnotežen proračun za leto 2006, ki poka po vseh šivih. Upa, da bodo pomagala pot kazati tudi svetila iz poučne lutkovne zgodbe pod naslovom Ne moreš spati, mali medo, ki sojo prizadevne lutkarice vrtca Narcisa uprizorile ob odprtju razstave, da bodo s pripravo proračuna dosegli namen, predvsem pa sprejeli pomembne odločitve v korist vseh, med katerimi bo tudi kakšna za Vrtec Ptuj.
MG
Ormož • Množičen obisk brezplačnih usposabljanj
Počasi spoznavajo pomen znanja
Od julija do začetka novembra je v okviru projekta Središče za trajnostni razvoj Podravja - STRPnost - v prostorih Javne razvojne agencije občine Ormož delovala Info točka.
Na knjižni polici
Projekt STRPnost je vseboval brezplačna usposabljanja, delavnice in svetovanja, financirala pa ga je Agencija RS za regionalni razvoj v okviru neposrednih regionalnih spodbud za leto 2005 ter občine, članice Konzorcija za razvojne naloge Podravja, med katerimi je tudi občina Ormož.
Delavnice in svetovanja so bila prvenstveno namenjena vsem brezposelnim prebivalcem občine Ormož, v okviru obveznih izbirnih vsebin pa so se jim pridružili tudi dijaki Gimnazije Ormož, ki jih je tematika zanimala. Udeležili so se jih tako tisti, ki so prijavljeni na zavodu za zaposlovanje, kot tudi drugi brezposelni in kmetje. Glavni namen projekta je bil s pomočjo partnerskega sodelovanja zagotavljati krepitev znanja, izboljšanje zaposlitvenih možnosti, dvig konkurenčnosti posameznikov na trgu dela, povečati zaposljivost mladih in spodbuditi aktivnejše vključevanje v procese (samo)zapos-
Z organizacijo aktivnosti v Info-točki sta se največ ukvarjala Karmen Stumberger in mag. Boris V. Zadravec z Javne razvojne agencije občine Ormož.
lovanja prebivalcem občine Ormož. »Glede na odziv in vključenost v delavnice in svetovanje lahko rečem, da so bili cilji projekta v občini Ormož doseženi, saj se je vključilo približno 10 % vseh brezposelnih oseb. Potrebe po tovrstnih aktivnostih pa so še prisotne, saj se
Vsi, ki so še željni znanja, se lahko 29. novembra in 1. decembra na Marofu udeležijo brezplačnih predavanj na aktualno temo Obdavčitev dejavnosti in poslovne knjige za dopolnilne dejavnosti na kmetijah. Prvi dan bo beseda tekla o obdavčitvi po zakonu o dohodnini, osnovni kmetijski in osnovni gozdarski dejavnosti, obdavčitvi dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, obdavčitvi po dejanskih dohodkih, poslovnih knjigah in evidenci v povezavi z obdavčitvijo ter davčno priznanih in nepriznanih odhodkih. Drugi dan pa se bodo udeleženci seznanili s konkretnim primerom knjiženja poslovnih dogodkov v poslovne knjige po sistemu enostavnega knjigovodstva in s sestavo bilančnih izkazov. Predavanja bodo trajala od 9. do 13. ure.
jih je kar nekaj želelo vključiti v delavnice v fazi zaključevanja projekta,« je povedala Karmen Štumberger z Javne razvojne agencije.
Najbolj vedoželjne mlade ženske
V okviru projekta so se izvajale različne brezplačne delavnice, med katerimi je bilo veliko povpraševanja po dvajseturnem programu spoznavanja osnovnega dela z računalnikom in osnovnimi programi - Miška v hiši ne škodi. Da bi vsem zainteresiranim olajšali pot v podjetniško samostojnost, je bilo pripravljenih kar nekaj delavnic - enodnevno usposabljanje za ugotavljanje lastne podjetnosti, enodnevna delavnica o prvih korakih v podjetništvo, 80-urnega programa Šola podjetništva za mikropod-jetnike, usposabljanja na-
Kniiqa
CIRKU LANE
SVET BELANOV
4 rlfinfimhfir POOfS
Vabimo Vas na obhajanje barbarinega ob izidu prve knjige
n Cirkiilanah
7.00 jutranja maša, cerkev sv.Barbare 8.00 oznanilo, pred cerkvijo od 8.00 ure naprej semanji dan 10.30 žeananiska maša
ob 15.00 uri
Predstavitev knjige CIRKULANE Svet Belanov v večnamenski dvorani
v nirifiilanah
Vabljeni !
menjenega brezposelnim osebam, ki želijo stopiti v svet podjetništva, pa so se v Mariboru udeležili trije zainteresirani. Kot pomoč pri iskanju zaposlitve so bili na voljo enodnevna delavnica, ki je bila namenjena zlasti mladim, ki želijo najti zaposlitev v skladu s svojimi poklicnimi cilji, znanji, osebnostnimi lastnostmi in željami, l6-urni komunikacijski trening za izpopolnjevanje komunikacijskih sposobnosti za čim uspešnejšo predstavitev delodajalcu, Veščine iskanja zaposlitve so bile namenjene zlasti mladim, ki se pri vstopu na trg delovne sile srečujejo z različnimi ovirami, Zaposlovanje in delo malo drugače pa je bila štiriurna delavnica za odkrivanje priložnosti za zaposlovanje in delo v dinamičnih oblikah dela.
Delavnic se je na Ormoškem udeležilo 54 posameznikov, veliko udeležencev pa se je udeležilo dveh, treh ali še več delavnic, skupno jih je bilo na delavnicah 130. Štirje udeleženci iz OŠ Ormož so prišli tudi na predstavitev tradicionalne obrti izdelovanje rož iz krep papirja, ki je potekala v okviru Tedna vseživljenjskega učenja, štirje pa so se odločili tudi za individualno svetovanje. Poleg teh brezplačnih delavnic so bila namreč na voljo tudi brezplačna svetovanja s področja priprave kariernega načrta za mlade, podjetništva in fleksibilnih oblik zaposlovanja.
Delavnice so potekale v prostorih Gimnazije Ormož in E-šole Velika Nedelja, individualna svetovanja pa v Mariboru. Nosilka projekta je bila Mariborska razvojna agencija, partnerji pa Ekonomski institut Maribor, Sklad za razvoj in usposabljanje človeških virov, Regionalni sklad dela Podravje, Razvojno informacijski center Slovenska Bistrica in Center VITA.
Mag. Boris V. Zadravec je v pogovoru povedal, da analize sicer niso opravili, vendar je bilo evidentno, da se je delavnic udeležilo več žensk kot moških, najbolj pa je bila zastopana skupina med 25. in 45. letom starosti s poklicno oziroma peto stopnjo izobrazbe. Po spodbudnem začetku v JARi upajo, da se bo dejavnost v kakšni podobni obliki nadaljevala tudi v prihodnje.
i/Irf
Laurent Gaude Sonce Scortovih
Celje. Celjska Mohorjeva družba, 2005
Brata Edmond in Jules sta bila francoska pisatelja, predstavnika naturalizma. Z oporoko je Edmond ustanovil Academie Goncourt, ki podeljuje vsakoletno najprestižnejšo francosko literarno nagrado za sodobni roman. V letu 2004jo je prejel tri-intridesetletni Laurent Gaude za roman Sonce Scortovih. Sicer pa se je Gaude najprej uveljavil kot pisec dramskih besedil. Poleg nagrajenega romana je napisal še romana Kriki in Smrt kralja Tsongorja.
Luciano Mascalzone je bil vse življenje razbojnik. Preživljal se je s plenjenjem in ropanjem. Kaj je dosegel v življenju? Ničesar. Užil je ljubezensko naslado svoje ženske in bil pripravljen umreti. Immacolata je zanosila in rodila sina Rocca. Po mnenju vasi pa bi bilo pankrta najbolje vrniti Gospodu. Pod svojo zaščito gaje vzel župnik don Giorgo. Rocco je odrasel in postal razbojnik v pravem pomenu besede, krut in nenasiten. V rojstno vas seje vrnil bogat, se poročil z gluhonemko in ji napravil tri otroke. Carmela je prvorojenka in posega v pripovedni lok s svojo izpovedjo življenja Scortovih, ki jo zaupa ostarelemu župniku. Edini, ki se je igral s Scortovimi, je bil Raffaele in je bil zato vsak večer tepen. Rocco je obsodil vaščane na življenje brez milosti, vso bogastvo je zapustil cerkvi, izgovoril si je samo veličasten pogreb. Njegovi otroci pa so s sovraštvom zrli v prihodnost in odpotovali v deželo, kjer reveži gradijo stolpnice do neba. Po letu dni so se Carmela, Giuseppe in Domenico iz Amerike vrnili v rodni Montepuccio. Pričakal jih je samo Raffaele. Mater so iz skupnega groba prekopali v lastnega izven obzidja. S tem dejanjem je postal Raffaele njihov brat. Vaščani so do Scortovih gojili prav poseben odnos, kije bil mešanica prezira, ponosa in strahu. Carmela je izbrala, da so v Montepucciu odprli trafiko. Tudi osel Scortovih je znal kaditi! Carmela seje omožila z Antoniom, kije imel polno glavo idej, v življenju pa se je opotekal kot vrvohodec. Tudi bratje so bili poročeni. Montepuccio je dobil novega župnika don Salvatoreja, ki se ga je prijel vzdevek »kalabrijec«. Pri pridigi je vaščanom take napel, da so dejali: »Topa je mož!« Nasploh so liki župnikov kot povezovalnih oseb izrisani tako, da je prvi sklenil pogodbo z razbojnikom, naslednjemu so vaščani obrnili hrbet, don Salvatore je bil zaupnik in svetovalec, moderni don Lino pa je ugajal ženskam. Scortovi so tihotapili tobak iz Albanije, kajti v življenju se je treba znajti. Elija jim je skoraj nakopal sramoto, koje ukradel obeske sv. Mihaela. Ko sonce kraljuje nad deželo, kjer v vročini pokajo kamni, so ljudje nemočni. Breskve, olive in pomaranče dišijo po soncu. Prebivalci so jedci sonca! Oljčno olje je blagoslov južnih dežel. Za hip jih je prešinila otožnost, da nobenemu od Scortovih ne bo uspelo zapustiti to bedno deželo in ubežati apulijskemu soncu. Domenico je umrl pod oljkami, na tej poti se mu je kmalu pridružil Giuseppe. Donato seje s svojo barko odpeljal proti soncu. Ali so bili kdaj v življenju srečni? Človek na koncu življenja ugotovi, da je bil najsrečnejši tisti dan, ko je bil povabljen na pojedino. Carmela je trafiko prepustila Eliji. Trafika, okrog katere se je vrtelo življenje, ji je postala breme. Elija se je nesmrtno zaljubil v bogato mladenko Marijo, in da bi se rešil ljubezenskih muk, je moral zaplesati tarantelo. Starodavni napevi opevajo norost moških in ugrize žensk. Tarantela se ga je polastila, kot se polasti izgubljenih duš. Turisti so se čudili, da so vaščani kupovali v najbednejši trafiki, Elija pa je prvič v življenju užival v svojem delu. Montepuccio je postal turistični kraj, spremenil se je v vrečo denarja in kup kamenja.
Roman je pripoved upanj, odpovedovanj, usojenosti, ljubezni in hrepenenj, prepletenih s starodavnimi običaji, verovanjem in izročili. Trpko vsakdanje življenje pod apulijskim soncem heroično zaznamuje Scortov rod v nekem vsečasju. Scortovi so bili prepričani, da so ustvarjeni za garanje in da se življenje izgrajuje počasi in z vztrajnostjo, z voljo in odrekanjem. Raffaele je vse življenje na skrivaj ljubil Carmelo, umrl je med ribiškimi mrežami na svojem »trabuccu« in z njegovo smrtjo so vaščani pokopali stari rod. Ob potresu se je zemlja odprla in staro, utrujeno Carmelino truplo odnesla v svoje globine. Počasi je imel tudi Elija več znancev na pokopališču kot v vasi. Ana je prva od Scortovih zapustila sušno deželo. Rodovi si sledijo, olive pa so večne, tako kot ljudje.
Vladimir Kaizovar
Fntn- \/U
Rokomet
Ormožani v sredo s Celjani v Zlatorogu
Stran 8
Kickboks
Na SP iz Ptuja Sabina in Aleksander
Stran 8
rN
Namizni tenis
Odločala sta zadnja dvoboja
Stran 9
Odbojka
Benedikt z vztrajnostjo do točke
Stran 9
Strelstvo
Jubilejna 100. medalja za mladega Simoniča!
Stran 10
Mali nogomet
V ligi MNZ Ptuj na vrhu Rim in Jado
Stran 10
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kor-nik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik
Piše: Jože Mohorič
Pravljičen novembrski teden
Pretekli teden bo ostal z zlatimi črkami zapisan v zgodovino slovenskega športa. Slovenski športniki so tolikokrat napolnili naslovnice svetovnih športnih časopisov kot že dolgo ne. Številko ena si zaslužita Mitja Petkovšek in Aljaž Pegan, ki sta v Melbournupostala svetovna prvaka v gimnastiki, prvi na bradlji, drugi na drogu, Robert Kranjec je zmagal na drugi tekmi svetovnega pokala v smučarskih skokih v Kuusamu (na prvi tekmi je bil tretji), Tadeja Brankovič je na uvodni tekmi svetovnega pokala v biatlonu v Oestersundu osvojila drugo mesto, Petra Majdič pa je dodala še šesto in sedmo mesto v konkurenci najboljših smučarskih tekačic v Kuusamu.
Naša najboljša telovadca zadnjih let Aljaž Pegan in Mitja Petkovšek sta tokrat še nadgradila srebrni kolajni iz prejšnjega SP v Debrecenu in se v paru okitila z zlatima medaljama. Slovenija je s tem izkupičkom na lestvici najuspešnejših držav prehitela takšne velesile, kot so Rusija, Japonska, Romunija, samo v moškem delu tekmovanja pa postala celo najuspešnejša država! Leonu Štuklju in Miru Cerarju sta se tako v enem dnevu pridružila dva slovenska gimnastična šampiona, ki sta osvojila najvišji gimnastični naslov.
Novega zmagovalca ima tudi slovensko smučarsko skakanje. Primožu Ulagi, Franciju Petku, Primožu Peterki in Petru Žonti se je z zmago v svetovnem pokalu pridružil Robert Kranjec. Zmaga je še toliko slajša, ker je Robert za seboj pustil finskega superšampiona Janneja Ahonena, in to kar na njegovi domači tekmi.
Biatlonka Tadeja Brankovič sicer ni stala na najvišji stopnički, osvojila je drugo mesto, a je s tem že potrdila smele napovedi pred sezono, ko je takšne rezultate tudi napovedala. Precej dolgo je kazalo celo na zmago, a jo je v samem zaključku preizkušnje ujela in nato prehitela legendarna Nemka Uschi Disl.
S takšnim uvodom v sezono so nordijski smučarji in smučarke vrnili rokavico svojim alpskim kolegom, kjer je za zmagovit uvod v sezono poskrbela Tina Maze. Ali je to že napoved dobre olimpijske sezone?
tednik
Športni zavod Ptuj
2250 Ptuj, Čučkova 7 . Telefon: 02/787 76 30
www.športnizavod-ptui.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Plavanje • /z Drave Ptui
Matjaž Pernat tretji na Dunaju
Minuli vikend je na Dunaju potekal kvalitetni plavalni miting, na katerem je nastopil tudi Matjaž Pernat.
Udeleženci so predvsem preizkušali formo pred evropskim prvenstvom, ki bo potekalo od 8. do 11. decembra v Trstu. Plavalna zveza Slovenije je prejšnji torek objavila seznam plavalcev in plavalk, ki bodo nastopili na tem prvenstvu, med njimi je tudi Matiaž. ki bo lahko na
EP pokazal svoje kvalitete. Matjaž je na Dunaju nastopil v dveh disciplinah, in sicer na 100 metrov prsno, kjer je s časom 1:04,34 zasedel deveto mesto, v disciplini 200 metrov prsno pa je bil tretji s časom 2:14,70, kar je veliko bolje od rezultata, ki ga je dosegel na celjskem plavalnem mitingu prejšnjo soboto.
Danilo Klainšek
Športno plezanje • Evropski mladinski pokal
Mina zmagoslavno končala sezono v evropskem mladinskem pokalu
S tekmovanjem Evropskega mladinskega pokala v športnem plezanju v Kranju se je zaključila tudi mednarodna sezona za mlajše kategorije. Spet z velikim uspehom letos izjemne Ptujčanke Mine Mar-kovič (PD Ptuj).
Udeležba na tekmovanju je bila velika, kot se za finale evropskega tekmovanja tudi spodobi. Prijavljeno je bilo 187 tekmovalcev in tekmovalk v treh starostnih kategorijah. Postavljalci tekmovalnih smeri so bili isti kot na pred tednom končanim Svetovnim članskim pokalu, tako da so tudi po tej plati zagotovili kvalitetno in atraktivno tekmo. Slovenci in Slovenke so imeli v kvalifikacijah spremenljivo srečo, v nedeljski finale pa se jih je uvrstilo 7. Tu je spet je največ pokazala Mina Markovič, saj
Fntn- i^tankn 7phpr
Mina Markovič je v Kranju na najboljši možni način zaključila uspešno sezono v evropskem mladinskem pokalu.
je po prepričljivo preplezanih dveh kvalifikacijskih smereh zlahka zmogla preplezati tudi finalno smer, medtem ko so najboljše ostale tekmovalke omagale nekaj oprimkov pred
najtežjim delom.
Tako je Mina zmago v Kranju dodala še dvema zmagama v tej sezoni in osvojila tudi skupni naslov zmagovalke Evropskega mladinske-
Nogomet • 1. SNL
Na svidenje spomladi!
ga pokala. Od petih tekem je Mina dobila tri, enkrat je bila druga, na enem tekmovanju pa ni nastopila. S 380 točkami je bila pred Belgijko Chloe Graftiaux (340 točk) ter Francozinjo Fanny Conan (230 točk).
Za Mino Markovič izjemna mladinska sezona, v kateri je doživela le en poraz na začetku sezone v avstrijskem Imstu, kjer je bila boljša Bel-gijka, vrhunec pa je dosegla z zmago na svetovnem mladinskem prvenstvu v Pekingu, uspešen preboj pa je naredila tudi v Svetovnem članskem pokalu. Tako je pred naslednjo sezono pred resno dilemo, ali nadaljevati s tekmovanji v mladinski konkurenci, ki jo je letos prerasla, ali pa se osredotočiti le na nastope v članski eliti?
JM
1:0 (0:0). Srečanja Drava - Rudar Velenje, Domžale - Nafta in CMC Publikum - Maribor Pivovarna Laško so preložene.
V soboto sta bili v 19. krogu 1. SNL odigrani samo dve tekmi, in sicer v Novi Gorici in Kopru, medtem ko so na Ptuju, v Domžalah in Celju ljubitelji nogometa ostali brez njih. Razlog so velike količine snežnih padavin, ki so v noči iz petka na soboto pokrile osrednjo in vzhodno Slovenijo. Tudi razmere za igro v zahodnem delu Slovenije so bile vse prej kot idealne ali celo normalne za igranje. Na preostalih treh prizoriščih so sicer v petek očistili igralne površine tako, da bi se srečanja v soboto lahko odigrala, vendar pa dodatne padavine tega niso dovolile.
Preostanek tekem 1. SNL prestavljen na pomlad
Z vodstva 1. slovenske nogometne lige Si.mobil Vodafone so sporočili, da je preostanek državnega prvenstva zaradi snežnih razmer prestavljen na pomlad. Zaradi slabih vremenskih pogojev na večini stadionov po Slove-
niji (sneg, blato, voda) je prvenstvo prekinjeno, vse neod-igrane tekme 19. kroga, 17. in 20. krog pa bodo na sporedu spomladi 2006. Tekme državnega prvenstva se bodo tako nadaljevale 25. februarja ali 4. marca, o točnem datumu
bodo pristojni organi odločali v letošnjem decembru.
sta
1. SNL
REZULTATI 19. KROGA:
HIT Gorica - Bela krajina 5:0 (2:0), Anet Koper - Primorje
1.	DOMŽALE
2.	HIT GORICA
3.	NAFTA
4.	PRIMORJE
5.	MARIBOR Pl
6.	DRAVA
7.	CMC PUBLIKUM 17
8.	ANET KOPER 18
9.	BELA KRAJINA 18
10.	RUDAR (V) 17
17	10 6
18	10 5
17
18 17 17
9	1 8 2
7	5
7	3
7	2 6 3
/I	R
1 -3
42:12	36
36:15	35
25.20	28
29:24	26
24:19	26
19:23	24
20:25	23
22:29	21
17:34	18
Q-/n	R
Foto: Črtomir Goznik
V petek so prostovoljci očistili sneg z Mestnega stadiona na Ptuju, vendar so se v vodstvu tekmovanja
1. SNL zaradi nadaliniih snežnih padavin odločili za dokončno prekinitev jesenskega dela prvenstva.
Rokomet • 1. SRL (m)
Koražija pri selektorju Iveziču
Slovenska rokometna reprezentanca je ob pripravah na EP v Švici (ki bo od 26. januarja do 5. februarja) gostovala v Nemčiji, kjer je odigrala tudi dve pripravljalni srečanji proti domačinom, sicer evropskim prvakom iz leta 2004 v Sloveniji. Izbranci Slavka Iveziča so v prvi tekmi v Lemgu slavili z 31:30, v drugem srečanju pa so morali naši fantje v Dortmundu priznati premoč gostiteljev (28:26 zmaga Nemčije).
Prav nastop reprezentance je bil vzrok, da Ormožani niso imeli rednega kroga. Tako jutri (sreda) ob 18.30 uri rokometaši trenerja Saša Prapotnika gostujejo v celjski lepotici Zlatorog pri 13-krat-nih državnih prvakih in evropskih prvakih iz leta 2004
- Celjanih. "Čakata nas dve težki preizkušnji proti Celju in Gorenju, kjer sta oba nasprotnika v vlogi absolutnih favoritov. Ti tekmi nam bosta služili, da uigramo stvari za nadaljevanje prvenstva, kjer bomo poskušali še vedno ujeti uvrstitev med prvih šest in ligo za prvaka," je dejal trener Saša Prapotnik.
Na zadnji pokalni tekmi za Ormožane zaradi poškodb niso zaigrali Gregor Čudič, David Koražija in Alan Potoč-njak: "Koražija in Potočnjak bosta v Celju zagotovo zaigrala. Pod vprašajem je le nastop Gregorja Čudiča. Vsi ostali fantje so zdravi, zelo prav pa nam je prišel ta predah čez vikend," je stanje v ekipi opisal Prapotnik.
Nastop v slovenskem roko-
metnem hramu - dvorani Zlatorog, tekma proti državnim prvakom so le nekatere stvari, ki so velik izziv za ormoške rokometaše. Še največji izziv na srečanju proti Celjanom pa bo imel "odpisani" David Koražija, trenutno prvi strelec 1. A Telekom lige. Koražija je pred leti za neperspektivnega in odvečnega za Celje razglasil prav zdajšnji slovenski selektor Slavko Ivezič, ki v Celju še letos opravlja vlogo športnega direktorja, drugo leto pa bo od Mira Požuna prevzel dirigentsko palico na trenerski klopi. Koražija ima sedaj lepo priložnost, da še enkrat potrdi zmoto Iveziča in dokaže, da je iz pravega testa ter da spada v slovensko izbrano vrsto.
Uroš Krstič
Rokomet • 1. B SRL, 2. SRL
Lahka zmaga Nedeljčanov
1. B SRL - MOŠKI
REZULTATI 8. KROGA: Velika Nedelja - Mitol Sežana 35:21, Istrabenz plini Izola
-	Gorišnica 29:23, Dobova
-	Atom Krško 32:30, Sevnica
-	Pekarna Grosuplje 26:19, Cerklje - Sviš 23:24, MIP Gorica Leasing - Dol TKI Hrastnik 37:28
1.	DOBOVA	8 7 1 0 15
2.	VELIKA NEDELJA 8 6 1 1 13
3.	DOL TKI HRASTNIK 8 6 0 2 12
4.	MIP GORICA L. 8 4 3 1 11
5.	SVIŠ	8 5 0 3 10
6.	SEVNICA	8 4 13 9
7.	ATOM KRŠKO 8 3 2 3 8
8.	ISTRABENZ P. IZOLA 8 3 2 3 8
9.	GORIŠNICA 8 2 0 6 4
10.	PEK. GROSUPLJE 8 2 0 6 4
11.	MITOL SEŽANA 8 10 7 2
12.	CERKLJE 8 0 0 8 0
Velika Nedelja - Mi-tol Sežana 35:21 (17:12)
VELIKA NEDELJA: Kova-čec (12 obramb), Munda (6 obramb); Mesarec 6, Venta 4, Cvetko, Hanželič, M. Špin-dler, T. Špindler, Planinc 3 (1), Kokol 2, Ivančič 7 (2), Vrečar 5, Korpar 6, Kumer 2. Trener: Ivan Hrupič.
Rokometaši Velike Nedelje so ob visoki zmagi nad Mi-tolom ter porazu Hrastnika v Novi Gorici spet zasedli
drugo mesto na lestvici, ki ob koncu sezone vodi v najelitnejši slovenski rokometni razred.
Začetek domačinov, ki so nastopili brez poškodovanega Kukca, je bil izjemen. Odločna in trdna obramba ob razpoloženem vratarju Kovačcu (12 obramb) je nudila številne protinapade in lahke zadetke v mreži nemočnih vratarjev Mitola. Tako so gostitelji v 14. minuti s serijo 10:2 pravzaprav že rešili vprašanje zmagovalca. Gostje, ki so glede na prikazano igro pri Veliki Nedelji resen kandidat za izpad, so nekoliko boljšo igro pokazali le ob koncu prvega polčasa, ko so znižali visoko prednost Velike Nedelje. Začetek drugega polčasa je bil identičen prvemu. Po petnajstih minutah igre je domačinom ponovno uspela serija 10:2 in prednost domačih se je povzpela na 13 zadetkov, 27:14. V zadnjih petnajstih minutah je trener Velike Nedelje ponudil priložnost še igralcem s klopi. S štirimi zadetki v mreži Se-žancev jo je izkoristil 16-letni Venta. Nedeljčane v prihodnjem 9. krogu čaka derbi v Dolu pri Hrastniku.
UK
Istrabenz Plini Izola - Gorišnica 29:23
Gorišnice, ki so povedli 4:9, v 25. minuti vodili še z 8:11, nato pa so domačini v zadnjih petih minutah prvega polčasa z delnim izidom 6:1 prešli v vodstvo z dvema zadetkoma prednosti (14:12).
Za Gorišničane je bilo usodnih zadnjih pet minut srečanja, ki so popustili in domačini so si priigrali novo zmago. Rokometaši Goriš-nice niso igrali slabo, kljub sedmim uram vožnje z avtobusu so se borili, vendar so zastreljali štiri sedemmetrov-ke, v odločilnih trenutkih so namesto gola nekajkrat zadeli prečko ali vratnik. Kljub dobrim in številnim obrambam Tomaža Valenka (zbral jih je 18) jim tako ni uspelo narediti presenečenja.
Danilo Klajnšek
2. SRL VZHOD
REZULTATI 10. KROGA:
Radeče - Ptuj 36:25, Črnomelj - Aleš Praznik 28:20, Ar-cont Radgona - Klima Petek Maribor. V tem krogu je bila prosta ekipa Šmartno 99.
1.	RADEČE	9 8 1 0 17
2.	ČRNOMELJ 8 6 0 2 12
3.	KLIMA PETEK MB 9 4 2 3 10
4.	ŠMARTNO 99 8 4 0 4 8
5.	ALEŠ PRAZNIK 9 3 0 4 6
6.	ARCONT RADGONA 9 2 1 6 5
7.	DRAVA	8 1 0 7 2
(14:12)
Igralci Velike Nedelje so se z zmago spet zavihteli na 2. mesto 1. B SRL.
GORIŠNICA: T. Valenko, M. Kelenc, D. Kelenc, Golob 2, Štorman, Žuran 2, Lozinšek, Buzeti 1, Šterbal, Sok 4, Vin-cek, Halilovič 4, Stopar 8, Pisar 2. Trener: Marjan Valenko.
Sobota je bila peklenski dan za slovenske športnike v ligaških tekmovanjih. Res je, da se rokomet igra v dvorani, vendar so bila potovanja na prizorišča prava avantura. Med njimi so bili tudi roko-metaši Gorišnice, ki so na srečanje v Izolo potovali kar sedem ur. Sicer pa je bilo samo srečanje dokaj izenačeno. Začetek je pripadel gostom iz
Radeče - Drava Ptuj 36:25 (20:10)
DRAVA PTUJ: Bezjak 1, Bel-šak 1, G. Bračič 1, M. Bračič 11, Predikaka 3, Bajda 5, Ko-vačič 3, Ferk. Trener: Miran Muhič.
Na gostovanju v Radečah, pri vodečem moštvu v 2. SRL - vzhod, so rokometaši ptujske Drave po pričakovanjih klonili. V prvih dvajsetih minutah so dobro parirali dobri domači ekipi, okrepljeni z nekaterimi izkušenejšimi rokometaši, nato pa so popustili in Radečani so si na hitro priigrali prednost desetih zadetkov.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
David Koražija (Jeruzalem Ormož, temni dres) se v Celje vrača kot igralec Jeruzalema Ormoža.
Kickboks • Pred odhodom na SP v Madžarsko
Iz Ptuja Sabina in Aleksander
Reprezentanca Slovenije je po zaključnih pripravah, ki jih je imela na Rogli in po posameznih klubih, v ponedeljek, 28. novembra, odpotovala na svetovno prvenstvo v kikboksu, ki letos poteka v Szegedu v Madžarski. Po besedah selektorja reprezentance Vladimirja Sitarja so priprave potekale po načrtu. Po pripravah je na podlagi kriterijev za izbiro reprezentance selektor reprezentance Slovenije določil članice in člane reprezentance v kik-
boksu, ki bo nastopala na letošnjem svetovnem prvenstvu WAKO organizacije. Reprezentanca šteje 19 članov in 10 članic iz 10 klubov.
V reprezentanci je največ (9) članov mariborskega kluba BB Hwarang, KBV Ptuj pa tokrat zastopata Sabina in Aleksander Kolednik.
Selektor Vladimir Sitar: »Letošnje svetovno prvenstvo v Madžarski pričakujemo z mešanimi občutki, kajti v reprezentanci so nekatera nova imena, ekipo smo malo
Aleksander in Sabina Kolednik
Foto: Franc Slodnjak
pomladili, saj je nekaj dobitnikov iz prejšnjih evropskih in svetovnih prvenstev nehalo tekmovati. Najbolj smo oslabljeni z odsotnostjo naše najboljše tekmovalke Nadje Šibila, ki je do sedaj prinesla iz evropskih in svetovnih prvenstev največ medalj. Glede na napovedano konkurenco nad 50 držav lahko pričakujemo težke borbe za vsako vidnejšo uvrstitev. Zadovoljni bi bili že z dvema do tremi kolajnami, kar pa bi bilo več, je samo dobrodošlo in vzpodbuda za nadaljnje delo. Največ pričakujemo od naših nosilcev medalj s prejšnjih prvenstev. Imamo pa seveda še druge kvalitetne tekmovalce. Od Aleksandra Koled-nika po lanskem 3. mestu na evropskem prvenstvu seveda pričakujemo kvalitetne borbe in uvrstitev med prvih 8, z malo sreče pa mogoče borbe za medalje. Sabina Koled-nik letos nastopa v višji kategoriji in ji želim predvsem, da prikaže dobre borbe.«
Franc Slodnjak
Boks
Dejan pričakuje Avstrijca
Slovenski profesionalni boksar Dejan Zavec se zavzeto pripravlja na svoj naslednji dvoboj, ki bo 10. decembra v avstrijskem Soldnu. Trenutno se nahaja na desetdnevnih pripravah v nemškem mestecu Tra-vamunde. Po tem ciklusu priprav se seli v Magdeburg, kjer bodo potekale zaključne priprave na dvoboj. Štiri dni pred dvobojem pa bo odpotoval v Avstrijo, kjer bo pričakal pomemben dvoboj s temnopoltim boksarjem, ki prihaja iz Čila, ima pa avstrijski potni list. V dosedanji karieri je Avstrijec, ki je izredno močan in od Dejana višji za deset centimetrov, boksal 40 profesionalnih dvobojev, od katerih jih je 34 zmagal, dvakrat je boksal neodločeno, štirikrat pa je izgubil. Slovenski šampion je trenutno v svetu na desetem mestu, v Evropi pa na šestem. V primeru uspeha pa bi se njegova uvrstitev popravila še za kakšno mesto.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Dejana Zavca čaka naslednji profesionalni dvoboj 10. decembra.
Foto: UK
Odbojka • 1. DOL, 2. DOL (ž, m)
Benedikt do točke z vztrajnostjo
Sergeja Lorber je na tekmi z Valšpedom ponudila priložnost za igro tudi mlajšim igralkam.
POKAL SLOVENIJE
Šentvid - Benedikt 3:0 (25, 24, 25)
Benedikt: Kadiš, Rajšp, J. Borko, T. Borko, Vrbančič, Kla-sinc, Bernjak, Jureš, Kutsay.
Odbojkarice Benedikta so minuli četrtek odigrale povratno tekmo četrtfinala pokalnega tekmovanja. Po zmagi na prvi tekmi v Benediktu s 3:2 v nizih so na gostovanju v Ljubljani izgubile z 0:3 in se poslovile od nadaljnjega tekmovanja. Povratna tekma v slovenski prestolnici je bila izredno zanimiva, prav vsi trije nizi pa so se končali na razliko. V prvem nizu so odbojkarice iz Benedikta vodile že s 24:20, nato pa gostiteljicam dovolile, da so dosegle šest zaporednih točk in povedle z 1:0 v nizih. V drugem in tretjem nizu so domačinke ves čas vodile, v samem zaključku nizov pa so se jim odbojkarice Benedikta približale, se točkovno izenačile, vendar sta finiša nizov znova pripadla Šentvidu, ki se je tako uvrstil na zaključni turnir četverice v pokalnem tekmovanju.
1. DOL ŽENSKE
REZULTATI 10. KROGA:
Hitachi - Benedikt 3:2, Nova KBM Branik - Sloving Venus Vital 3:0, Šentvid - Jesenice Bled 3:1
1.	NOVA KBM BRANIK 9 9 0 27
2.	HITACHI	9 6 3 16
3.	BENEDIKT	8 3 5 15
4.	ŠENTVID	8 5 3 14
5.	LUKA KOPER	8 3 5 10
ROKOMET / Mercator Tenzor Ptuj - Koka Varaždin 34:32 (19:16)
ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ: Raišič, Šijanec 7, Kalan 3, Hameršak 1, Potočnjak 1, Bru-men 6, Ramšak 4, Jaušovec 2, Lazarev 4, Prapotnik 2, Majcen 4. Trener: Neno Potočnjak.
Prvenstveni odmor so dekleta Mercatorja Tenzorja Ptuj izkoristila za vadbo in prijateljsko tekmo. Nastopile so sicer brez petih igralk, od tega treh reprezentantk, in so kljub temu v dinamični in dokaj kvalitetni tekmi ugnale svoje nasprotnice iz sosednje Hrvaške.
DK
6.	SLOVING VENUS VITAL 9 3 6 8
7.	JESENICE BLED	9 0 9 0
Hitachi Izola - Benedikt 3:2 (12, 22, -16, -25, 17)
Po maratonskem dvoboju v pokalu proti Šentvidu so od-bojkarice Benedikta odigrale minulo soboto še izredno dolg in dramatičen prvenstveni obračun z ekipo iz Izole. Nekako pod vtisom četrtkovega poraza proti Šentvidu so pričele dvoboj odbojkarice Benedikta v slovenskem Primorju ter brez večjega odpora podarile prvi niz gostiteljicam, ki so nato drugega dobile z veliko več truda. Ko so domači pristaši odbojke pričakovali gladko zmago, so se prebudile gostje ter rezultat najprej znižale, nato pa po osvojenem četrtem nizu, ki je bil izredno izenačen, prišle do točke. Za zmago sta se ekipi pomerili v skrajšanem, petem nizu, ki pa so ga z nekaj sreče na razliko osvojile gostiteljice ter Benedikt prehitele na prvenstveni razpredelnici. Izola je sedaj druga s 16 točkami, Benedikt pa s točko manj tretji.
MŠ
2. DOL ŽENSKE
REZULTATI 8. KROGA:
ŽOK Partizan Škofja Loka - Savinjska 2:3, Braslovče - Ecom Tabor 3:1, Čulum s.p. Valšped
-	ŽOK Ptuj 0:3, Prevalje - Comet Zreče 3:1, ŽOK Kočevje
-	ŽOK Mislinja, Broline Kamnik - Formis Bell 2:3
1.	ŽOK PTUJ	8 7 1 22
2.	COMET ZREČE	8 7 1 20
3.	PREVALJE	8 7 1 20
4.	ŽOK KOČEVJE	7 6 1 17
5.	BROLINE KAMNIK 8 5 3 15
6.	ŽOK PARTIZAN ŠK.LOKA 8 3 5 11
7.	ECOM TABOR	8 3 5 9
8.	ŽOK MISLINJA	7 3 4 8
9.	FORMIS BELL	8 3 5 8
10.	SAVINJSKA	8 2 6 6
11.	BRASLOVČE	8 1 7 1
12.	ČULUM S.P. VALŠPED 8 0 8 0
Čulum s. p. Valšped - ŽOK Ptuj 0:3 (-14, -13, -13)
ŽOL Ptuj: Švajger, Cvirn, Ljubec, Draškovič, Lorber, Zupanič, Bilanovič, Vidovič, Andjelkovič, Robič
Ptujčanke so v osmem krogu 2. DOL za ženske zanesljivo v treh nizih zmagale
na gostovanju v Mariboru pri zadnjeuvrščeni ekipi Čulum, s. p. Valšped. Z zmago pa so si tudi ponovno priborile vodilno mesto na lestvici, ker si je do sobotne tekme vodilna ekipa Comet Zreče privoščila spodrsljaj na gostovanju na Prevaljah.
Ptujčanke so tokrat tekmice povsem nadigrale, saj domačinke niti enkrat niso uspele povesti. V tekmi, ki je trajala le slabo uro, so na parket stopile tudi vse mlade igralke ptujske odbojkarske šole. Na parketu se tokrat ni poznala odsotnost 22-letne Mariborčanke Urške Nedeljko, ki je pred sezono okrepila ekipo. Po lažji poškodbi kolena, ki jo je staknila na treningu, naj bi ta teden že pričela trenirati, soigralke pa jo bodo zagotovo potrebovale na sobotnem obračunu. Takrat na Ptuju v derbiju kroga gostuje vedno boljša koroška ekipa iz Prevalj, ki prav tako cilja na sam vrh lige.
Trenerka, Sergeja Lorber: »Do začetka tekme sem mislila, da ne bom zaigrala, vendar je boljše, da dam priložnost mlajšim ob koncu, ko imamo stabilno igro in visoko vodstvo. V odbojki je pač tak, da le nekaj točk lahko popolnoma spremeni potek tekme. V petek pričakujem izenačeno tekmo, vsekakor pa verjamem, da bomo zmagale.«
UG
2. DOL MOŠKI
REZULTATI 8. KROGA:
Termo Lubnik - Svit 3:0, TAB Mežica - Kekooprema Žužemberk 3:1, Prigo Brezovica - Logatec 0:3, Telemach Žirovnica - Hoče 3:0, MOK Kočevje - Partizan Fram 3:0, SIP Šempeter - Astec Triglav 0:3.
1.	LOGATEC	8 7 1 21
2.	ASTEC TRIGLAV	8 7 1 21
3.	TERMO LUBNIK	8 7 1 20
4.	PRIGO BREZOVICA 8 6 2 17
5.	SVIT	8 5 3 15
6.	SIP ŠEMPETER	8 4 4 13
7.	PARTIZAN FRAM	8 4 4 12
8.	TAB MEŽICA	8 3 5 9
9.	TELEMACH ŽIROVNICA 8 3 5 8
10.	MOK KOČEVJE	8 17 5
11.	KEKO. ŽUŽEMBERK 8 1 6 3
12.	HOČE	8 0 8 0
jm
Namizni tenis • 1. SNTL (m, ž)
Odločala sta zadnja dvoboja
1. SNTL - ŽENSKE
REZULTATI 7. KROGA:
Ptuj - Vesna 5:5, Argeta
-	Tempo Velenje 2:6, Ilirija -Iskra Avtoelektrika 2:6. Kajuh Slovan - Fužinar in Prevent
-	Tempo Velenje 30. 11.
1.	ISKRA AVTOELEK. 7 7 0 0 14
2.	MERKUR	7 5 1 1 11
3.	ILIRIJA	7 5 1 1 11
4.	TEMPO VELENJE 6 3 2 1 8
5.	FUŽINAR	6 2 3 1 7
6.	KAJUH SLOVAN 6 2 2 2 6
7.	ARGETA	7 2 0 5 4
8.	PREVENT	6 1 1 4 3
9.	VESNA	7 0 1 6 1
10.	PTUJ	7 0 1 6 1
PTUJ - VESNA 5:5
Sedmi krog v 1. SNTL je končno prinesel prvo točko za ptujske igralke, čeprav so verjetno pričakovale zmago. Sam začetek dvoboja ni bil kaj nič vzpodbuden, saj so gostje povedle z 1:4, edino zmago pa je dosegla Breda Mojsilovič. Breda je bila tudi v svojem drugem dvoboju blizu uspeha, a je po izenačeni igri izgubila s Steinmanovo. Nato pa so domačinke s tremi zaporednimi zmagami rezultat izenačile in se v zadnjih dvobojih borile za vsako točko z dvojno močjo. V devetem dvoboju Vesna Terbuc ni imela sreče in je dvoboj izgubila. Točko za domačinke pa je reševala mlada Vesna Rojko. Njena nasprotnica Supančičeva je povedla z 0:2, vendar je Vesni uspelo narediti preobrat in zmagati. Rojko - Steinman 0:3, Moj-
FOTO: Črtomir Goznik
Vesna Rojko je v zadnjem, desetem dvoboju, po ogorčenem boju priigrala prvo letošnjo točko za ekipo NTK Ptuja.
silovič - Supančič 3:0, Ter-buc - Javoršek 1:3, Mojsilovič
-	Steinman 2:3, Rojko - Javor-šek 2:3, Terbuc - Supančič 3:0, Terbuc/Mojsilovič - Stein-man/Javoršek 3:0, Mojsilovič
-	Javoršek 3:0, Terbuc - Steinman 1:3, Rojko - Supančič 3:2
1. SNTL MOŠKI
REZULTATI 7. KROGA:
Križe - Ptuj 5:5, Melamin
-	Edigs 6:2, Tempo Velenje
-	Kema Puconci 4:6, Krka
-	Maribor Finea 5:5, Sobota
-	LM-KO Lendava 2. 12.
1.	MARIBOR FINEA 7 6 1 0 13
2.	LM-KO LENDAVA 6 6 0 0 12
3.	KRKA	7 5 1 1 11
4.	KEMA PUCONCI 7 5 0 2 10
5.	SOBOTA	6 3 1 2 7
6.	TEMPO VELENJE 7 3 0 4 6
7.	MELAMI	7 2 0 5 4
8.	PTUJ	7 1 1 5 3
9.	KRIŽE	7 0 2 5 2
10.	EDIGS	7 0 0 7 0
KRIZE - PTUJ 5:5
Tudi fantje ptujskega NTK so osvojili točko, tokrat na razburljivem gostovanju v Križah. Po dveh zmagah Bojana Paviča in Danila Piljaka ter eni (odločilni) Urbana Ovčarja v desetem dvoboju, so si v ptujskem taboru oddahnili, saj so osvojili pomembno točko. Z nekaj sreče bi lahko odnesli celotni izkupiček, vendar sta izkušeni Bojan Pavič in Danilo Piljak v dvobojih s Klemnom Jazbecem potegnila krajši konec.
Mrak - Pavič 0:3, Jazbec
-	Ovčar 3:0, Jazbič - Piljak 2:3, Jazbec - Pavič 3:2, Mrak
-	Piljak 3:2, Jazbec/Jazbič - Pi-ljak/Pavič 3:2, Jazbec - Piljak 3:1,Jazbič - Pavič 1:3, Mrak
-	Ovčar 0:3.
Danilo Klajnšek
Košarka • 2. SKL - vzhod
Mariborčani dokazali svojo moč
REZULTATI 8. KROGA:
Ptuj - ŽKK Marbor 69:121, Janče - Grosuplje 72:76, Ruše - Ježica 69:77, Ilirija - Pivovarna Laško mladi 89:68, Prebold - Nazarje 76:69.
Vnaprej odigrano srečanje 9. kroga: Ruše - Janče 71:78.
1.	ŽKK MARIBOR	8 8 0 16
2.	JANČE	9 6 3 15
3.	GROSUPLJE	8 6 2 14
4.	JEŽICA	8 6 2 14
5.	RUŠE	9 4 5 13
6.	PREBOLD	8 4 4 12
7.	ILIRIJA	8 3 5 11
8.	NAZARJE	8 3 5 11
9.	PIVOVARNA LAŠKO 8 1 7 9
10.	PTUJ	8 0 0 8
KK Ptuj - ZkK Maribor
69:121
14:37, 19:22, 25:35, 11:27
KK Ptuj: Kramberger, Ferme M. 5, Lubaj, Cej 22, Bien 5, Šarič 2, Horvat 12, Holc 11, Kneževič 4, Rus, Gavrič 8
Ptujčani po osmih krogih prvenstva ostajajo edina ekipa brez zmage. Tokrat so v domači dvorani doživeli najvišji letošnji poraz od ekipe iz vrha lestvice. Mariborčani so kljub prevladi na terenu celotno tekmo igrali zelo angažirano, v drugem polčasu pa so z mnogimi atraktivnimi potezami poželi aplavz ptujskih gledalcev.
Tekma je bila odločena že v prvi četrtini, saj so gostje v prvih sedmih minutah dosegli 24 točk, Ptujčani pa le
eno. Do konca prvega polčasa so nato še uspeli držati korak v igri, v nadaljevanju pa so jih Mariborčani, ki so bili že ob koncu tretje četrtine blizu magične meje stotih točk, dobesedno povozili. V zadnjih minutah so prvič v sezoni stopili na parket tudi Lubaj, Rus in Kramberger, ki hkrati igrajo še v kadetski in mladinski ekipi. V naslednjem krogu Ptujčani gostujejo v Laškem, kjer bodo v zadnji tekmi prvega dela sezone poskušali doseči prvo zmago.
Trener Zlatko Marčič: "Žal je realnost ptujske član-
ske ekipe taka, da ne moremo resno konkurirati vodilnim ekipam v ligi. Če hočemo posegati po višjih mestih, je lastni kader premalo, saj je odliv mladih domačih igralcev prevelik. Posledično s tem kvaliteta naše igre in igralcev trenutno ni na nivoju tega tekmovanja, ob vztrajnem, resnem in zagnanem delu pa lahko pričakujemo boljše rezultate v prihodnje."
V sredo ob 20. uri igrajo kadeti zaostalo tekmo s KK Šentjur v športni dvorani Gimnazije Ptuj.
UG
Igralci Ptuja so le redko prišli do neoviranih metov na koš.
Foto: UG
Strelstvo • 2. kolo 1. in 2. državne lige s pištolo
Jubilejna 100. medalja za mladega SImonIča!
1. liga - pištola
V nedeljo je v športni dvorani v Juršincih potekal 2. krog 1. državne strelske lige s pištolo, ki je prinesel dobre rezultate domačim ekipam, še posebej pa posameznikom. Med njimi je imel največ strelske sreče mladinec Simon Simonič, ki je dosegel 566 krogov tako kot Boštjan Simonič na 4. mestu, vendar je imel boljšo zadnjo serijo in osvojil jubilejno 100. strelsko medaljo. Strelci so tako izenačeni, da so kar prvi štirje končali v razliki enega kroga. Na dobrem 5. mestu je končal Matija Potočnik, ki je od prestopa k Ptujčanom dosegel najvišji ligaški rezultat. V ekipnem delu je ekipa Kidričevo-Tenzor osvojila drugo mesto, Ptujčani so bili 4., domačini iz Juršincev pa na 5. mestu. V skupnem seštevku ekip vodijo letos nepremagljivi strelci iz Rečice pred kidričevskimi strelci in ekipo ŠSK Coal. Takoj za njimi pa si 4. mesto delita ekipi SK Ptuj RGS in SD Juršinci.
1. SD DUŠAN POŽENEL I	1694	30
2. SD KIDRIČEVO-TENZOR	1682	22
3. SD KOPAČEVINA	1671	16
4. SK PTUJ RGS	1667	16
5. SD JURŠINCI I	1666	16
6. ŠSK COAL I	1664	19
7. SD OLIMPIJA	1655	10
8. SD MROŽ	1653	8
9. SK BREŽICE	1645	13
10. SD ŽELEZNIKI	1617	8
11. SD KAMNIK	1613	4
12. SD DOMŽALE	1078	2
ske lige s pištolo je zablestel Domen Solina, SK Ptuj Petlja, ki je dosegel 554 krogov in osvojil odlično 5. mesto med posamezniki. Za zmagovalko iz Rečice je zaostal zgolj za 4 kroge. V ekipnem delu je spremenjena ekipa SK Ptuj Petlja streljala mnogo bolje in tako v močno izenačeni konkurenci zasedla 8. mesto.
Ekipni rezultati:
1. SD D. POŽENEL II	1640	20
2. SD GROSUPLJE	1640	27
3. SD TRZIN	1621	22
4. SD CELJE	1617	13
5. SD ŠTEFAN KOVAČ	1615	18
6. SD GORENJA VAS	1612	13
7. SD KRANJ	1609	15
8. SK PTUJ PETLJA	1607	7
9. SDJUTEKS	1606	11
10. SD VREMŠČICA	1602	11
11. SD JURŠINCI II	1589	3
12. SD I. POH. BATALJON	1560	4
Foto: Simeon Gonc
Juršinski šampion Simon Simonič s predsednikom Strelske zveze Slovenije Gorazdom Maloičem
Pomen kolon: št. krogov v 2. krogu, skupno število točk
Posamezni rezultati:
1.	Damijan Sajovic, 567 krogov (SD Dušan Poženel I)
2.	Simon Simonič ml., 566 krogov (SD Juršinci I)
4.	Boštjan Simonič, 566 krogov (SD Kidričevo-Tenzor)
5.	Matija Potočnik, 563 krogov (SK Ptuj RGS)
10. Cvetko Ljubič, 560 krogov (SD Kidričevo-Tenzor)
16. Simon Simonič, 556
krogov (Kidričevo-Tenzor)
18. Rok Pučko, 553 krogov (SD Juršinci I)
21.	Majda Raušl, 552 krogov (SK Ptuj RGS)
22.	Robert Šimenko, 552 krogov (SK Ptuj RGS)
25. Mirko Moleh, 547 krogov (SD Juršinci I)
2. liga - pištola
V 2. krogu 2. slovenske strel-
Posamezni rezultati:
1. Ksenija Maček, 558 krogov (SD Dušan Poženel II)
5. Domen Solina, 554 krogov (SK Ptuj Petlja)
8. Ludvik Pšajd, 551 krogov (SD I. pohorski bataljon)
17. Gregor Moleh, 539 krogov (SD Juršinci II)
23. Simeon Gonc, 534 krogov (SK Ptuj Petlja)
26. Janko Berlak, 526 krogov (SD Juršinci II)
29. Dušan Krajnc, 524 krogov (SD Juršinci II)
31. Milan Stražišar, 519 krogov (SK Ptuj Petlja)
Simeon Gonc
Mali nogomet
MNZ Ptuj
SKUPINA A
2.	KROG: Juršinci - Gerečja vas 4:2,
3.	KROG: Jure MTS Hajdina
-	Klub ptujskih študentov 2:2, Skorba - Podgorci 2:4, Cafe bar Furči - Hobit Pub Apače 5:1, ZOO Trans Lancova vas - Po-etovio Petlja Vitomarci 0:10, Gerečja vas - Rim 1:1, Dolina Winettu - Juršinci 2:5.
4.	KROG: Kozminci - Zoo Trans Lancova vas 4:6, Rim
-	Dolina Winettu 3:0.
1.	RIM	4 3 10 18:3 10
2.	JURŠINCI 3 3 0 0 15:7 9
3.	BAR FURČI 3 2 1 0 8:1 7
4.	JURE HAJDINA 3 2 1 0 6:4 7
5.	POE. VITOMARCI 2 2 0 0 21:0 6
6. PODGORCI	3	1	1	1	5:4 4
7. DOL. WINETTU	4	1	1	2	8:12 4
8. HOBIT APAČE	3	1	0	2	10:11 3
9. LANCOVA VAS	4	1	0	3	9:28 3
10. KPŠ	3	0	2	1	4:7 2
11. GEREČJA VAS	3	0	1	2	5:12 1
12. SKORBA	2	0	0	2	3:6 0
13. KOZMINCI	3	0	0	3	6:23 0
SKUPINA B
2.	KROG: Joeles - Jado 1:13, Rožice - Club 13 2:2, Majolka
-	ŠD As 6:2;
3.	KROG: Bar Saš Bulldog
-	Rožice 2:7, Ptujska Gora -Majolka 1:11, ŠD Zimica - Dra-ženci 22, Jado - Mark 69 Pub Monte Cristo 7:2, ŠD As - Joe-les 4:2, Podlehnik - Bar Cheers Cyber cafe 1:2;
4.	KROG: Mark 69 Pub
Monte Cristo les - Ptujska - Podlehnik 8 Saš Bulldog 2
1.	JADO
2.	BAR SAŠ
3.	ROŽICE
4.	MAJOLKA
5.	ŠD AS
6.	BAR CHEERS
7.	MARK 69
8.	JOELES
9.	PODLEHNIK
10.	DRAŽENCI
11.	CLUB 13
12.	ŠD ZIMICA
13.	PTUJ. GORA
- ŠD As 4:2, Joe-Gora 6:3, Rožice S:0, Club 13 - Bar :5
veterani - PROSTI
3	3	0 0
4	3	0 1 3	2	10
3	2	0 1
4	2	0 2
3	2	0 1
4	2	0 2 4	2	0 2 4	10 3 3	0	12 3	0	12 3	0	12 3	0	0 3
22:4 17:15 17:4 18:5 17:13 9:6 13:12 10:18 6:12 6:111 5:11 3:9 5:26
1. KMN MAJOLKA 1	1	0	0	14:0	3
2. ŠD POBREŽJE 1	1	0	0	12:0	3
3. ŠD MAJSKI VRH 1	1	0	0	5:2	3
4. NK TRŽEC VET. 0	0	0	0	0:0	0
5.BELAVŠEK 1	0	0	1	2:5	0
6. NK TRŽEC 1	0	0	1	0:12	0
7. LANC. VAS-VET. 1	0	0	1	2:14	0
SKUPINA B
REZULTATI 1. KROGA (27. 11.): ŠD Lancova vas - Bar Osmica 6:4, AS 1 - ŠD Zg. Pristava 6:1, ŠD Videm - AS 2 7:4, Leskovec prost
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Na tekmi med ekipama Joelesa in Ptujske Gore so slavili prvi.
ZLMN Ormož
SKUPINA A
REZULTATI 1. KROGA:
Carrera Optyl - Kog mladi 3:0, Bar Texas - Mihovci 2:2, Mladost Miklavž II - Avtoservis Zi-darič 4:6, Nova Slovenija - Borec 14:0, Svetinje - Invest 3:7.
SKUPINA B
REZULTATI 1. KROGA:
Klub ormoških študentov
-	Zidarstvo Čurin 4:7, Belcont
-	Tomaž 9:0, Črni ribič - Mlada Slovenija 7:3, Mladost Miklavž
-	Avtošola Prednost 3:3, Joker Ivanjkovci - Kog 3:1.
UK
Občinska liga Videm
SKUPINA A
REZULTATI 1. KROGA (27. 11.): Lancova vas veterani
-	KMN Majolka 0:14, Belavšek
-	ŠD Majski vrh 2:5, NK Tržec
-	ŠD Pobrežje 0:12, NK Tržec
1.	AS - 1
2.	ŠD VIDEM
3.	LANCOVA VAS
4.	LESKOVEC
5.	BAR OSMICA
6.	AS - 2
7.	ZG. PRISTAVA
1 0 1 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0
6 : 1 7 : 4 6 : 4 0 : 0 4 : 6 4 : 7 1 : 6
Darko Lah
Športni napovednik
NOGOMET
1. SNL
PARI 17. KROGA (SREDA, 30. 11.): Maribor Pivovarna Laško - Drava (Ljudski vrt, ob 20.00), Rudar Velenje - Bela krajina (16.00), Nafta
-	HIT Gorica, Primorje - Domžale, Anet Koper - CMC Publikum (vse ob 14.00).
DK
ROKOMET
1. A SRL MOŠKI
PARI 11. KROGA (SREDA, 30. 11.): Celje Pivovarna Laško - Jeruzalem Ormož (18.30), Slovan - Gorenje, Termo - Gold club, Trimo Trebnje - Ribnica, Cimos Koper - Prevent. Vnaprej odigrano srečanje: Krka
-	Rudar Trbovlje 34:34
SMUČARSKI SEJEM ...
... na Ptuju letos 3. in 4. decembra
V športni dvorani Mladika na Ptuju bo v soboto, 3. decembra, in v nedeljo, 4. decembra, že tradicionalni smučarski sejem v organizaciji Smučarskega kluba Ptuj. V soboto bo odprt od 9. do 19. ure, v nedeljo od 9. do 16. ure. Kot je povedal Bojan Skok, predsednik SK Ptuj, ki bo v tem mesecu praznoval 25 let delovanja, sejemska dejavnost je še starejša, bo na letošnjem sejmu po treh letih ponovno potekala komisijska prodaja smuči, s sejemskim popustom pa bo mogoče kupiti tudi nove smuči oziroma smučarsko opremo. V soboto bo potekal tudi program aerobike, v okviru izobraževalnega programa pa bo mogoče spoznati tudi nove tehnike smučanja. Na sejmu bodo imeli svojo stojnico tudi ustanovni člani kluba, ki zbirajo gradivo za izdajo jubilejne publikacije in priložnostne razstave.
MG
Namizni tenis
Mladi Ptujčani drugi
Zaradi prevelikih prevoznih stroškov so se tokrat organizatorji odločili za turnirski sistem Lige mladih severovzhodne regije, ki jo je organiziral namiznoteniški klub Kema iz Puconcev. Ptujski kadeti v postavi Luka Krušič, Domen Ovčar, Alen Ber in Simon Bo-žičko so dokazali, da sodijo v sam vrh v svoji konkurenci, saj
so klonili le proti ekipi Keme iz Puconcev 8:2. V vseh ostalih dvobojih so gladko zmagali, in sicer s Preventom (Radlje) 8:2, Ljutomerom 9:1, Fužinarjem (Ravne) 8:2 in Soboto 7:3. Drugi del lige jih čaka v zimskih počitnicah in upajmo, da bodo potrdili dober rezultat.
NTK
Simon Božičko in Alen Ber
Ekipa Rožice je eden izmed favoritov zimske lige malega nogometa MNZ Ptuj.
Foto: Črtomir Goznik
AvtoD^M
Honda FR-V s poudarjenim družinskim udobjem
Proizvajalec iz dežele vzhajajočega sonca je z evropsko ukrojenim modelom FR-V zamenjal pri nas dokaj neuspešno hondo stream. Zaradi všečne in sodobne oblike, predvsem pa uravnoteženih in kompaktnih zunanjih dimenzij FR-V ne izgleda kot značilni srednjeveliki enopro-stornež, zmerna višina in izraziti prednji del pa dajejo avtomobilu dinamičen in »družinski« videz. V avtomobilskem svetu je razporeditev sedežev, pri kateri sedijo trije potniki v dveh vrstah še zmeraj nenavadna in še najbolj spominja na fia-ta multiplo. Pa vendar ima takšna razporeditev nekaj prednosti, kot je na primer boljša komunikacija med potniki, otrok je med vožnjo lahko v bližini staršev in v kolikor se v vozilu peljejo le trije potniki lahko ob podrti drugi vrsti sedežev s sabo vzamejo celo svoja kolesa. Notranjost je tipično Hondina in z rahlim ameriškim pridihom ne moti povprečnega Evropejca. Preseneča s ploščato in raztegnjeno armaturno ploščo; pod dvojnim nadstreškom za merilnike in radijski sprejemnik se razteza polica, na kateri se nahajajo stikala za upravljanje klimatske naprave, levo od volana pa tista za električno pomikanje stekel. Prestavna ročica je nameščena na rob sredinske konzole in je blizu volanskega obroča. Razveseljuje tudi veliko odlagalnih mest, ki niso omejena le na armaturno ploščo; predale najdemo še pod sredinskim sedežem, eden je izvlečljiv iz podnožja sedeža, drugi pa je vgrajen kar pod dvižno polovico sedala. Po drugi strani pa imata prednja skrajna sedeža izrazito majhen vzdolžni pomik in zato precej visoki potniki le težko udobno sedijo. Sredinski sedež v prednji vrsti je za spoznanje ožji od ostalih dveh, a na njem lahko sedi odrasel
potnik; še zlasti, če ga pomaknemo nazaj. Kadar sredinski sedež ne opravlja svoje osnovne funkcije, ponuja nekaj praktičnih rešitev, kajti sedalni del lahko obrnemo za 180 stopinj in tako dobimo predal in odlagalni del za drobnarije. Dokaj preprost sistem prevračanja zadnjih treh sedežev omogoča, da se le-ti pogreznejo v tla zadnjega dela kabine in ustvarijo ravno prtljažno dno s prostornino do 1049 litrov. Serijska oprema Hondinih vozil je ponavadi bogata in tudi FR-V ni izjema. Že vstopni paket opreme comfort ponuja štiri varnostne zračne blazine in varnostni zavesi, zavorni dodatek ABS z elektronsko porazdelitvijo zavorne moči EBD, samodejno klimatsko napravo, centralno zaklepanje in še cel kup druge koristne opreme. Osnovna različica je opremljena z 1,7-litrskim bencinskim motorjem s 125 KM, nad njim se nahaja 2,0-litrski agregat s 150 KM, najbolj nov pa je 2,2-li-
trski dizelski motor s 140 KM. Hondinim inženirjem je uspelo razviti avtomobil, ki z dinamično zunanjostjo prinaša tudi poglobljeno skrb za varnost in družinsko naravnanost. Tri sedeže v dveh vrstah dobite le še pri fiatu multipli; pa vendar je honda FR-V manj kombijevski in bolj »avtomobilski« enoprostornež.
Hišno razpoznavni smart forfour za individualiste
Smart forfour (za štiri) naj bi konkuriral avtomobilom, kot so na primer renault clio, fiat punto, volkswagen polo in peugeot 206, čeprav o kakšni resni konkurenci težko govorimo, ker je smart namenjen predvsem tistim voznikom, ki so naveličani avtomobilov, ki jih med seboj razlikuje le še značka na pokrovu motorja. In zato se smart s štirisedežnim in petvratnim
modelom forfour podaja v tržni razred, kjer veljajo drugačna pravila. Tako oblikovno kot tudi tehnološko ostaja zvest filozofiji predhodnih modelov, se pravi lahki zasnovi vozila in s tem povezanimi dobrimi zmogljivostmi s športnim pridihom. Na tako imenovano tridion varnostno kletko so pritrjeni plastični(!) karose-rijski deli, ki jih lahko po želji zamenjamo in s tem spreminjamo tudi barvno podobo avtomobila. Na voljo je 30 različnih barv karoserije! Če za dvosedežne smarte velja, da glede na zunanje mere ponujajo veliko notranjega prostora, pri forfouru tega ne moremo reči. Na zadnji klopi, ki je v osnovi namenjena dvema potnikoma, je prostora dovolj, nekaj manj pa ga je v prtljažniku, ki se prilagaja glede na položaj vzdolžno pomične zadnje klopi. Če asimetrično deljivo naslonjalo zadnje klopi prevrnemo naprej, se prtljažni prostor poveča na 910 litrov, kar je za ta avtomobilski razred povsem dovolj, le dno prtljažnika bi lahko imelo manj ne-ravnin. Smart ne skriva dejstva, da je na identični tehnični osnovi nastal tudi mitsubishi colt, z njim pa si deli še nekatere elemente podvozja in motorje. Bencinski agregati so narejeni iz aluminija, izbirate pa lahko med trivaljnim motorjem s 75 KM in dvema štirivaljnikoma s 95 ali 110 KM. Oba dizelska motorja s prostornino 1,5 litra z 68 in 95 KM sta nastala pri Mercedesu. Na voljo sta dva paketa opreme: pulse in passion. Osnovni (pulse) zajema popolno varnostno opremo, saj so zavorni dodatek ABS, elektronski sistem za zagotavljanje stabilnosti vozila ESP ter štiri zračne blazine serijski. Serijska sta tudi električni pomik sprednjih stekel ter daljinsko centralno zaklepanje. Oprema passion je bogatejša še za usnjeni volanski obroč in prestavno ročico, panoramsko stekleno streho, samodejno klimatsko napravo ter platišča iz lahkih kovin. Vozne lastnosti in živahnost smar-ta so med prepričljivejšimi argumenti pri nakupu. V vsakem primeru nudi veliko mero individualnosti pomešane s športnim občutkom ter varnostjo v skladu z visokimi kriteriji znamke. Za štiri!
Pripravil: Danilo Majcen
Zdravniški nasvet
Bolezni srca in ožilja - II. del
Povišan krvni tlak poskušamo urediti tako s spremembo življenjskega stila kot z zdravili. Odločitev o začetku zdravljenja povišanega krvnega tlaka z zdravili ni odvisna le od višine krvnega tlaka, temveč tudi od prisotnosti bolezenskih sprememb srca, možgan ali perifernih žil. Bolniku s povišanim krvnim tlakom najprej svetujemo spremembo življenjskega stila in šele nato zdravljenje z zdravili. Znano je, da že majhno zmanjšanje telesne teže pri pacientih s prekomerno telesno težo in s povišanim krvnim tlakom zmanjša porabo zdravil za urejanje krvnega tlaka ali pa je le-ta bolje urejen z manjšimi odmerki zdravil. Dogodi se pa tudi, da zdravila sploh več niso potrebna. Prav tako raziskave kažejo, da pretirano pitje alkohola pomembno poviša krvni tlak in ga je potrebno omejiti na 1 pivo na dan ali na 2 dcl namiznega vina pri moških. Ženske absorbirajo več alkohola kot moški, zato zanje velja,
da je možno popiti le polovično količino alkohola in enako velja za moške z majhno telesno težo. Krvni tlak se prav tako zanesljivo zniža ob zmerni telesni aktivnosti, kar pomeni 30 do 45 minut hitre hoje na dan, in to večino dni v tednu. Tudi zmanjšanje vnosa soli na približno 6 gramov na dan pomembno vpliva na zmanjšanje krvnega tlaka.
Tudi povečane maščobe v krvi so pomemben dejavnik tveganja za nastanek bolezni srca in ožilja. Ločimo povečanje holesterola in trigliceridov. Tako holesterol kot trigliceridi se po krvi prenašajo v lipopro-teinskih delcih. Holesterol ločimo na koristen, ki se prenaša po krvi z lipopro-teini velike gostote (HDL), ker odstranjuje holesterol iz žilne stene, in na škodljiv, ki se prenaša po krvi z lipoproteini majhne gostote (LDL), ker holesterol v žilno steno odlaga. Trigli-ceridi so maščobe podobno kot holesterol, ki se prav tako po telesu prenašajo s krvjo v lipoproteinskih



, ' 'S2S

Asist. dr. Mitja Letonja, dr. med., spec. internist
delcih, pretežno z lipopro-teini zelo majhne gostote (VLDL). Govorimo o zaželeni koncentraciji maščob v krvi in ta je za celotni holesterol manj kot 5 mmol/l, za holesterol LDL manj kot 3 mmol/l, za trigliceride manj kot 2 mmol/l in za holesterol HDL več kot 1 mmol/l. Zaželeno koncentracijo maščob poskušamo doseči pri vsakem bolniku, saj je znano, da je pri povišani koncentraciji tako celotnega holesterola kot holesterola LDL večje tveganje, da se pri bolniku razvijejo bolezni srca in ožilja. Prav tako je pomemben dejavnik tveganja za nastanek bolezni srca in oži-
lja zmanjšanje zaščitnega holesterola HDL ali povišanje koncentracije trigliceri-dov. Tudi zvišane vrednosti maščob v krvi poskušamo urediti predvsem z dieto, ureditvijo telesne teže in redno telesno vadbo. Šele če s temi ukrepi ne dosežemo normalizacije vrednosti maščob in ima pacient pomembno povečano tveganje za nastanek bolezni srca in ožilja, mu predpišemo zdravila za znižanje vrednosti maščob.
Tudi bolniki s sladkorno boleznijo morajo imeti čimbolj urejeno bolezen z vrednostjo krvnega sladkorja okrog 7 mmol/l pred obroki in manj kot 10 mmol/l po obrokih. Gliki-ran hemoglobin pa mora biti okrog zgornje normalne vrednosti. Znano je, da je s čimbolj urejeno sladkorno boleznijo tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni zmanjšano.
Če povzamem, je tako za preprečevanje nastanka bolezni srca in ožilja kot za preprečitev njihovega napredovanja pomembna predvsem pravilna drža skozi celo življenje. Asist. dr. Mitja Letonja, dr. med., spec. internist
Moje cvetje
Prva adventna nedelja
Sneg je pobelil vrtove, a prav gotovo ne bo dolgo ostal. Kljub temu nas je opomnil, da smo dočakali zimo. Prejšnji teden se seveda kaj dosti na vrtu ni dalo opraviti, a za zavarovanje korenin trajnic in grmovnic še ni prepozno.
Za nami je tudi prva adventna nedelja. Za mnoge je to pričetek veselega decembra, ko razmišljamo predvsem o praznikih, darilih in krasimo stanovanja. Tako bomo kar najlepše pričakali ta najbolj veseli teden v letu.
Božične zvezde in ostale lončnice
Občasno tuširanje sobnih rastlin bo pomagalo pri premagovanju suhega zraka naših zakurjenih stanovanj. Gnojimo jih ne, razen pozimi cvetoče rastline, kot so božična zvezda, božični kaktus, ciklame, kalanhoje in druge.
Opazila sem, da so trgovine že polne božičnih zvezd. Prepričana sem, da bo skoraj vsak nabavil to čudovito rastlino, ki je postala tudi pri nas pravi sinonim za božič. Pri tem je dobro vedeti nekaj stvari.
Najbolj popularne in razširjene so še vedno rdeče cvetoče. No naj pri tem še nekaj povem o tem cvetenju. Kar mi občudujemo in nam pravzaprav krasi domove z rdečo barvo, namreč niso cvetovi. To so samo rdeče oz. v današnjem času tudi drugače obarvani navadni listi, ki obdajajo cvetove. Te liste bi lahko s strokovnim imenom imenovali tudi brakteje, s slovenskim imenom jih imenujemo ovršni listi. To je spet eden izmed mnogih čudežev narave, s katerimi so se rastline prilagodile in postale kar najbolj uspešne v razmnoževalnem ciklusu. Ker so cvetovi zelo majhni in neugledni, bele oz. rumenkaste barve, z njimi seveda v bujnem toplem podnebju Mehike, kjer je polno prekrasnega cvetja, niso mogle tekmovati v boju za pozornost žuželk. Te pa so vsem cvetočim rastlinam nujno potrebne za oprašitev, le tako lahko nastane seme, s katerim se rastline v naravi razmnožujejo. Zato so se odločile: seveda to ni povsem tako, ampak je trajalo vrsto let, v to so vključeni mnogi naravni procesi, da bodo žuželke privabile z lepo obarvanimi listi. Ker so bile pri razmnoževanju seveda najbolj uspešne tiste rastline, ki so imele liste blizu cvetov kar najlepše obarvane, so sčasoma v naravi ostale samo te.
Ker so torej to rastline toplih krajev, predvsem pa tam, kjer rastejo, tudi ni velikih sprememb temperature, ni mrzlega vetra, je potrebno biti pazljiv že, ko te lepotice prenesemo iz cvetličarn domov. Že kupovati jih je potrebno predvsem tam, kjer ni prepiha, torej ne v različnih »vrtnih centrih« (v narekovajih zato, ker so zame nekateri bolj velika skladišča, kot pa vrtni centri), kjer so visoki stropi, kjer se še vedno odpirajo vrata. Božične zvezde se namreč zelo hitro prehladijo, potem jim prične odpadati listje. Tudi ne kupite tistih rastlin, ki jih imajo v cvetličarnah ob vratih, tudi te so lahko prehlaje-ne. Izberite rastline, ki imajo zdravo, temno zeleno listje povsem do tal. Tako vemo, da niso že izgubljale listov. Cvetovi skriti na sredini obarvanih braktej morajo biti še v popkih: drobne kroglice, bunkice,ki jih vidimo, še ne smejo biti odprte, saj bodo le tako še dolgo lepe in sveže tudi pri nas doma. Ko se namreč oblikuje cvetni prah, pričnejo obarvane brakteje odpadati, rastline izgubijo svojo okrasno vrednost. Če je možno, preverite korenine, biti morajo bele barve. Prodajalci nam morajo rastline dobro zaviti in zavarovati pred mrazom zunaj, z avtomobilom pa se napotite takoj domov, da se ne pre-hladijo. Rastline potrebujejo veliko prostora in ne marajo utesnjenosti. Zato jih ne kupujte v tistih rastlinjakih ali trgovinah, kjer jih imajo preveč natlačene, saj bodo spodnji listi pričeli hitro odpadati. Nikakor pa ne kupujte rastlin, ki jih imajo v nekaterih trgovinah že zavite v plastične ovoje.
Miša Pušenjak
Ptuj • Na ptujskem gradu živahno tudi pozimi
Po vinsko zgodbo na ptujski grad
Ptujski grad je eden redkih muzejev, ki je odprt celo leto. V zimskih mesecih, ko je obiskovalcev manj, bo znova vabil v svoje nedrje z že napisano zgodbo, ki se bo v drugem letu zimskih grajskih vinskih prireditev imenovala Grajske vinske zgodbe.
Pa brez zamere
Foto: Črtomir Goznik
Na tiskovni konferenci pred drugo sezono prireditev Vino se predstavi, s katerimi so v ptujski grajski kavarni pričeli že lansko leto, so 24. novembra predstavili letošnji projekt, ki bo potekal pod naslovom Grajske vinske zgodbe, v okviru katerih bodo predstavljali vino, vinsko kulturo, zgodovino in tradicijo. Na tiskovni konferenci so projekt predstavili (od leve) Smiljan Benkovič, someljer II. stopnje, Aleš Arih, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj, Janez Vrečer, odličen poznavalec slovenskih vin, in direktor Term Ptuj Andrej Klasinc, ki je napovedal, da so Terme Ptuj resno zainteresirane za prevzem grajske restavracije
Skozi ta projekt, ki so ga v grajski kavarni Term Ptuj, katere najemnik so štiri leta, pred dvema letoma so jo tudi temeljito obnovili, začeli lani v tem času pod naslovom Vino se predstavi, bodo predstavljali vino, vinsko kulturo, zgodovino in tradicijo. V njem so se našli Terme Ptuj, Pokrajinski muzej Ptuj, letos pa se jim je pridružil odličen poznavalec slovenskih vin Janez Vrečer, kot vodja teh prireditev. Grad ima z vinom veliko skupnega, nekdanji lastniki so letno prodali tudi do 60 tisoč litrov vina, ki so ga dodelovali v grajskih kleteh. Tudi sicer je ptujska zgodovina zelo bogata z vinom in vinskimi dogodki. "Naš skupen namen je predvsem, da svojim gostom in Ptujča-nom ustvarimo nov dogodek, ki bo popestril družabno dogajanje na Ptuju ter gostom obogatil obisk gradu tudi v tistih urah, ko so muzejske zbirke že zaprte," je ob predstavitvi letošnjega projekta povedal Janez Vrečer.
V ekipi, ki se bo trudila privabiti čim več ljubiteljev dobrega vina in tradicije vsak drugi petek v grajsko kavarno tja do aprila prihodnjega leta, se bodo trudili še Franc Hergan, vodja gostinstva v Termah Ptuj, Janko Krajnc in Boris Zajko. K sodelovanju bodo povabili najboljše slovenske vinarje, enologe, someljerje in druge strokovnjake oziroma dobre poznavalce vin in vinske kulture.
Prvo srečanje bo 2. decembra, ko se bo s svojimi zakladi predstavila Ptujska klet, podrobneje pa sovinjoni, eno prvih vin, pridelano po principih novega sveta, pri čemer upošteva nove stile in trende na svetovnem trgu, predvsem pa je vino tradicije. Sodelovala bosta direktor Andrej Sajko in mladi enolog Bojan Kobal. Sovinjon bodo predstavili skozi čas, kakšen je bil in kakšen naj bi bil v bodoče. Na drugem grajskem petku se bodo mešali okusi Istre, približal jih bo eminentni, trenutno najbolj moden slovenski enolog Iztok Klenar, ki je tudi zelo karizmatična osebnost. Sledil bo večer z enologom Bojanom Koba-lom, ki bo vodil po poteh enologa po Španiji in južni Franciji s pokušino nekaterih vin s tega območja. Februarja bodo grajsko kavarno preplavili cvički, grajski petki bodo predstavili tudi zaklade Ormoških goric in zgodbe o Jeruzalemu. Aleš Arih, direktor Pokrajinskega muzeja, je zadovoljen, da so pričeli te projekte, katerih pobudnik je v prvi vrsti Smiljan Benkovič iz Term Ptuj, ki je nenehno drezal vanj, češ da je potrebno na gradu nekaj narediti, predvsem na področju vinske kulture oziroma vinske tradicije, ki je za Ptuj in okolico zelo pomembna. Te in podobne prireditve Ptuj vedno bolj potrebuje, še bolj pa se bo potrebno s ponudbo potruditi po izgradnji topliške-
ga hotela, saj bo gostom potrebno ponuditi širšo in kvalitetnejšo ponudbo. Grad je lepo obiskati tudi pozimi, ko sneži, saj naš grad živi tudi pozimi. Res pa je zimska sezona tista, ki ji je potrebno dodati še neko novo vsebino. Namen grajskih vinskih zgodb je, da se družimo, da grajska kavarna postane eno od možnih stičišč za Ptujčane in za goste Ptuja in okolice," je na tiskovni konferenci povedal direktor Term Ptuj Andrej Klasinc, ki je ob tej priložnosti tudi napovedal gradnjo prvega topli-škega hotela s štirimi zvezdicami, 250 posteljami. Začela se bo že v prvi polovici decembra s položitvijo temeljnega kamna, prve goste naj bi sprejel marca 2007. Spomladi 2006 bodo začeli graditi novo apartmajsko naselje z okrog 300 posteljami, sto pa naj bi jih v letu 2006 pridobili s postavitvijo novih 25 hiš v avtocampu. S temi investicijami želijo do leta 2008 število postelj povečati na tisoč. V Termah Ptuj so resno zainteresirani tudi za "prevzem" nekdanje grajske restavracije. O tem se že nekaj časa pogovarjajo z ministrstvom za kulturo in Pokrajinskim muzejem Ptuj. "Če bo šlo vse po sreči, bo grajska restavracija prve goste sprejela spomladi leta 2007." Pregled lanskih prireditev v okviru projekta Vino se predstavi je podal Smiljan Benkovič, pobudnik le-teh in aktivni izvajalec, ki je na tiskovni konferenci predstavil
tudi najnovejše uspehe gostinstva Term, zlasti še zlato medaljo za pogrinjek na letošnjem 52. gostinsko-turistič-nem zboru v Portorožu, ki jo je dosegel skupaj s sodelavko Sonjo Krajnc.
MG
m
Zimske radosti
Se vam zdi, da malce prehitro?
če bise kak dan ustavili na ulici in povprašali mimoidoče, kateri letini čas jim je najbolj pri srcu, bi bil odgovor najverjetneje takle: "Poletje ali pomlad." In to ne glede na to, v katerem letnem času bi izvedli to mini anketo. Verjetno je človeku kot naravnemu bitju bolj všeč topla ali vroča klima kot pa do kosti segajoč mraz. A kaj hočemo, živimo v krajih, kjer si poletje in zima podajata roko. Pač, tako je in tako smo navajeni. Poleti je vroče, pozimi pa mrzlo, bi lahko rekli.
A časi se spreminjajo. In z njimi se spreminja tudi vreme. Kar ni nič nenavadnega. Že iz osnovne šole smo si zapomnili, da naš planet tu in tam objame ledena doba, kiji potem sledi otoplitev. To vemo torej vsi. A štos pri vremenu, kot se nam dogaja dandanes, je v tem, da se te spremembe sedaj dogajajo v tako hitrem tempu, da jih lahko opazimo ne samo v obdobju našega bivanja tukaj, ampak celo v razdobju par let. Samo poglejte, na primer, letošnje poletje. Kdor imenuje to, čemur smo bili priča letos, poletje, sicer ni ravno nor, vendar bi ga večina ljudi vseeno krstila za rahlo čudnega. In kdor imenuje to, čemur smo (bili) priča te dni, popolnoma normalna jesen (če slučajno ne veste, zima se še ni začela), tvega, da bo s strani večine označen kot čudak. Kajti to, kar doživljamo te dni, je morda povsem normalno, a pogosto vsekakor ni. Da bi ob takem času, v katerem smo zdaj, imeli toliko snega oziroma sneženja, se bolj ali manj ne spomni nihče. Baje da v prestolnici že štirideset let ob tem času ni bilo toliko snega, kot ga je bilo letos do zdaj.
In kaj lahko ob takem vremenu naredimo? Hja, ukiniti ga ne moremo, čeprav se ga trudimo spremeniti s spuščanjem vsej to-plogrednih plinov in podobnih snovi v ozračje. Da bi pa ukinili te, ki te zadeve v ozračje spuščajo, enostavno ne gre, kajti če bi to storili, bi to verjetno pomenilo konec naše civilizacije. Saj ne, da naša civilizacija ne napreduje proti svojemu neogibnemu koncu, ampak če bi vse proizvajalce atmosferi škodljivih plinov hipno ukinili, bi njen konec prišel mnogo prej, kot pa bo prišel zdaj. Če slučajno ne veste, o čem govorim, si poglejte tale paradoks oziroma tragično situacijo, v katero se nam je uspelo spraviti: da bi recimo "Greenpeace" s svojimi čolni lahko ustavil velik tanker, ki prevaža nafto (to ekološko sporno surovino), potrebuje to isto nafto, da lahko poganja svoje čolne, s katerimi potem skuša ustaviti tanker, ki prevaža nafto. Tragikomično, bi rekel. A vseeno eden izmed boljših pokazateljev zagat, ki jih je sproducirala in se hkrati v njih uspela ujeti naša civilizacija.
Pomembna stvar, ki bi jo morali krepko razmisliti in se ji posvetiti bolj kot dnevni politiki in podobnim duhamornim zadevam, je, kako ohraniti to našo okroglo gmoto, ki smo je poselili in preselili in usvinjali do te mere, da je veliko vprašanje, ali jo bomo lahko spravili nazaj v neko normalno stanje. Kajti bojim se, da dogodki, ki se današnje čase odvijajo, kažejo na to, da ne bodo za to, kar smo v preteklem stoletju naredili lastnemu okolju, trpeli šele naši vnuki. Tudi naši otroci ne. Prišli smo tako daleč, da čutimo posledice že mi sami. In ob dejstvu, da počasi začenja boleti, celotna problematika dobi rahlo (povsem) drugačen prizvok, mar ne?
Gregor Alič
Ormož • Dnevi odprtih vrat Gimnazije Ormož
Z obiskom zelo zadovoljni
Gimnazija Ormož je ena mlajših srednjih šol v Sloveniji, zato si v domačem okolju svoj prostor šele ustvarja. Že nekaj let zapored šola organizira delavnice in dejavnosti, ki niso namenjene le dijakom, ampak tudi mlajšim učencem, staršem in drugim občanom, ki jih zanima utrip na gimnaziji in vsebine, ki jih vsako leto izbere Blanka Erhartič.
Prva letošnja delavnica je bila v začetku novembra Svet govorice, v kateri so predstavniki Društva gluhih in naglušnih Podravja Maribor predstavili znakovni jezik. Minulo sredo je bila na programu delavnica izdelovanja nakita iz fimo mase, ki jo je vodila Nina Šulek. V skladu s privlačnostjo vsebine je bil odziv odličen in v jedilnici gimnazije se je delavnice udeležilo čez petdeset zainteresiranih. Nastali so številni privlačni izdelki, verižice, zapestnice, uhani in broške v najrazličnejših stilih in tehnikah izdelave. Izdelovanje nakita je med ormoško publiko našlo veliko navdušenk, ki jim bo nov hobi popestril zimske popoldneve.
V prihodnjih tednih sta načrtovani še dve delavnici, ki se navezujeta na prihajajoči praznični čas. Če se še niste oskrbeli z voščilnicami za božič
in novo leto, jih lahko z malo spretnosti izdelate sami in s pomočjo Zdenke Šafarič, ki bo 8. decembra vodila delavnico izdelovanja novoletnih voščilnic. Preizkušeno čudoviti pa so izdelki, ki jih boste lahko
izdelali 15. decembra, ko bo na vrsti priprava dišečih soli in olj za telo pod vodstvom Helene Kolarič. Obe delavnice bosta v jedilnici gimnazije s pričetkom ob 16. uri.
vki
Delavnice izdelovanja nakita so pritegnile okrog petdeset mlajših in starejših udeležencev.
Foto. Vki
Ptuj • Otroški parlament
Potrebno je spregovoriti tudi o tabujih
Prejšnji torek je Društvo prijateljev mladine Ptuj pripravilo zasedanje ptujskega občinskega otroškega parlamenta. Potekalo je v klubskem prostoru CID Ptuj. Udeležili so se ga učenci iz vseh petih ptujskih osnovnih šol in s podružnice Grajena ter njihovi mentorji, nekateri ravnatelji in drugi gostje.
Vseh učencev je bilo 21, kot poseben gost pa se je zasedanja udeležil mag. Franci Prosnik, psiholog in direktor Svetovalnega centra za otroke, starše in mladostnike Maribor. Soorganizator zasedanja je bil tudi Center interesnih dejavnosti Ptuj. Parlament je vodila Neven-ka Gerl, strokovna sodelavka CID Ptuj in članica DPM Ptuj, ki koordinira otroški parlament tudi na medobčinskem nivoju.
Tema zasedanja je bila Tabuju - prepovedane stvari. Parlamentarci so najprej obravnavali sam pojem tabuja in nato razpravljali o razliki med prepovedjo in tabujem, nato pa skupaj z odraslimi sogovorniki izpostavili nekaj področij, na katerih se srečujejo s tabuji.
Droge
Na področju drog se osnovnošolci srečujejo tako s prepovedmi kot s tabuji, odvisno od vrste droge in okoliščin. Zanje je prepovedano kajenje cigaret, ki pa ga med vrstniki, ki kadijo, ne dojemajo kot tabu. Odnos do alkohola je zelo različen: alkohol običajno ni ne prepovedan in ne tabu v družinah, saj je prisoten na družinskih slav-
jih in se otroci z njim srečujejo pri domači mizi, čeprav v manjših količinah. Tabu je alkohol v primeru, ko je v družini prisoten alkoholik ali zdravljen alkoholik. Alkohol je lahko dejavnik, ki prepreči pristnost v medsebojnih odnosih v družini, če ima eden od članov težave z zasvojenostjo.
Prepovedane droge so večinoma tabu, čeprav marihuana vse bolj kroži med osnovnošolci. V šoli mladi dobijo nekaj informacij o drogah, ne pa o vsem, kar je povezano z njihovim uživanjem. Oblikujejo se vrstniške skupine, znotraj katerih je nedovoljena droga povsem sprejemljiva in predstavlja del njihovega imidža, ter druge skupine vrstnikov, ki zavračajo uživanje nedovoljenih drog. Pripadniki teh dveh skupin se med sabo ne pogovarjajo o drogah, torej so droge tabu v odnosih med vrstniki, ki imajo do njih različen odnos.
Smrt
Smrt sama po sebi ni tabu, čeprav o njej težko govorimo in imamo težave v stiku z žalujočimi, saj pogosto ne najdemo pravih besed, da bi jim izrazili sočutje in podporo. Smrt pa je tabu v prime-
ru samomora, o katerem se praviloma ne govori oziroma se dejstvo o samomoru prikriva.
Bolezni in invalidnost
Nekatere bolezni so še vedno tabu, predvsem AIDS, ki je neozdravljiv, in rak, ki je težko ozdravljiv. O njih se govori na ravni posredovanja informacij in statistike, ne pa na ravni običajnega pogovora med ljudmi kot o drugih boleznih, kot so gripe, alergije itd. Tema, ki se ji ljudje raje izognemo, je tudi invalidnost in telesna ali duševna prizadetost, saj ti problemi v ljudeh večinoma povzročajo nelagodje. Ljudje, ki nimajo teh težav, se težko sproščeno pogovarjajo s tistimi, ki so kakor koli prizadeti, saj ne vedo, kako in kaj, da ne bodo naredili kaj narobe ali koga prizadeli.
Spolnost
Osnovnošolci dobijo informacije o zdravi spolnosti in o zaščiti pred spolno prenosljivimi boleznimi ter pred nezaželeno nosečnostjo iz različnih virov, večinoma tudi v šoli. Doma dobijo informacije, nasvete in pomoč na tem
Mladi ptujski parlamentarci s koordinatorko Nevenko Gerl
področju le od tistih staršev, ki so v dobrem in pristnem stiku s svojimi odraščajočimi otroki. Bližina je pogoj za zaupanje, ki omogoča odkrit pogovor o spolnosti.
Informacije o zdravi spolnosti niso tabu, spolnost v celoti pa je za osnovnošolce še vedno tabu, saj o doživljanju spolnosti pri fantih in dekletih, oblikah in vrstah spolnosti, o razvijanju ljubezenskih odnosov, o čustveni in čutni ravni spolnosti večinoma dobivajo informacije iz revij in od vrstnikov.
Nasilje
Nasilje je v šolah prepovedano, a se dogaja pogosto, predvsem med vrstniki, pa tudi s strani učencev nad učitelji - zadnje večinoma verbalno in se pojavlja pri učiteljih, ki ne uspejo vzpostaviti avtoritete. Ker ni zaželeno, se o njem govori s težavo, včasih se ga zanika in prikriva, torej se ga včasih obravnava kot tabu.
Nasilje je večinoma tabu, če se dogaja v družini, še posebej, če gre za spolno nasilje. Ni nujno, da gre za grob fizični napad, lahko gre za druge
oblike spolnega nasilja odraslih nad otroci. Problem, ki se pojavi pri otrocih, ki v družini doživljajo nasilje, je ta, da je omajano njihovo zaupanje v odrasle nasploh in torej le težko zaupajo komu od svetovalnih delavcev. Običajno je njihovo doživljanje lastne krivde in strah, da odrasli »držijo skupaj«, kar otežuje njihovo pripravljenost spregovoriti o problemu, pa tudi strah pred razbitjem družine, ki je navadno kljub nasilju povezana na čustveni ravni.
Otroci, ki so žrtve nasilja, se pogosto obrnejo po pomoč na Tom telefon, primer dobre prakse pa je tudi anonimni šolski telefon, na katerega lahko otroci sporočijo svoje težave z nasiljem, pa tudi drugimi težavami, ima pa ga učitelj, ki je po mnenju otrok vreden zaupanja.
Revščina
Revščina je beseda, ki so se je začeli vsi, tudi strokovnjaki na področju socialnega dela, v zadnjem času izogibati. To kaže, da je revščina zagotovo tabu, saj je postalo o njej težko govoriti. Revščina ima različne obraze, le redko pa
je v Sloveniji povezana s pomanjkanjem hrane, obleke in drugih osnovnih življenjskih potrebščin.
Revščino kot sramoto doživljajo tisti otroci oziroma mladostniki, ki nimajo določenih oblačil in predmetov, ki bi jim omogočili biti enak med enakimi z vrstniki. Med otroci je zelo prisotno potrošništvo in čaščenje določenih blagovnih znamk, ki pomenijo vključenost v določeno družbo ali izključenost iz nje. Otroci, ki nimajo določene pomembne modne stvari, se tako znajdejo med »autsajder-ji«, ne glede na osebnostne lastnosti in vrline.
Parlamentarci so se ob koncu strinjali, da je o tabujih treba govoriti in da je koristno, da se tabujev zavedamo, saj lahko le tako o njih razmišljamo in se ustrezno odzivamo. Če sami odklanjamo komunikacijo z nekom, ki je povezan z našim dojemanjem nečesa kot tabu, smo za to izbiro odgovorni sami, ne družba, saj družbe brez tabujev preprosto ni. Vsak človek si svet svojih prepričanj in vrednot oblikuje sam ter je za svoje vedenje tudi odgovoren.
Franc Lačen
Prejeli smo • Brez opozorila odklop!
Štajerski TEDNIK
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: SKASKA, TRSKAR, FRATESI, LATIN, ŽIBERT, DAVORIN, JURE, ET, PA-RUN, CHER, OTOKAR, OL, LE, IJA, TEAM, ONIČ, STEKLO, STA, ITAL, TR, LAS AMERICAS, ITINERARIJ.
Vtorek, 22.11.2005, ob 15.30 uri, sem kot običajno prišel iz službe, stopil v hišo in takoj opazil, daje nenavadno hladno. Prižgal sem luč, no, pritisnil sem na stikalo, vendar luč ni zasvetila. Ugotovil sem, da ni elektrike.
Spet nekaj počnejo (Elektro), sem pomislil, v naslednjem trenutku pa videl luč pri obeh sosedih. Poklical sem na prijavo okvar pri Elektru in izvedel, da so mi prekinili dobavo električne energije zaradi neplačila poračuna in rednega obroka ter da me bodo ponovno vklopili, ko bom plačal dolg in stroške odklopa in vklopa (ti stroški so veliko večji, kot je mesečni obrok). Hitro sem ugotovil, da sem res pozabili plačati pora-
čun, ostalih položnic in opominov (da mi bodo prekinili dobavo), pa sploh nisem prejel. In tukaj nastane problem. Podobno se mi je zgodilo približno pred enim letom (zaradi enega neplačanega obroka za nekaj mesecev nazaj, čeprav vse redno plačujem že več kot dvajset let ) in tudi takrat so mi prekinili dobavo el. energije, in to brez vsakega opozorila. Res je, da sem pozabil (kdo pa kdaj kaj ne pozabi) in za to prevzamem odgovornost. Toda, da ti brez, da so prepričani, da stranka ve za morebiten odklop, prenehajo dobavo el. energije, pa je višek nesramnosti in popolnoma nečloveško dejanje in kaže na aroganco brez primere. Če bi
se odgovorni na Elektru potrudili in poslali kakšno obvestilo priporočeno, ne bi prihajalo do takšnih neprijetnosti. Se ti odgovorni zavedajo, kakšne posledice lahko nastanejo ob tako enostranskem, nehumanem in nečloveškem dejanju?
Ko sem iskal informacije na Elektru Ptuj, če je to praksa pri njih, sem dobil pritrdilen odgovor.
Da ne bo pomote: Zavedam se, da smo pozabili na plačilo, vendar me zanima, če bodo na Elektru tako hitro odklapljali stranke, ki redno plačujejo dobavo el. energije, pa kdaj pozabijo, brez opozorila tudi takrat, ko bo več dobaviteljev el. energije?
Milan Gabrovec
Foto: Fl
Ptuj • Predstavili največji projekt Bistre
Sm@rt region - priložnost za Spodnje Podravje
V Mestni hiši na Ptuju so na novinarski konferenci 18. novembra dr. Bojan Pahor, direktor ZRS Bistra Ptuj, mag. Dušan Mlacovič, projektni vodja, in Matjaž Gerl, predstavili projekt sm@rt region, doslej največji projekt ZRS Bistra Ptuj.
Projekt je vreden en milijon 50 tisoč evrov ali 252 milijonov tolarjev, prispevek EU je 54 milijonov tolarjev, nacionalno financiranje pa 18 milijonov tolarjev. Bistra ga je pričela izvajati oktobra letos skupaj s 13 partnerji iz osmih držav, Slovenije, Italije, Nemčije, Avstrije, Slovaške, Madžarske, Hrvaške, Srbije in Črne gore. Osnovni namen projekta je priprava in vpeljava modela sodelovanja inštitucij znanja in razvoja ter gospodarskih projektov v lastni regiji na način, da bo mogoče ta model izvajati v regijah držav z različno stopnjo razvoja tovrstnega sodelovanja. Cilj pa je povečanje obsega medregionalnega transnacio-nalnega sodelovanja v regijah, iz katerih prihajajo projektni partnerji, model pa uveljaviti v regijah držav, ki se bodo v naslednjih letih pridružile EU. Projekt sm@rt region bo dokončan v marcu leta 2008, v letu, ko bo Slovenija predvidoma predsedovala Evropski uniji. Sofinanciran je iz programa Interreg IIIB CADSES, skozi katerega EU spodbuja transnacionalno sodelovanje partnerjev iz držav EU s partnerji v državah, ki so v različnih fazah pridruževanja. Navzven funkcionira skozi institut vodilne-
ga partnerja, ZRS Bistra Ptuj je namreč prvi slovenski vodilni partner v programu Interreg IIIB, s tem pa tudi eden od subjektov uspešnega črpanja sredstev iz strukturnih skladov EU.
»Zelo sem ponosen, da smo bili pri pridobivanju teh sredstev izredno uspešni, pridobili smo denar za več projektov, največji in najpomembnejši pa je sm@rt region. Projekt sta vodila in organizirala mag. Dušan Mlacovič in Matjaž Gerl,« je na tiskovni konferenci poudaril direktor ZRS Bistra Ptuj dr. Bojan Pahor. Vedno bolj pa so uspešni tudi pri drugih projektih črpanja evropskega denarja, o tem je govoril Matjaž Gerl, ki je z zadovoljstvom povedal, da je danes Bistra eden ključnih dejavnikov v projektni mreži, ki navdušuje partnerje za svoje delo in jih tudi kot vodilni partner pomaga uresničevati. Še ne tako dolgo nazaj so bili zgolj gledalci in poslušalci. To jim bo omogočilo v bodoče pridobiti še več projektov, ki bodo še bolj pisani na kožo Ptuja.
»Programi Interreg IIIB so transnacionalni, njihov namen je preseganje tistih strukturnih različnosti med primerljivimi območji EU, ki morajo za to, da
Foto: Črtomir Goznik
Dr. Bojan Pahor, direktor ZRS Bistra Ptuj: »Projekt sm@rt region je največji projekt Bistre doslej. Sploh pa je ZRS Bistra Ptuj prvi slovenski vodilni partner v programu Intrerreg IIIB, s tem pa tudi eden od subjektov uspešnega črpanja sredstev iz strukturnih skladov EU.«
lažje sodelujejo, delovati unificirano. Slovenija sme sodelovati v dveh takih Interreg IIIB programih, CADSES, v katerem je tudi projekt sm@rt region, drugi pa je program Alpe, ki je namenjen zbliževanju držav v alpskem svetu. Možnost za to, da projekt uspe in si pridobi sredstva za svoje sodelovanje je v tem, da je čim več držav vključenih v ta program. Ukrepi, ki jih program CADSES v ta namen pripravlja, so štirje. Eden je povezan s spodbujanjem trajnostnega prostorskega razvoja ter socialno-eko-
nomske kohezije, na tega smo se prijavili, drugi, ki je za Ptuj prav tako pomemben, ki se ga prav tako nameravamo lotiti, je skupno reševanje problemov iz urbane kulture. Tretji je namenjen varovanju naravne in kulturne dediščine, četrti pa spodbujanju razvoja podeželja. Namen teh projektov, ki so redko vredni pod milijon evrov, je, da strukturno in metodološko rešujejo tiste težave, ki se na tem območju odvijajo z namenom, te preseči in to regijo usposobiti za nadaljnje črpanje denarja skozi lastne
razvojne projekte,« je projekt sm@rt region na kratko predstavil mag. Dušan Mlacovič. Bistra kot vodilni partner tudi komunicira s plačilnim organom, ki je ministrstvo za finance v Rimu, in z organom upravljanja, ki se nahaja v Nemčiji, v Dresdnu. Poglavitni partner mora organizirati delovanje projekta, mora slediti temu, kar partnerji v sistemu počnejo, in mora komunicirati z že omenjenim organom ter z vsakim partnerjem posebej. Sredstva v višini 252 milijonov dolarjev se bodo namreč stekala na račun Bistre, ki jih bo morala distribuirati. Dobili pa jih bodo, če bodo projekt uresničili skladno z napovedmi.
Kot so na tiskovni konferenci povedali sodelavci Bistre, so cilji projekta preseganje neuravnoteženosti razvoja mestnih in vaških okolij na območju CADSES, podpora regionalnim gospodarstvom s sistemizacijo aktivnosti med-regijskega in medresorskega sodelovanja, promocija inovativnosti na področju vzgoje, usposabljanja, izobraževanja, raziskav in razvoja in vzpostavitev standardiziranega orodja spodbujanja transnacionalne-ga medresorskega sodelovanja na regionalni ravni. Učinki
projekta so mnogoplastni, predvsem pa naj bi z izvedbo projekta prispevali k preseganju regionalnih nesorazmerij v gospodarski razvitosti in rasti inovacijskega potenciala pri nosilcih regionalnega razvoja.
Projekt sm@rt region naj bi koristil tudi Ptuju. Vključil bo lahko mednarodne trende na področju prostorskega in ekonomskega razvoja. Skozi ta projekt bodo pripravili pilotske aktivnosti. Spodnje Po-dravje bo ena od regij, kjer bo ta projekt testiran, preizkušen in izpeljan. Rezultate projekta pa bo mogoče uporabiti tudi pri ruralnem planiranju. Mesto Ptuj, njegovo podeželje in regija Spodnje Podravje imajo tak tip problemov, ki jih je mogoče skozi Interreg IIIB Cad-ses projekte najlažje reševati. Skozi takšne projekte lahko Spodnje Podravje nadoknadi razvojne zaostanke in se spremeni v visoko razvojno okolje, je bilo še poudarjeno na tiskovni konferenci ZRS Bistre Ptuj. Zelo pomembno za Bistro je tudi, da se bo lahko skozi ta projekt tudi sama usposobila za novo sodelovanje v Interreg IIIB projektih, v katerih se tudi deli več denarja kot v Interreg IIIA.
MG
Kredit takoj z dobo odplačila do 2 let cenejši do konca leta.
v predprazničn ih dneh smo za svoje komitente pripravili še posebej ugoden kredit po nižji obrestni meri in brez stroškov odobritve za najrazličnejša novoletna presenečenja. Najcenejši v Novi KBM.
www.nkbm.si	(((• ojtcTlTSO)
"Kredittakoj"
^^Nova KBM.
Prireditvenih
Torek, 29. november
9.00 do 13.00 Ormož, dvorana KZ na Marofu nad Tušem, predavanje
o obdav~itvi dejavnosti in poslovne knjige za dopolnilne dejavnosti na kmetijah, organizira Kmetijska svetovalna služba Ormož 18.30 do 20.00 Ormož, prostori gimnazije, badminton
Sreda, 30. november
17.00 Ormož, prostori hotela, projekcija filma 16:57 režiserja Darka Ber-li~a
17.00 Ptuj, Dom upokojencev, terasa 1D, Babice in dedki pripovedujejo 17.00 Kidri~evo, restavracija Pan, tedenski tematski pogovori 19.00 Maribor, SNG, Norma, VelDvo, za izven
-	Ptuj, Animacija, delavnica, kjer bodo predstavili mednarodni pro-
jekt Equal, osrednja tema predavanja bo Odli~en prvi vtis, predavateljica gospa Branka Bezeljak Glazer
Četrtek, 1. december
9.00 do 13.00 Ormož, dvorana KZ na Marofu nad Tušem, predavanje
o obdav~itvi dejavnosti in poslovne knjige za dopolnilne dejavnosti na kmetijah, organizira Kmetijska svetovalna služba Ormož Ptuj, Dom upokojencev, terasa 1D, Babice in dedki pripovedujejo Maribor, SNG, Dobrodelni koncert, Društvo prijateljev mladine, VelDvo, za izven
Ormož, Glasbena šola, Zelena dvorana, Koncert u~encev Glasbene šole Ormož
Ptuj, slavnostna dvorana ptujskega gradu, humanitarni koncert ptujskih soroptimistk za opremo varne hiše na Ptuju, s številnimi priznanimi glasbenimi gosti Ptuj, CID, filmska projekcija, Semenj ni~evosti -	Ptuj, CID, razstava Grafiti na platnih, razstavlja študent likovne
umetnosti Martin Pintar iz Maribora 19.30 do 21.00 Ptuj, Dom upokojencev, v kavarni, Plesni te~aj za odrasle, za~etni te~aj družabnih plesov, vabi vas plesna šola Pingi, dodatne informacije na telefon 041 604 881
10.00 18.00
18.00
19.00
19.00
KOLOSEJ Maribor
Torek, 29. november, ob 16.10, 18.40 in 21.10 Hudi~ v Emily Rose. Ob
15.10, 17.00, 18.50 in 20.40 Harry Potter in ognjeni kelih. Ob 15.20, 17.30, 19.40 in 21.50 Pogrešana na letalu. Ob 16.40, 19.00 in 21.20 4 bratje. Ob 19.30 in 21.40 Odgrobadogroba. Ob 15.30 in 20.50 V njenih ~evljih. Ob 15.40 in 17.40 No~ni let. Ob 17.10 in 19.20 Rad mora imeti pse. Ob 19.10 Elizabethtown. Ob 16.30 Gol! Ob 15.50 in 18.00 Morski de~ek in deklica iz lave. Ob 21.30 Amityville: Hiša groze. Ob 18.10 Legenda o Zorru. Ob 20.10 40-letni devi~nik. Ob 22.00 Zgodba o dveh sestrah.
Sreda, 30. november, ob 16.10, 18.40 in 21.10 Hudi~ v Emily Rose. Ob
15.10, 17.00, 18.50 in 20.40 Harry Potter in ognjeni kelih. Ob 15.20, 17.30, 19.40 in 21.50 Pogrešana na letalu. Ob 16.40, 19.00 in 21.20 4 bratje. Ob 19.30 in 21.40 Odgrobadogroba. Ob 15.30 in 20.50 V njenih ~evljih. Ob 15.40 in 17.40 No~ni let. Ob 17.10 in 19.20 Rad mora imeti pse. Ob 19.10 Elizabethtown. Ob 16.30 Gol! Ob 15.50 in 18.00 Morski de~ek in deklica iz lave. Ob 21.30 Amityville: Hiša groze. Ob 18.10 Legenda o Zorru. Ob 20.10 40-letni devi~nik. Ob 22.00 Zgodba o dveh sestrah
Cenik malih oglasov v Štajerskem tedniku		
Fizične osebe	d0100 znakov	vsak znak nad 100 znakov
samo besedilo	830,00	8,30
z oiwirjem	1.320,00	8,30
z okvirjem In simboiom	1.820,00	8,30
Pravne osebe In s.p.	do 100 znakov	vsak znak nad 100 znakov
samo besedilo	1.100,00	11,00
z oiwirjem	1.760,00	11,00
z okvirjem In simboiom	2.420,00	11,00
z okvirjem in logotipom	3.080,00	11,00
Naročnikom Štalerskega tednika priznavamo 20% popust na male oglase. Vse cene so v SIT brez DDV.		
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA In RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
V
Štajerski
TEDNIK
ZA PETKOVO IZDAJO
ZA TORKOVO IZDAJO
Mali oglasi
STORITVE
ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Ha-sanagič, s. p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726 406.
PRODAMO prašiča 90 do 100 kg, rejen s kuhano hrano. Tel. 031 829 984, 751 52 11.
PRODAMO svinje 250-300 kg, rejene s svežo in suho domačo krmo. Informacije na naslov Formin 9, Gori-šnica, telefon 051 395 082, 02 740 40 81.
NEPREMICNINE
PTUJ, center, ulični lokal, 50 m2, dam v najem. Tel. 051 336 307.
KMETIJSTVO
PRODAM dve breji telici v 9. mesecu. Tel. 031 848 466 ali 757 05 3^_
PRODAM ovce, solčavsko-jezerske, same ali z mladiči. Tel. 764 58 21, 031 438 732.
PRODAM viličarja dizel, Irion, nemški. Tel. 764 58 21, 031 438 732.
DELO
ZA EKSKLUZIVNO promoviranje parnih likalnih sistemov nudimo zaposlitev 4 ženskam. Informacije: 051 425 082. V&R d. o. o., Prisoje 8, Koper.
RAZNO
Vsak četrtek ob 20.00 uri
poíiíoóm
7
mičAíímsgu

mesečni zmagovalci
februar: Ans. TONETA RUSA - Nocoj je tista noč
marec: Ans. BRANETA KLAVŽARJA - Rica selivka
april: Ans. SPEV In IVIodrijani - Zaigrajmo, zapojmo
maj: Vitezi Celjski - Šubidu ali hopsasa
junij: Mladi Dolenjci - Očka bom postal
julij: IVIodrijani - Srce je hotelo drugega
avgust: NAVIHANKE - Le veter odšel bo z menoj
september: Ans. DINAMIKA - Od sreče po svoje vsak rad poje
oktober: ŠTAJERSKIH 7 - Vem, da me rada Imaš
november: SLOVENSKI MUZIKANTJE - Zimski večer
mesečni zmagovaici
februar: BIČ BOJSI - Hojiarija
marec: KOMPROMIS - Vročina In mraz
april: HELENA BLAGNE - Zrele ženske
maj: PETOVlO - Ne Igraj več pesmi
junij: KOŠTRUNI - MIci, rad te imam
julij: BOŠTJAN KONEČNÍK - Gostilna je moj dom
avgust: DOMEN KUMER - Do Portoroža
september: SAŠA LENDERO - Luna
oktober: BRIGITA ŠULER - Želja si moja
november: REBEKA DREMELJ - Slovenski superboy
Orfejčkove SMS glasbene želje: 041/818-666
prejme: Peter Gajšek,
Ulica B. Krelgherja 6,2325 Kidričevo
Življenje si ljubila, ljubila si svoj dom, a tiho brez slovesa odšla si v večni dom.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, tašče in ome
Terezije Petrovič
IZ ZG. PRISTAVE 25


M
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so darovali cvetje, sve~e in za svete maše, nam pa izrekli sožalje. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo družinama Bezjak in Fras, pevcem FD Rožmarin Dolena, sodelavcem Agisa Zavor, LD Majš-perk, Aeroklubu Ptuj in osebju internega ter kirurškega oddelka Bolnišnice Ptuj. Hvala tudi patrom sv. Vida za opravljen cerkveni obred, govorniku za besede slovesa in pogrebnemu podjetju Mir.
Žalujoči: vsi njeni najdražji
POSREDOVANJE resnih zvez, prijateljstev - za ženske brezplačno. Stik Breda Weingerl, s. p., Sp. Porčič 17, Lenart, tel. 031 547 776, 72 07 645.
Arion Itd
Pomagali smo mnogim, zakaj ne bi tudi vam?
ASTROLOGIJA • VEDEŽEVANJE
090 43 61
NAROČI LA POTELEFONU: MARIBOR
Vse odhaja kakor tiha reka, le spomini
zvesto spremljajo človeka.
V SPOMIN
29. novembra mineva 11 let žalosti, odkar si me zapustila, draga sestra
Angelca Kramberger
IZ KRČEVINE PRI VURBERGU 101
27. novembra mineva 5 let žalosti, odkar te ni več med nami, draga mama, sestra ter omica
Ivanka Kolarič
IZ GRAJENE 21
Hvala vsem, ki se ju spominjate ter se ustavite ob njunih grobovih.
Vajini najdražji
RADIOPTUJ
(M ů^detu
www. ra d io-p tu j. si
r02) 300 32 22
CELJE
(03) 490 24 40
PLAČILO DO 12 OBROKOV
KURILNO OLJE
^ KÁOY pri nas
kurilno olje naroči, tus (Prednostne bone dobi!
z VSAKIM LITROM OLJA DO TOLARJA
BOLJŠE KAKOVOSTI V SLOVENIJI NI MOGOČE KUPITI
NaroČite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	200/O popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice. Osebne finance, Kronika leta, Kulinarika...)
-	poštna dostava na dom.
Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike.
Z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti
iz sveta zabave in glasbe!
_________^^_________
.AKOCLNICAZA	TEDMIK
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:_
Davčna številka: Telefon:_
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj io.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
ABR(1)ĐIKE
www.aerobika.net
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
v
Štajerski
TEDNIK
in
AEROBIKE
teden prejme brezp(a( obiskov^ggli^ aerobike:
TAl CHICHUAN. TREBUŠNI PLES. UADBA ZA MALČKE. SAMOOBRAMBA IN AEMBIKA
ime in priimek:
Kristina GajSek
Kicar g/a, 8850 Pti\i
Nagrajenka prejme nagrado po pošti.
Cirkovce • Jubilejni koncert ob 30-letnici tamburašev
Tamburanje tudi v stilu opere in rocka
Slavnosti koncert ob 30-letnici Tamburaškega orkestra Cirkovce s številnimi instrumentalnimi in vokalnimi solisti, ki ga je v soboto, 26. novembra, kljub nenadnemu in obilnemu snegu z navdušenjem spremljala polna dvorana občinstva, je bil nadvse prijetno glasbeno doživetje.
Svoj jubilejni koncert so tamburaši iz Cirkovc začeli z obujanjem glasbenih spominov na leto 1975, ko so naštudirali svojo prvo skladbo Ko dan se zaznava, nadaljevali pa s serijo novejših priredb svetovnih glasbenih uspešnic, tudi iz sveta opere in celo rocka, v odlični priredbi prvega in sedanjega dirigenta Draga Kleina ter ob izvajanju instrumentalnih solistov Medeje Unuk, Nast-je Klein, Štefana Lenarta ter vokalnih solistov Nine Prigl, Ule Šegula in Rudija Šantla ter glasbene skupine Center za dehumanizacijo, v eni od domačih pa je v duetu zapel še dirigent Drago Klein.
Zaradi bolezenske odsotnosti župana občine Kidričevo Zvonimirja Holca je v imenu občine Kidričevo članom tamburaškega orkestra ob 30-letnem jubileju čestital podžupan Jože Murko, se jim zahvalil za pomemben prispevek na področju kulturne dejavnosti v občini in promocije v širšem prostoru ter poudaril, da so Cirkovce že dolgo pojem tamburašev.
Foto: M. Ozmec
Tamburaški orkester Cirkovce je z dirigentom Dragom Kieinom in glasbenimi solisti pripravil prijetno glasbeno doživetje.
Predstavnik ptujske območne izpostave sveta Javnega sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti Slovenije Slavko Pulko je v imenu Zveze kulturnih društev občine Ptuj izročil tamburašem posebno jubilejno priznanje za 30-letno delovanje na glasbenem področju, posameznim
članom orkestra pa je za večletni prispevek na področju glasbene dejavnosti podelil jubilejne Gallusove značke. Bronaste značke so prejeli Miran Krstičič, Aleksander Dobič, Marjan Premzl in Matija Hajšek, srebrne značke Bojan Frangež, Andrej Fran-gež in Ivica Unuk, zlate Gal-
Foto: M. Ozmec
S posebno zahvalo so se spomnili Mare Urih in Toneta Brgleza, ustanoviteljev tamburaške skupine v Cirkovcah.
Napoved vremena za Siovenijo
Dopoldne se bo spet pooblačilo, v zahodnih krajih se bodo začele pojavljati rahle padavine, se proti večeru nekoliko okrepile in razširile nad vso Slovenijo. Po nižinah bo v glavnem deževalo. Meja sneženja bo na nadmorski višini med 400 in 700 m. Čez dan bo ponekod zapihal jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od -5 do 0, najvišje dnevne od 0 do 5 stopinj C. V sredo bo pretežno oblačno. Padavine bodo čez dan prehodno ponehale, zvečer pa se bodo v južni in osrednji Sloveniji spet začele pojavljati. V četrtek bo oblačno z rahlimi padavinami.
lusove značke pa so si pripeli Maksi Krajnc, Milan Medved, Srečko Frangež, Ivan Unuk in Vlado Brglez.
Posebno jubilejno priznanje Zvezi kulturnih organizacij
Ustanovni član tambura-škega orkestra in dolgoletni predsednik prosvetnega društva Cirkovce Anton Brglez je skupaj s sedanjim predsednikom Davorinom Urihom v imenu prosvetnega društva izročil jubilejno priznanje predsedniku tamburaške skupine Ivanu Unuku. Tamburaši pa so se s posebno in javno zahvalo spomnili ustanoviteljev svoje tamburaške skupine Mare Urih in Toneta Brgleza.
Koncertni večer s cirkov-škimi tamburaši je v odrskem ozadju ves čas spremljala projekcija fotografij in izjav posameznih članov ter z njihovih pomembnejših nastopov doma in po svetu, z domiselnim vodenjem je dogodek prijetno popestril voditelj Peter Kirič, ki je med drugim dokazal, da je vešč tudi tamburice, s posebno spominsko karikaturo pa se je tamburašem in dirigentu Dragu Kleinu oddolžil tudi vitez karikature Janez Šerc iz Maribora.
Naj dodamo, da so Cirkov-ški tamburaši svojo 30-letno glasbeno delovanje predstavili tudi z zanimivo razstavo dokumentacijskega gradiva in fotografij, ki so jo pripravili v dvorani že pred koncertom, številnim obiskovalcem in ljubiteljem tamburanja pa so svojo glasbo ponudili tudi na svoji drugi zgoščenki, ki so jo ob jubileju izdali prav te dni.
M. Ozmec
Osebna kronika
Rodile so: Nevenka Rodeš, Na Gomili 20, Miklavž na Dravskem polju - deklico; Nina Lesar Grmič, Obrež 142, Središče ob Dravi -Jono; Polona Lešnik, Zg. Jablane 33/a, Cirkovce
-	Klaro; Lea Žnidarič, Formin 32/c, Gorišnica - Blaža; Olga Vrabl, Senčak 29, Juršinci - Lariso; Andreja Alič, Panonska 5, Ptuj - Andraža; Evelina Kovačec, Kuršinci 56, Mala Nedelja - Andreasa; Brigita Rožman, Markovci 9/a, Markovci
-	Jano; Albina Žižek Vidovič, Arbajterjeva 10, Ptuj - Ano; Suzana Pongračič, Godemarci 30, Mala Nedelja - Mateja; Havva Ali, Kvedrova 4, Ptuj - Sabuara; Helenca Fric Križanec, Sp. Sečovo 15/a, Rogaška Slatina - Manjo; Marjetka Šturbej, Sv. Florijan 101, Rogaška Slatina -Jana; Katja Kov-še, Volkmerjeva 5, Ptuj - Aneja; Danijela Vertič, Moškanjci 114, Gorišnica - Timona; Jožica Lukovnjak, Veličane 39, Ivanjkovci - Žana; Barbara Ditrih, Ješenca 16, Rače - Mojco; Marina Kolar, Kajuhova 11, Kidričevo - Saro; Marija Štrumelj, Trnovci 48, Sv. Tomaž - Emo; Edita Kramberger, Gubčeva 23, Ptuj - Lio; Alenka Voda, Kozminci 14/a, Pod-lehnik - Alino; Petra Težak, Hrastovec 81/a, Zavrč - Saro Poroka - Ptuj: Marjan Kolar in Branka Verdnik, Zgornja Sveča 2.
Poroka - Ormož: Velimir Treska, Slovenska c. 60, Središče ob Dravi, in Jasmina Tomašič, Pleškovec 22/a, Hrvaška. Umrli so: Janez Murko, Trnovski Vrh 26/a, umrl 16. novembra 2005; Marija Brazda, Ul. dr. Kelemine 1, Ormož, umrla 19. novembra 2005; Stanko Ropič, Pobrežje 121/b, umrl 16. novembra 2005; Julijana Krajnc, Mariborska c. 27, Ptuj, umrla 17. novembra 2005; Hermina Habjanič, Dornavska c. 14/a, Ptuj, umrla 22. novembra 2005; Marija Bezjak, Nova vas pri Ptuju 117, umrla 20. novembra 2005; Jernej Širovnik, Maistrova ul. 30, Ptuj, umrl 20. novembra 2005; Franc Gašperšič, Draženci 39, umrl 21. novembra 2005; Erna Vauda, Tiha pot 1, Ptuj, umrla 18. novembra 2005; Viktor Hotko, Ul.dr. Hrovata 10/a, Ormož, umrl 20. novembra 2005; Lovrenc Rojič, Dravska ul. 13, Ptuj, umrl 16. novembra 2005; Vladimir Horvat, Litmerk 6, umrl 23. novembra 2005; Jožefa Petrena, Moškanjci 112, umrla 23. novembra 2005; Janez Rogelj, Potrčeva c. 50, Ptuj, umrl 24. novembra 2005; Jožef Korošec, Moškanjci 6, umrl 22. novembra 2005.
Črna kronika
Z avtom v tovornjak
Izven naselja Zamarkova se je 22. novembra ob 15.30 uri zgodila prometna nesreča, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodovana. 23-letna voznica osebnega avtomobila ford fiesta iz Gornje Radgone je med vožnjo iz smeri Maribora zapeljala na nasprotnosmerno vozišče v trenutku, ko je nasproti pripeljal 25-letni voznik tovornega avtomobila MAN iz Slovaške. Voznica je z vozilom trčila v tovorni avtomobil, ki ga je zaradi tega obrnilo v levo in je zapeljal preko nasprotnosmernega vozišča v obcestni jarek, kjer se je vozilo obrnilo na levi bok in se ustavilo, osebni avtomobil pa je odbilo v obcestni jarek. Zaradi poškodb je bila voznica osebnega avtomobila odpeljana v Splošno bolnišnico Maribor.
Tovornjak zdrsnil s ceste
Na lokalni cesti Šmartno na Pohorju-Zgornja Polskava je 18. novembra okoli 21. ure prišlo do prometne nesreče, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodovana. 38-letni voznik tovornega avtomobila MAN iz okolice Slovenske Bistrice je med vožnjo iz Šmartnega na Pohorju proti Zg. Polskavi v ostrem levem ovinku zapeljal v desno, izven utrjenega vozišča na travnato površino in od tam po strmem klancu navzdol, na katerem se je vozilo prevrnilo na desni bok, po njem drselo med grmičevjem in vejevjem gozda in se po 50 metrih ustavilo.
Z vectro na njivo
Na regionalni cesti med Brunšvikom in Kungoto pri Ptuju seje 19. novembra nekaj minut po polnoči zgodila prometna nesreča, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodovana. 22-letna voznica osebnega avtomobila iz okolice Ptuja je vozila osebni avtomobil opel vectra iz smeri Brunšvika proti Kungoti, pri tem pa je v levem ovinku z vozilom zapeljala na desno bankino, po njej vozila okoli 60 metrov, za tem pa je zavila v levo, zaradi česar je vozilo začelo bočno drseti levo preko vozišča, preko leve bankine na njivo, na kateri se je večkrat prevrnilo in na koncu obstalo na kolesih. Voznico in 22-let-no sopotnico iz okolice Maribora je med prevračanjem osebnega avtomobila vrglo iz vozila, saj nista bili pripeti z varnostnimi pasovi, pri tem pa je bila sopotnica hudo telesno poškodovana. Voznica je vozila pod vplivom alkohola.
Z avtomobilom v pešca
26-letna voznica osebnega avtomobila je 21. novembra ob 8.15 vozila po Mariborski cesti na Ptuju iz smeri centra proti Spodnji Hajdini. Pri Mercatorjevem centru je vozišče po prehodu za pešce med stoječo kolono vozil prečkal 78-letni pešec iz Ptuja, ki je bo sebi potiskal kolo. Ko je stopil na vozni pas, po katerem je pripeljala voznica osebnega avtomobila, je ta trčila vanj, zaradi česar je padel po vozišču in se poškodoval.