VESTNIK smm)t)mtmMtm)tumnm)nnmm)ntmnntnmmt)nnmw!t!{: E = E Poštni urad 9020 Ce)ovec E Veriagspostamt 9020 Kiagenturt E E izhaja v Ceiovcu E Erscheinungsort Kiagenturt Posamezni izvod 3 šiiinge E mesečna naročnina 12 šiiingov E = ceioietna naročnina 120 šiiingov E P. b. b. ^mntnmunmmmmnmmmmnminnmmmmHHmtmHHte LETNiK XXXH. CELOVEC, PETEK, 12. AVGUST 1977 ŠTEV. 32 [1826) VnedeijovsivŠkocijan Napad na ziogiasni spomenik Abwehrkampferjev, ki ga je tani odkrit Karntner Heimatdienst, nas siti, da povemo siedeče: Ze ko so postavijaii spomenik, smo svariti, da stužijo take akcije reakcionarnih krogov edinote prepiru med obema narodnostnima skupnostima. Siovenci smo že ničkoiikokrat dokazati, da se v svojem boju ne posiužujemo terorističnih, temveč tegat-nih in demokratičnih sredstev. Prav zaradi tega smo prepričani, da takšen atentat našim pravičnim stremijenjem nikakor ne koristi. Zato je vsako podtikavanje tega atentata koroškim Sioven-cem samo postedica rovarjenj mračnjaških sit proti siovenskemu živtju na Koroškem. Nikakor ni siučajno, da je bit spomenik poškodovan neposredno pred demonstracijo proti krivičnim manjšinskim odredbam v Škocijanu; iz javnih medijev smo zvedeti, da so v trenutku raz-stretitve stražiti spomenik trije žandarji, da je bita ena izmed obeh svetitk, ki ožareva spomenik to noč izktjučena [prvič, odkar so spomenik odkriti) in da je materiatna poškodba minimat-na. Zares čudna naktjučja! tz vsega tega upravičeno skiepamo, da je treba storiice iskati v nemškonacionatnih krogih, katerih ciij je onemogočiti naš boj za uresničitev naših pravic in preprečiti pripravtjeno demonstracijo. Odtočno obsojamo to skonstruirano vez med napadom na spomenik in z naše strani napovedano demonstracijo. Demokrate večinskega naroda in naše rojake pa pozivamo, da se v kar se da vetikem števitu udeiežijo nedetjske demonstracije. 14. AVGUSTA VSt V ŠKOCtJAN! ZBiRAMO SE OB 9.30 URi PRt HOTELU OBtR Naprej v boj za naše pravice Šovinistične prireditve kot so bite ionsko leto organizirane in izvedene v Kotmari vasi, Šentjakobu in Skocija-nu, kjer je policija s surovo akcijo napadla pripadnike slovenske narodne skupnosti in pristaše solidarnostnega komiteja za pravice koroških Slovencev, je ZSO na Koroškem na svoji seji 9. 8. 1976 ocenila kot izredno škodljive za odnose med večino in manjšino na Koroškem. Oživljanje dogodkov in spominov v dvojezičnih krajih Južne Koroške, ki ne odgovarjajo zgodovinskim resnicam in dogodkom (v Škocijanu ni bilo „Ab-wehrkampfa") ter ignoriranje in izma-ličevanje boja koroških Slovencev in nemških demokratov proti fašizmu, škodujejo tako odnosom med večino in manjšino na Koroškem kot tudi u-gledu Avstrije v mednarodni javnosti. Da je imla ZSO s tem prav, ko je obsodila postavljanje spomenikov Stei-nacherju in drugim nepatriotom Avstrijske republike, predvsem pa, da to škoduje boljšemu razumevanju med večino in manjšino, bombni atentat ponovno potrjuje. Pri tem pa ne moremo mimo suma, da je policija, ki je po izjavah domačinov neprestano stražila spomenik v Škocijanu, odigrala kot že velikokrat (napad na dvojezične table, ko je asistirala pri trganju dvojezičnih napisov, nastop iste policije ob demonstracijah koroških Slovencev v Celovcu in ob priložnosti podelitve odlikovanj borcem proti fašizmu, ob protipravni in brutalni aretaciji nemško- in sloven-skogovorečih demokratov v Škocijanu) v zgodovini druge republike tudi tokrat dvojno vlogo. Vrhu tega je taka provokacija verjetno naperjena tudi proti napovedani prireditvi Krajevnega odbora ZSM in škocijanskih odbornikov, ki jo le-ti prirejajo 14. 8. 1977 v Škocijanu proti zakonu o narodnih skupnostih. Borbo koroških Slovencev za osnovne narodne pravice, pa tudi borbo drugih narodov in gibanj za socialne in narodne pravice so nazadnjaške sile vedno v zgodovini skušate diskreditirati s podobnimi provokacijami. Zato odločno obsojamo poročanje sredstev javnega obveščanja in izjave posameznih organov javne službe, ki skušajo krivdo naprtiti koroškim Slovencem. S tem v zvezi je tudi trditev deželnega glavarja Wagnerja, da predstavlja resolucija Slovencev iz Dobrle vasi, v kateri le-ti opozarjajo, da jih je zakon o narodnih skupnostih oropal vseh pravic, .strašanski očitek", ki nikakor ne odgovarja dejstvom. Če deželni glavar trdi, da imajo Slovenci po novem zakonu možnost uporabljati svoj materni jezik pri deželni vladi, okrajnem agrarnem uradu, na finančnem in invalidskem uradu, pozabi pri tem povedati, da v tem kraju, kjer dnevno delajo, živijo, nakupujejo in sooblikujejo gospodarsko rast, nimajo pravice uporabljati svojega jezika na občini, na pošti, v otroškem vrtcu in v drugih institucijah domače občine; pri tem pa še zamolči, da slovenski jezik tudi pri alibi-institucijah v Celovcu in Velikovcu ni enakopraven uradni jezik temveč zgolj pomožni jezik. Potemtakem moramo njegova izvajanja smatrati kot poskus političnega manevra, da domačo in mednarodno javnost zavaja s tem, da hvali julijsko zakonodajo, ki pa v praksi za koroške Slovence pomeni bistveno poslabšanje in neupoštevanje njihovih potreb in veliko zapreko za enakopraven razvoj na Koroškem. Ce s tem v zvezi Wagner govori o popolnem pobratenju, je celotna stvar še bolj jasna. Tudi koroški .Heimatdienst", ki je sooblikoval to zakonodajo, že leta govori o tem, da morajo koroški Slovenci dobiti pravice, ki jim pripadajo po predstavah te šovinistične organizacije. Vsakomur mora biti jasno, da je dejanska sprava med dvema narodoma možna le ob popolni in dejanski enakopravnosti obeh in le ob ustvaritvi takih družbenopolitičnih odnosov, ki dolgoročno garantirajo obema enakopravno sooblikovanje obeh pomembnih družbenopolitičnih tunkcij na področju gospodarstva, kulture, vzgoje, informiranja in političnega delovanja. Da o takih enakopravnih odnosih na Koroškem danes ne more biti govora, nam najbolj nazorno kaže praktična neuporabnost zakona o narodnih skupnostih, ki ga nekateri kratkovidni avstrijski politiki tolmačijo kot avstrijski čudež, kar ima brez dvoma politične paralele s političnim blufom, da je Avstrija otok blaženih. V taki politični situaciji smo koroški Slovenci prisiljeni, da neprestano in povsod kažemo neuporabnost in protipravni značaj zakona o narodnih skupnostih. Na eni strani bomo morali z akcijami širom dvojezičnega ozemlja pokazati, da naši ljudje ne glede (Da/je Mr: d. strani) Po atentatu v Škocij anu: izzivanje koroškega tiska in merodajnih politikov V torek 9. 8. ob 0.08 uri so dosiej neznani storiici z bombnim atentatom poškodovati spomenik „Abwehrkampferjev" v Škocijanu. Spomenik so odkriti točno pred tetom dni in je takrat prišio do znanih izgredov varnostnih organov proti pripadnikom siovenske narodne skupnosti na Koroškem in nemško-govorečim demokratom, ki so protestirati proti oživtjanju in razširjenju nemškonacionaine in tašistoidne misetnosti, ki se s takimi spomeniki manifestira. Spcmenik je bil po bombnem atentatu le malo poškodovan, okna sosednjih hiš pa so popokala. Čeprav so spomenik stražili, se je neznanim storilcem le posrečilo, da so ga poškodovali tečno v trenutku, ko je žandar kupil cigarete za dolgo se obetajočo noč. Poškodba spomenika služi v prvi vrsti nemško-nacicnalnim in Slovencem sovražnim silam, strankam in vladi, ki vidijo v tem dokaz, da Slovenci pač nočejo miru v deželi. Koroški Slovenci pa smo že večkrat poudarili, da odklanjamo dinamit in razstrelivo kot sredstvo za dosego naše enakopravnosti, zato storilcev ni treba iskati v naših vrstah, čeprav ne točimo solza po takšnih in drugih podobnih spomenikih. Izzivalno, provokantno in izsiljivo je poročanje koroškega tiska o atentatu. OVP-jevska Volkszeitung trdi kar prvi dan na prvi strani, da gre za .akcijo slovenskih ekstremistov", ki povzroča ogorčenje med letoviščarji; podobno je poročanje drugih koroških dnevnikov. Deželni glavar Wagner, ta .pristni Korošec" pa je mnenja, da pozna dosti dobro koroškega človeka in ne verjame, da bi bili Korošci nekaj takšnega zmožni (bili so zmožni še hujših zločinov, gospod deželni glavar, če se le spomnimo izselitve, umorov številnih koroških Slovencev med drugo svetovno vojno itd.). Neposredno pa je Wagner dunajskemu dnevniku „Die Presse" dejal, da si lahko predstavlja, da bi bili člani komunistične zveze Avstrije morda storilci, ker se v zadnjem času tudi zanimajo za pravice manjšin. Takšna pavšalna sumničenja koroški Slovenci z ogorčenjem odklanjamo, ker gre tu za poskus kriminalizacije neke organizacije, za katero vemo, da se kon-sekventno zavzema za pravice koroških Slovencev. To je samo nadaljnji ud v verigi poskusov kriminalizacije celotnega gibanja za pravice koroških Slovencev. Ne bomo se dali izzivati z izjavami politikov in pisunov koroškega tiska. Prav tako tudi ne bomo klonili njihovim težnjam, da bi vzeli škocijanski atentat za povod, da bi zožiti in zmanjšati naš pravični boj za našo enakopravnost in nas zastraševali ter ta naš boj na ta način diskreditirali. To je izjavil tudi Prejšnji teden je stal pred dobrol-sko občino tabor s šotori, v katerem se je odvijal pester program, katerega cilj je bil pokazati, da tudi v Do-brli vasi živi slovenski človek, četudi je vlada in so stranke dekretirale to občino v svoji julijski zakonodaji kot zgolj nemško občino. Tabor pred občinsko hišo, razpeti transparenti z napisi „za pravice manjšin", „Dvoje-zičnost za Dobrlo vas" in „Proč s protimanjšinskimi zakoni" so bili viden in prepričljiv protest proti diskriminaciji in izraz naše volje, da si sami vzamemo te pravice, ki nam gredo. Na prvem večeru s podijsko diskusijo, so osrednja tajnika slovenskih organizacij in občinski odborniki dvojezičnih podjunskih občin živo pokazali, kakšno zapostavljanje je „zakon o narodnostnih skupnostih", za katerega nosijo vso odgovornost vlada oz. tri stranke. O tem smo že poročali v zadnji številki Slovenskega vestnika. V torek so bili obiskovalci Tabora seznanjeni z moderno slovensko po- tajnik ZSO, dipl. inž. Feliks Wieser, ko je zavzel stališče do atentata: .Ni naključje da je prišlo do atentata en dan po končanem protestnem tednu v sosednji vasi; ni naključje, da se je zgodil nekaj dni pred protestno demonstracijo domačega prebivalstva v Škocijanu proti zakonu o narodnih skupinah. In tudi ni naključje, da so le varnostne oblasti dale posebno pozornost prav naši mladini. Iz te zveze je razvidno, da taka akcija nikakor ne more služiti borbi slovenske manjšine za svoje pravice, ker samo hujska duhove proti Slovencem in seje šovinizem, kar se izraža med drugim tudi že v anonimnih bombnih grožnjah proti slovenskim institucijam. V taki zastrupljeni atmosferi nikoli ne more priti do .totalne sprave", ki jo nekateri tako zahtevajo, je zaključil tajnik ZSO Wieser. pevkarico Magdo Koren. V sredo so se predstavili solidarnostni komiteji iz Gradca, Dunaja, Celovca in Iniciativna skupina za pravice manjšin z Dunaja. Poročali so o svojem delu in načrtih. Iniciativna skupina je obvestila navzoče, da bo na predvečer procesa proti selskim aktivistom izvedla na Dunaju protestno prireditev, kjer bodo spregovorili tudi obtoženi Selani. Solidarnostni komite bo delil na Dunaju letak v več jezikih. Prav bi bilo, če bi na Dunaju te ak-tivitete organizirali skupno. Upati je, da bo prišlo do skupnega nastopanja. Harald Irnberger je bral svoje ka-baretistično delo „Mit ana braunen Tintn" ki živo in humoristično, toda kljub temu povsem realistično prikazuje absurditeto in škodljivost šovinizma. Obiskovalci so ga z navdušenjem poslušali. V četrtek je Karel Prušnik-Gašper predvajal diapozitive o partizanskih grobiščih in seznanil poslušalce s partizanskim bojem na Koroškem (vsebino predavanja objavljamo na 2. strani). Nato so predvajali film „Vrnitev". Pri predvajanju je bil navzoč tudi glavni igralec Marjan Srienc. Za „platno" je služila bela stena občinske hiše. V četrtek program ni bil uspešen. V petek pa je spregovoril dr. Lechner o delovanju dokumentacijskega arhiva avstrijskega odporniškega gibanja, v popestritev sporeda pa je še zapel zbor „Prežihov Voranc". Prireditev v „Taboru" se je udeležilo vedno med 30 in 50 oseb. To sicer ni posebno veliko, a se vendar ne sme prezreti. Vzroki so bili različni. Prvič so bile prireditve vsak večer, tako da je predvsem za delovne ljudi bilo to prenaporno. Drugič je tudi pritisk, kateremu smo podvrženi igral gotovo vlogo. Čeprav je mnogo Slovencev izrazilo svoje simpatije s ..taborom", se ga le mnogi niso upali udeležiti zaradi razmer v vasi. Tretjič pa zaradi svojstvenih predstav glavnega organizatorja ni bilo mogoče objaviti vsega programa pravočasno, tako da pač ni bilo lahko načrtovati, kdaj (Da/je na #. strani) Protest v Dobr!i vasi Minuto nedetjo je tržna občina Dobria va: siaviia svojo 2S-ietnico. Na jubiiejni siovesnosti je bii navzoč tudi dežeini giavar Wagner. Siovenci in nemško govoreči demokrati so : ietaki, transparentom in gesii ob podpori domačega prebivaistva zahtevati popoino enakopravnost siovenske manjšine po vsem dvojezičnem ozemiju. Wagner je mora) sprejeti deiegacijo dobrotskih Siovencev, k) so protestirati proti protimanjšinski juiijski zakonodaji. Tabor Dobria vas se je konča! Ogromne razlike med bogatimi in revnimi državami sveta Zffz% švic%rsFJF F%nF je oFjgvJ/d /etwj sezMam 49 TM^ogafej^j? Jrž^v svetit. FreprJč/JTo voJi K^vdjt z wa-roJr:Jw JoFoJFow 72.363 Jo/arjev Ma preFJfa/ca, s/edijo ČIvJM z 9320, člt^eJsF^ $993, KanaJa $009 Jo/^rjJ. PoJ $000 do/grjep wayoJwega JoFoJ-^a wa pre^žvaJca :wa;o ZDzl, Nor-ve^a, Da^s^a J^ ZPN. Afawj Fof 7000 Jo/^rjcu twata Fe/gJja ŽM Praw-cžja. /apoMs^a je na 7$. mest% meJ MajFogatejšJwJ državami s 4920 dolarji wa preFzva/ca, Sovjetska zveza Ma 29. z 2620 Jo/arji. Največje presenečenje na letošnjem seznama najFogatejšJF je Demokratična repaF/JFa Nemčija, ki je na 20. mesta s 4230 Jo/arji na preFzva/ea in pred Ve/Jko Britanijo s 3940. Avstrija je po narodnem JoFodka s 3403 Jo/arji na 74., /agos/avija pa s 7340 Jo/arji na 40. mesta. Na dna /estvice sta /rska žn Vene-zae/a s po 2300 Jo/arji, Zadnja je Tarči ja s 7003 Jo/arji na preF;'va/ea. Seveda je se nznogo revnejšik držav na sveta (okrog 770j, med njimi tadi takšne z narozžnzzn JokoJkom, ki ne preseže nžzž 300 Jo/arjev. Če primerjamo ogromno raz/iko med najFogatejšimi žn najrevnejšimi državami, poZem nž težko agotoviti, zakaj se /jadstva apirajo proZŽ Zej krivični areditvi sveta. ZaZo so številna gzPanja proZŽ lastnim izžemal-cem v državak žn proti izžema/cem od zanaj. Celovški iesni sejem vedno boij pridobiva na ugiedu Jutri v soboto J 3. avgusta sc bodo na celovškem razstavišču odprta vrata že tradicionainega celovškega tesnega sejma, ki bo trajai do 21. avgusta t. i. Ta za koroško in ceio za Avstrijo gospodarsko na ugiedu pridobivajoči sejem izraža ietno vse večji pomen, ki se širi tudi v mednarodne gospodarske kroge. Vedno več razstavljatcev iz tujih držav se odloči, da predstavi in ponudi svoje izdelke na celovškem lesnem sejmu. Tako so zastopana poleg 812 domačih avstrijskih tvrdk, še mnoga druga podjetja iz vse ostale Evrope. Največ iz Zvezne republike Nemčije z 298 tvrdkami, nato sledi Italija z 80 zastopniki. Že na tretjem mestu pa je Jugoslavija z 48 podjetji. Zastopane so tudi prekooceanske tvrdke in sicer enajst po številu, od ZDA, Kanade pa vse do Kitajske, Afganistana, Perzije, Indije, Izraela itd. Skupno število razstavljalcev je ler tos naraslo na 1.593 podjetij od teh je kar 47 odstotkov iz drugih držav. Sejem je posvečen, kakor že ime te gospodarske prireditve pove, lesu kot surovina in raznim lesnim izdelkov ter raznim strojem pri pridobivanju lesa, transportu le-tega, napravam za obdelavo in predelavo surovega lesa, nadalje še lesnim produktom in raznim pripomočkom pri lesnem stavbeništvu. Razstavljalni prostor obsega s pokritimi halami vred preko stotisoč kvadratnih metrov. Sejem je odprt vsak dan od 9. do 18. ure, nato pa je na razpolago še zabavni park. Sejem nudi možnost vsem strokovnim podjetjem lesne industrije, da se kar se da podrobno v praktičnem smislu informira o cenah, produktivnosti in funkciji novih kakor tudi že izkušenih naprav v lesni industriji. Ta praktični prikaz delovanja različnih strojev in naprav naj bi pač olajšal odločitev marsikaterega obrtnika pri odločitvi novih investicij v prid modernizacije in rentabilnosti njihovih obratov in podjetij. Višek sejma — tako pravijo strokovnjaki — bo postavitev sejemske žage, ki bo z vso avtomatiko demonstrirala potek celotnega poteka priprave in predelave ter sortiranja hlodov za nadaljnjo obdelavo. Druga atrakcija pa je sejemsko mizarstvo. Tam bodo obiskovalci soočeni s praktičnim delom mizarja, kako le-ta ustvarja pohištvo. Produkcija tega podjetja je osredotočena na izdelavo pohištva Predavanje predsednica Z%P na Taboru Dobda vas V okviru iniciative .Čamp Eberndorf — Tabor Dobrta vas" je imel predsednik Zveze koroških partizanov Karel Prušnik-Gašper predavanje o protifašističnem boju v letih 1935 do 1945, katerega v celoti objavljamo. Organizirano protifašistično gibanje na Koroškem, zlasti v velikovškem okraju, je med takratno mladino zajelo tako obsežnost, da so bile oblasti prisiljene s sodnijskimi represalijami poseči v dogajanja. Tako je 19. avg. 1935 bil izveden proces proti štirim slovenskim antifašistom iz Železne Kaple. Eksemplarične kazni — pet let težke, poostrene zaporne kazni — pa niso mogle zadušiti protifašističnega duha med koroškimi slovenskimi mladinci. Ko smo bili leta 1936 pomitoščeni (tudi nas je zajela amnestija) smo se takoj zopet organizirali in nadaljevati s tajnimi sestanki in v globoki ilegali vršili propagando proti vojni. Politično osveščeni del koroških Slovencev se je globoko zaveda), da pomeni fašizem vojno. Ta protifašističen duh je, kakor že povedano zajel predvsem slovensko mladino vsega velikovškega okraja in del celovškega, Borovlje in Sele. Zaradi tega ni slučaj, da so slovenski fantje že po enem letu Hitlerjeve zasedbe Avstrije leta 1939 začeli bežati iz nemške vojske in se skrivali po domačih gozdovih ali šli v Jugoslavijo. Ti prvi uporniki so bili pozneje, ko je bila Jugoslavija okupirana od Hitlerjeve vojske, prvi ki so zanetili oborožen boj tudi na Koroškem. 14. in 15. aprila 1942 je bito na Koroškem izseljenih preko tristo slovenskih družin. Štiri mesece potem sta prišla na Koroško, v okolico Železne Kaple, dva izkušena partizana, aktivista OF in začela ustanavljati protifašistične odbore OF. Vzporedno s to politično akcijo, je partizanski Kranjčev bataljon manevriral po severni Gorenjski in južni Koroški in se 16. avgusta 1942 spopadel v Robežah nad Apačami z Hitlerjevimi SS-ovci. Torej, na Koroškem so začele pokati partizanske puške že štiri mesece po izseljevanju koroških Slovencev. Prva omenjena aktivista OF Janez Zupanc-Johan, doma iz Obirske pri Železni Kapli in Stane Mrhar, doma iz Šentvida pri Ljubljani, oba partizana iz leta 1941 sta politično organizirala in budila Koroške Slovence k odporu proti Hitlerjevi Nemčiji, Kranjčev bataljon s svojo uspešno vojaško akcijo v Robežah, kjer je padlo devet SS-ovcev, pa je bil koroškim Slovencem signal za nadaljnje oborožene akcije proti Hitlerju. Prvi odbor OF je bil ustanovljen avgusta 1942 pri Tavčmanu v Lobniku. Prvi oboroženi spopad slovenskih partizanov na Koroških tleh tudi avgusta 1942. Tako se je začel tudi na ozemlju tretjega rajha v takratni Ostmarki vojaški odpor proti Hitlerjevi Nemčiji. Sovraštvo proti nacistični Nemčiji, katero je dozorelo v skrajnosti z izseljevanjem koroških Slovencev iz rodne zemlje, to sovraštvo so nesli s seboj tudi slovenski fantje, ki so bili nasilno mobilizirani v nemško vojsko. Videli bomo, da so bili prav ti slovenski fantje pozneje bogat rezervoar iz katerega so črpale nastajajoče koroške partizanske edinice svoje vojaško kvalitetne borce. Eden prvih je bi) France Pasterk-Lenart, ki je šel v partizane že oktobra 1942. Ko je bila v zimi 1942-1943 ustanovljena prva koroška partizanska četa, nas je bilo v njej samo dvanajst borcev. Marca 1943 je bil formiran že prvi koroški bataljon, kateri je štel ob prvi konferenci OF za Koroško 12. maja 1943 že preko tristo partizanov. Slovenski (antje, Korošci, so vedno pogosteje zapuščali nemško vojsko. Tako smo samo v Beli pri Zel. Kapli julija 1943 v enem dnevu šestnajst fantov vključili v partizane. In prav v Beli je tudi hiša, ki je dala sedem partizanov. Pri Štegarju smo dali partizansko ime pri Cvedru. Ne samo v goratih in hribovitih predelih Koroške, kjer živijo Slovenci, so se fantje vključevali v partizane, tudi iz doline so vedno pogosteje prihajali v vrste borcev za svobodo. Tako je samo Rojakova hiša v Šentvidu v Podjuni dala tri partizane. Medtem ko je iz Stegarjeve hiše padel en partizan, štirje so partizanski invalidi, so Rojakovi vsi trije padli za svobodo v borbi proti (ašizmu. Ze leta 1943 so imeli na Koroškem vojaške akcije trije partizanski bataljoni in iz teh bataljonov se je formira! konec leta 1943 Vzhodnokoroški odred. Pozneje se je formiral tudi Za-padno koroški odred, kjer je delal narodni heroj Matija Verdnik-Tomaž. Višek vojaške partizanske organizacije je bila Koroška grupa odredov, ki se je jeseni 1944 razformirala v Koroški odred, kateri je s pomočjo 14. divizije in IV. armije osvobodil maja 1945 vse ozemlje na katerem prebivajo že 1400 let Slovenci. Izbojevana je bila prva zmaga slovenskega ljudstva v vsej njegovi dolgi zgodovini. Do tega časa so bili slovenski fantje vsa stoletja hrana za topove, v boju proti interesom slovenskega naroda. Pokazal vam bom pozneje dia slike, katere sem sam posnel, ki prikazujejo tisto ozemlje, kjer so se vodile krvave borbe koroških partizanov z nacistično policijo in SS-ovskimi oddelki. Videti boste partizanske spomenike in spominske plošče v čast in spomin padlim borcem za svobodo. Videli boste štirideset nagrobnih pomnikov, kjer počiva na štiridesetih pokopališčih nad petsto partizanov. Zemljevid nam kaže sliko, kje vse so bite bitke koroških partizanov z nemškimi edinicami. In znano je, to poudarjam zlasti zaradi tega ker današnje oblasti ne vedo, kje koroški Slovenci živimo in delamo, da se partizanska vojska lahko razvija in drži samo na tistem ozemlju kjer je ljudstvo z njo, kjer jo le-to podpira s prehrano, z obveščanjem o premikih sovražnika in kjer ji avtohtono ljudstvo nudi tudi živi borbeni material, to so sinovi in bratje, ki so šli prostovoljno v partizane na tem ozemlju. Naj povem v zvezi z današnjo stvarnostjo na Koroškem tudi to, da so prav koroški partizani, njih doprinos v oboroženem boju proti Hitlerjevi Nemčiji in njih žrtvovanje pripomogli Avstriji, da je dobila po sklepih Moskovske konference, kjer je bilo rečeno, da bo vsaka država v toliko svobodna, v kolikor bo sama prispevala k uničenju nacistične Nemčije, status napadene države. Samo našim ogromnim žrtvam se mora Avstrija zahvaliti, da je dobila status žrtve nacizma in da ji ni bilo treba plačevati, kot Nemčiji, vojnih reparacij. Če se tega zavedamo, če upoštevamo to zgodovinsko resnico, potem se moramo zaskrbljeno vprašati, kje je morala avstrijskih državnikov, ko nam kradejo naše ozemlje, naše pravice, ki so zajamčene v avstrijski državni pogodbi s členom sedem. Saj prav člen 7 je naša s krvjo priborjena pravica in naša lastnina. Treba se je zavedati, in treba je vedno zopet glasno poudarjati, da smo za našo osvoboditev in za osvoboditev Avstrije žrtvovali toliko življenj, da je v zgodovini le malo narodov kateri bi toliko žrtvovali za svojo svobodo za svoj obstoj. To pa podkrepim tudi s številkami. Na ozemlju velikem samo 2300 km?, je partizanska vojska vezala dve diviziji nemške oborožene sile. Zavezniške tronte so bile tako razbremenjene zaradi koroškega partizanstva za 15.000 nemških vojakov. To moramo koroški Slovenci vedno zopet poudarjati, ko bijemo boj za dosego pravic zajamčenih v členu 7. Kje je morala in kje je kultura avstrijskih državnikov, ko naenkrat ne vedo kje prebivamo Slovenci v Avstriji. Kje je morala, da ustvarjajo zakone in sosvete brez sodelovanja koroških Slovencev? Kje je humanizem miroljubne ere pri avstrijskih državnikih, da lahko brez vsega prezrejo zgodovino naroda, ki je tako ogromno žrtvoval za svoj obstoj? In trostran-karski sklepi? Kdo jim da moralno pravico, da po Hitlerjevem receptu vodijo politiko na Koroškm po svoji glavi v kateri živi še isti duh ki ga jim je vcepil Hitler? Kako izgleda ta njihova demokracija, ko močnejši diktira šibkejšemu? v kmečkem stilu h kateremu potrošniki trenutno najbolj fendirajo. Produkcija bo pokazana od začetne predelave lesa do dokončnega produkta posameznih pohištvenih elementov. Navzoči bodo tudi lesni strugar, umetnostni rezbar kakor tudi slikar za kmečke ornamente na pohištvu. Predstavljeni bodo tudi vsi stroji v zvezi z mizarsko produkcijo. Torej ta sejemski obrat ne bo zanimiv samo za strokovnjaka prizvajalca temveč tudi za potrošnike. Največji obseg pa bo imela razstava skladalnih vozit za deske in hlode, različnih transportnih strojev za les oz. hlode, kakor tudi najrazličnejših žerjavov za lesno industrijo. Iz tega področja v tem velikem okviru razstavljena mehanizacija je po besedah direktorja omenjenega sejma na nedavni tiskovni konferenci, enkratna v vsej Evropi. Zunanjetrgovinske delegacije raznih tujih držav bodo z zunanjetrgovinskimi zastopniki iz Avstrije na osebni konferenci poglobili stike, se pomenili o gospodarski politiki ter o raznih problemih gospodarskega tržišča. To srečanje bo vsekakor popestrilo in pospešilo zunanjo trgovino z avstrijskimi podjetji. Nadalje bo na posebnih prireditvah in razstavah poudarek na domačem tržišču, katero naj bi širši domači publiki bliže predstavili in tako propagirali domačo proizvodnjo in nje kvalitete. Tako postaja lesni sejem v Celovcu polagoma mednarodno reprezentativno razstavišče na področju gozdarstva in lesne industrije. Zapisali bi lahko še mnogo zanimivega o tem sejmu, zato mislimo, da je najbolje, da si sami ogledate to zanimivo razstavišče v centru našega ozemlja. Nova elektrarna na Dravi PodoFno elektrarno kot je v Požega — posebnost te elektrarne je v tem, Ja voda priteka na tarFini po poseFnem dovodnem kana/a ozfroraa prekopa — gradijo tadi v Sloveniji, med Ptajem in Ormožem. V oFek primerik gre za kanalski TaJrocea-trali. Razlika med oFema je samo v tem, Ja fara rožena samo dovodni kanal, medtem ko fara joraaas^a (fare elektrarne po stojafc;, ki se na-kaja v ^raja Formin) ra J: odvodni kanal. .SJeJaja je ra čas v /agos/a-viji največje graJFišče ra v Sloveniji aajoFsežaejse, saj se razreza aa 23 km daljave. Z deli aa graJjasčfF so zače/f Jera 7973. Vsa poorsraa zJara/aega Faze-aa, JovoJaf ra oJvoJaf pre^opf ra oj/aga/fsča oJvečae zearJje Ja gra-šča se razprosrfra aa 330 Fa. ZFrraJ-ar Fazea je JoJg 7 ^ar, ^aaaJ, ^r uoJf Jo srrojaree ra oJ aje pa je Jo/g 77 ^r/oarerrov ($,3 ra $,3 ^ar). Pre&o ^aaa/a ozrroara prekopa /?o zgrajca/F Jever arosrof,- ^ rear prrJe se JoJar-ar arosr čez Drarro. Če Z?o š/o we po aačrra Fo /etos JecearFra e/eFrraraa že zače/a oFra-rovar/. Z aovo e/e^rrarao Z?o 5/ove-arja za/JjačJa grajajo e/eZarara aa DravJ, Fcr aa ajej ar več prosrora za ao/?eao aovo e/e^rrarao. 7čer se je Jz Prrrja aesaaga oJre^a-/a po ^aaa/JZ; v Dravo, so zJaj aa-pravJ/J pose/rae zFJra/ar^e Ja čJsrJ/ae aaprave. NasJpr FoJo FraaJ/J Zra^J/j 7600 FeFrarov zear/jJšč preJ pop/a-vaarr. 'Far/rJae za FJJroe/e^rrarao For-arra Z?o Jo/?avr7 „PJrosrroj" Jz FjaF-/jaae, e/e^rroas^e aaprave pa Z?o os^rFe/ /ja/JjaasFJ „F/eFrroprojeFr". A/oč aove e/eFrrarae Fo 772 aregava-rov (aregavar je arJ/Jjoa varov),- ro-žešFa Ja e/eFrraraa v PJsrrJcJ v P. Jarara vsaFa po $0 aregavarov, ro pa saaro aa roFrr oareajeao zaraJJ /ažje prrarerjave. Po širnem svetu DUNAJ. — Posebni sklad OPEČ je odobril okoli 150 milijonov dolarjev za projekte, s katerimi naj bi pospešili razvoj v revnih državah ..tretjega sveta". Kot je po dvodnevni seji na Dunaju povedal predsednik sklada, je to del vsote 200 milijonov dolarjev, ki so jo članice organizacije držav izvoznic nafte namenile za financiranje projektov v državah v razvoju. Prihodnja seja posebnega sklada OPEČ bo konec oktobra ali v začetku novembra v Kuvajtu. BEOGRAD. — Po podatkih službe družbenega knjigovodstva se je julija znesek nepokritih izgub s 1.435 milijonov zmanjšal na 641 milijonov din, število TOZD z nepokritimi izgubami s 188 na 108, število zaposlenih v teh organizacijah pa z 32.429 na 9.882. Čeprav je sedanji znesek nepokritih izgub po zaključnem računu za leto 1976 relativno nizek in kljub temu, da gre predvsem za manjše tozde, je neugodno dejstvo, da so izgube doslej v glavnem pokrivali s posojanjem sredstev (posojili bank, skupnimi rezervami in podobno) SARAJEVO. — Iz obratov tovarne motorjev „Famos" v Sarajevu bodo na jugoslovanski in tuji trg v kratkem poslali nove ladijske motorje z močjo 175 KM, ki so namenjeni velikim ladjam in trajektom in so zelo primerni tudi za pogon generatorjev v ladjedelništvu in zunaj te gospodarske panoge. Strokovno potrditev so te dni dali tudi strokovnjaki instituta „Jugoregistar" iz Splita in s tem odprli široko pot za prodajo sarajevskh ladjskih motorjev na domačem in tujem trgu. LUSAKA. — Iz uradnega sporočila je razvidno, da zambijsko obrambno ministrstvo ..neizpodbitno dokaže, da Smithove udarne enote poučujejo izraelski inštruktorji". Izraelski inštruktorji uporabljajo v Afriki svoje „zkušnje", ki so jih pridobili med vojno z Arabci in ob lanskem vdoru na letališče „Entebe" v Ugandi in so ..skovali zamisel" o kazenskih ekspedicijah teh enot proti enotam Mozambika in Bocvane, morda pa tudi Zambije. Glavna taborišča za te vaje so v pragozdovih na desnem bregu reke Zambezi ob Zambijski meji in v vzhodni Rodeziji ob meji z Mozambikom. Vrhovno poveljstvo pa je nastanjeno okoli 60 kilometrov severovzhodno od Salisburyja. SOFJJA. — V Bolgariji so 74. obletnico ilidenske vstaje makedonskega naroda za svojo nacionalno in socialno osvoboditev zlorabili za prisvajanje zgodovinske preteklosti tega naroda. Na zborovanju, ki je bilo v veliki dvorani ^Univerzijade" in ga je organiziral mestni komite ote-čestvene fronte Sofije, je imel referat o pomenu te vstaje, kakor je bilo rečeno, v ..zgodovini bolgarskega naroda", kandidat zgodovinskih ved Konstantin Pandev. Bolgarska časopisna agencija, ki je poročala o tej uradni manifestaciji, ni objavila nobenih podrobnosti iz referata, vendar pa že sam njegov naslov dovolj zgovorno pove, o čem je bil govor. WASH)NGTON. — Pentagon je pred dnevi zahteval od ameriškega kongresa, da odobri novo prodajo orožja in vojaške opreme v skupni vrednosti 341,8 milijona dolarjev. Kupci so Izrael, Južna Koreja, Grčija, Španija in Švica. Izrael naj bi dobil oklepna vozila in protitankovske izstrelke v skupni vrednosti 102 milijona dolarjev, Južna Koreja želi kupiti 48 helikopterjev, za kar bo plačala 53,3 milijona dolarjev. Grčija pa bo za 43,3 milijona dolarjev kupila 155 havbic in 100 izstrelkov zrak-zrak. BONN. — Iz zveznega urada za delo v Nurnbergu so sporočili, da se je število brezposelnih v Zvezni republiki Nemčiji v primerjavi z junijem julija povečalo za 41.700 ljudi. V ZRN je brez dela 972.600 ljudi. To pomeni, da je brezposelnega 4,5 odstotka aktivnega prebivalstva te države. Na novo so odprli 256.700 delovnih mest, kar je približno 2 odstotka manj kot prejšnji mesec. Pregled jugoslovanskega filmskega ustvarjanja Tito o jugosiovanski fitmski umetnosti Zadnji teden se je v Putju konča) 24. testiva) jugostovanskega igranega fi!ma, ki je v bistvu zadovotjii občinstvo in kritiko. To je pomembno ztasti v času, ko povsod drugje, posebno pa še v zahodni Evropi, govorijo o krizi fiimskega ustvarjanja in stojijo pred dejstvom, da so kinematografske predvajatne dvorane prazne. Vendar se tudi v zahodnih državah Evrope fitmska situacija zboijšuje: to gre roko v roki s spoznanjem, da se morajo fitmski ustvarjate! spoprijeti z družbeno-potitičnimi vprašanji in s sociaino probtematiko današnje družbe. To pa veija seveda tudi za jugostovansko fitmsko dejavnost, ki se je v zadnjih tetih preveč ravnata po zahodnoevropskih modetih, če te po-mistimo na Petrovičev konterrevotucionarni fitm, ki je bit predvajan samo v državah zahoda, ..Mojster in Margareta VABtMO VSE K SODELOVANJU — SODELUJTE VS! — VABiMO VSE m a O L/l 5! > m 5 -j LU a O Ml Z > O —t m O O MS tu Ml > O 2 E < > SLOVENSKA R A PROSVETNA Z P ! S U J E ZVEZA ZMZ%y3?ČMŽZHE MtZŽCCtgj kabaretističnih tekstov, ki obravnavajo v satirični, zbad-tjivi, ironični ati kritični obtiki situacijo okrog avstrijske manjšinske potitike (Tafetšturm, posebno štetje itd.) Možne obtike so songi, protestne pesmi, skeči, satirični diatogi, titanije, vici, ironizirane novinarske reportaže, zbadljivi teksti na račun raztičnih izjav avstrijskih potitikov, karikature (tudi samo ideja), kabareti ati raztični prizori, humoristično predavanje — skratka obtika kritično humoristične izpovedi je prepuščena vsakemu posamezniku. Omejitev gtede dotžine ni. VSt PRtSPEVKt BODO PRtMERNO HONORtRANt! PET NAJBOLJŠtH PRtSPEVKOV PA TUDt NAGRAJENtH! Vsi prispevki pa bodo poteg tega še na posebni prireditvi bodisi uprizorjeni, prebrani oz. predstavtjeni širši pubtiki. Podrobnejše informacije dobite po tetefonu štev. 32 S 50 (SPZ Cetovec). Prispevke pa pošijite do 30. septembra 1977 na nastov: Stovenska prosvetna zveza, Ga-sometergasse 10, 9020 Cetovec. VABtMO VSE K SODELOVANJU — SODELUJTE VS! — VABtMO VSE Leto 1978 v znamenju V Otona Zupančiča K < > s 3: o < Ml m Ml o a m t— O < > z Ml O <3 m <— e m < — < > 5 O < M) m M) O o m !— K Predsednik SFR Jugoslavije in Zveze Komunistov Jugoslavije Tito, je k problematiki jugoslovanskega tilma zavzel v reviji „Fi!mska kultura" vrsto zanimivih stališč in podal važne smernice za razvoj tilmske ustvarjalnosti. Med drugim je predsednik Tito dejal: „Jugos!o-vanski film je nastat med revolucijo. Razvijal se je v naši socialistični skupnosti, ki je tudi za umetnost dajala, kolikor je mogla. Od prvih pionirskih korakov do naših dni je naš film dosegel velik napredek. Film se je posebej prizadeval za prikaz velike epopeje narodnoosvobodilnega boja. Posneli smo več dobrih filmov o vojni in revo-tuciji, ki so imeli močan vpliv na mlade ljudi. Res je, bili so tudi spo- drsljaji, iz katerih je treba potegniti jasne zaključke. Priznanje nedvomno tudi zasluzijo avtorji naše risanke, ki so v mnogočem prispevali k uveljavitvi naše filmske umetnosti po svetu, kar je vsekakor tudi uspeh naše kulture kot celote." Nadalje je tovariš Tito naglasil: „Fi!m je eno najvplivnejših sredstev moderne komunikacije, torej ima veliko družbeno, vzgojno in izobraževalno vlogo. Če je umetniško dobro realiziran in idejno pravilno usmerjen, lahko pomembno prispeva k naši socialistični samoupravni skupnosti. Odločilno besedo in družbeno odgovornost naj imajo tudi v kinematografiji dejansko ustvarjalci kulturnih in materialnih dobrin. Potrebni so pogovori v širokem kro- gu, ne pa zapiranja v ozke stanovske in podobne okvire in interese. Pri tem ima veliko vlogo marksistična kritika, smela in odkrita, ki se ne bo ukvarjala samo z estetskimi analizami in ne bo delala po abstraktnih kriterijih, ločeno od družbenih gibanj in dejanskega življenja. Ne smemo zapirati oči pred negativnimi pojavi, ki so še vedno pri filmu, na primer tehno-menežerske težnje, skupinsko lastniški odnosi, klani, malomeščanska miselnost, vulgarni komercializem ipd." Tito je zaključil: „V tem smislu pričakujem od naših filmskih ustvarjalcev kakor tudi od drugih umetnikov dobre prispevke s sodobnimi družbenimi temami. To ne pomeni, da tudi filmi iz narodnoosvobodilnega boja in iz zgodovine nasploh ne morejo imeti sodobnega človeškega sporočila. Vendar — naj gre za to ali ono tematiko, bistveno je, da se ustvarja dober film, ki bo tudi močno umetniško doživetje ter vsakič ena spodbuda več našim skupnim gibanjem naprej. Našim filmskim delavcem, katerih stvaritve spremljam, žetim veliko uspeha pri ustvarjalnem delu." V torek zadnjega tedna pa so kritiki podelili nagrade puljskega filmskega festivale, „arene", ki jih imenujejo tudi jugoslovanske Oskarje. Izbira je bila dokaj težka, saj se je kritiki predstavilo veliko šfe-vifo dobrih filmov. Kot najboljši tilm preteklega leta je bil nagrajen z zlato areno film „Ne sklanjaj se ven" v režiji Žižiča, sledila pa sta Vukotičeva „Akcija štadion" (katerega je pohvalil tudi predsednik Tito) in Karakljajičev film ^Ljubezensko življenje Budimira Trajkovi-ča". Kot najboljša filmska igralka pa je zlato areno zopet odnesla Slovenka Milena Zupančičeva za vlogo v filmu „Karo!ina Žašler". To je že njena tretja nagrada v Pulju po „Cvefju v jeseni" in ..Idealistu". Upati je samo, da nam bodo tudi v Avstriji dostopni ti nagrajeni jugoslovanski filmi, namesto da nas naprej dolgočasijo s komercialnim gnojem pod geslom ..Gejodelt wird in Unterhosen" ipd. Lansko leto so slavili Slovenci stoletnico rojstva velikega pisatelja Ivana Cankarja. Po celi Sloveniji in na območjih narodnih manjšin so priredili manifestacije in kulturne prireditve v spomin svojega velikega kulturnega delavca. Toda Ivan Cankar ni bil edini pomembni kulturni delavec in umetnik svojega časa. Vsaj trije poleg njega so ostali nesmrten del slovenske kulture: Dragotin Kette, Josip Murn- Aleksandrov in Oton Zupančič, ki jih danes štejemo h krogu Slovenske moderne. Kette in Murn-Aleksandrov sta kljub rane smrti zapustila pomembno kulturno dediščino. Župančič pa se je povzpel naprej nad moderno tja do socialističnega realizma in ga poleg Prešerna lahko imenujemo največjega slovenskega poeta. Rodil se je leta 1878 v Vinici v Beli Krajini. Vzrok dovolj, da se slovenski narod prihodnje leto spominja svojega velikega kulturnega delavca, poeta, pisatelja, prevajalca, dramatika, politika in kritika. V času narodnoosvobodilne borbe je Zupančič kot eden izmed prvih pozval na oboroženi upor proti nacifašistič-nemu okupatorju, ker se je zavedal, da mora tudi kot pesnik doprinesti svoj delež k osvoboditvi naroda. Najlepše in najudarnejše je to zamisel iz- povedal v svoji pesnitvi „Veš, poet, svoj dolg?". Takrat je Zupančič tudi spoznal, da ni narodne osvoboditve brez socialne; da mora partizanska borba tudi obračunati s sistemom izkoriščanja človeka po človeku. Vzor in vzgled je videl v Leninovi oktober-ski revoluciji, katero je opisal v pesmi ,Pomlad v oktobru". Po vojni pa se je živo zanimal tudi za usodo nas koroških Slovencev in „se spomnil Zale na kolenih in (bil) spet upov je ognjenih, ker vem, naj pride kar že koli, za nas še zvesta Zaia moli" („Miklova Zala, Marici Zwitferjevi v spomin"). Druga nepozabna dela pa so ep .Duma", drama .Veronika Deseniška" in seveda njegov .Ciciban". Za proslavljanje Zupančičeve stoletnice rojstva se je pri Republiški konferenci SZDL ustanovil poseben odbor pod vodstvom Mateja Bora. V njem sta zastopana tudi dva koroška Slovenca, in sicer predsednik SPZ Valentin Polanšek in dr. Franci Zwitter. Sklepna proslava naj bo junija 1978 v Zupančičevem rojstnem kraju na Vinici. Udeležimo se tudi mi koroški Slovenci in zlasti vsa naša prosvetna društva proslav v spomin našega velikega pesnika Otona Zupančiča! Jugoslovanska lirika v španščini V Limi, prestolnici Peruja je nedavno izšla antologija jugoslovanskih pesnikov pod naslovom .Poetas contemporaneos de Yugos!avia". Zbirko je pripravil in pesmi prevedel Argenfič Juan Octavio Prenz. Prenz je bil dalj časa v Argentini profesor na filozofski fakulteti za titerarno teorijo v Buenos Airesu in za špansko filologijo v La Plati; zdaj pa je lektor španskega jezika na beograjski univerzi. Prenz je za svojo antologijo spisal kratek uvod o jugoslovanski družbeno-politični ureditvi, o raznovrstnosti jugoslovanskih jezikov in kultur. Posebno še omenja vlogo bratov Cirila in Metoda. Pri Slovencih omenja Napoleonov vpliv, iliristična prizadevanja za enoten južnoslovanski jezik in Franceta Prešerna kot največjega slovenskega pesnika. Nadalje poudarja Prenz v uvodu važnost ustanovitve federativne jugoslovanske države, ki je šele omogočila popolni in svobodni razcvit kulture jugoslovanskih narodov. Kot najvažnejše zastopnike medvojne literature pa omenja Prenz poleg nobelovega nagrajenca tva Andriča tudi Slovenca Prežihovega Voranca. Med sodobnimi jugoslovanskimi poeti, ki so zastopani v .Poetas contemporaneos de Yugoslavia" so tudi nekateri Slovenci, in sicer: Ciril Zlobec, Lojze Krakar, Karolj Aca, Janez Menart in Gregor Strniša. Večinoma so pesniki predstavljeni s tremi pesmimi in seveda tudi s kratkim življenjepisom. Vsekakor si jugoslovanska literatura utira pot po celem svetu. Kurilski otoki jabolko spora V zadnjih časih se (še posebno v meščanskem tisku) vetiko razpravlja o nesoglasjih med Moskvo in komunističnimi partijami zahodne Evrope. Glede tega je še posebno aktualen primer španske partije in njenega voditelja, primer ki te dni polni stolpce dnevnega tiska. Nekaj podobnega, namreč spor med dvema komunističnima strankama, pa doživljamo tudi na Dalj. vzhodu, kjer pa ne gre toliko za ideološki spor, pač pa za nekaj povsem drugačnega in kjer je japonska KP zavzela povsem logična stališča, Moskva pa vztraja pri svojem. Pri tem pa žanjejo svoje rezultate meščanske stranke. Na Japonskem, kot je znano, je bivšim režimom in sedanjim oblastnikom uspelo ustvariti v ljudstvu globoko zakoreninjeno antiko-munistiČno razpoloženje. Zato je tudi razumljivo, da meščanski tisk obravnava poteze KP Japonske na svoj način, seveda vedno sovražno, vedno z viška. Tokrat pa se je japonski meščanski tisk ..spreobrnil" in je polemiko med KP Japonske in KP Sovjetske zveze glede Kurilskega otočja izkoristil za ..državne interese" in posredno ..uveljavil" komunistično partijo. Seveda le začasno in le toliko, kolikor je bilo in je v interesu meščanske družbe. Odgovor, ki ga je Moskva dala japonskim komunistom glede njihovega stališča do Kurdskih otokov, je japonski meščanski tisk spremenil v ..državno noto". Japonska KP, ki je sicer šibka, je v tem primeru postala kot nekakšna državna stranka. Takšno ^izenačeva- nje" države s komunistično partijo predstavlja logičen poskus, da se partiji najprej nekaj prizna, nato pa odvzame vse, celo njena identiteta. Podobno kot so napravile ostale stranke in sama vlada so se japonski komunisti v sporu s Sovjetsko zvezo glede Kurdskih otokov že pred leti zavzeli za to, da naj SZ Kurdsko otočje vrne Japonski, ker je to japonska last. Konec preteklega meseca so japonski komunisti to svoje stališče ponovili v svojem „odprtem pismu" sovjetski partiji. Toda Moskva je v „Pravdi" sporočila japonskim komunistom, da Kurilski otoki,, niso nikakršen sporen teritorialen problem", ker da je to sovjetska zemlja, hkrati pa so v Moskvi obtožili japonske komuniste, da „s svojimi zahtevami podpirajo japonski nacionalizem, šovinizem, imperializem". Največjo pozornost v odgovoru „Pravde" je pritegnil tisti del, v katerem vodilni sovjetski list očita japonskim komunistom njihovo „nerazredno stališče", ker se zavzemajo za to, „da se del ozemlja socialistične države odcepi in priključi kapitalistični deželi". Podpredsednik KP Japonske Koichiro Oeda je „Prav-di" odgovoril, da nacionalne samoodločbe niso v ničemer odvisne od tega, ali je država socialistična ali kapitalistična. Pri tem je tudi dodal, da ..razredna ali nerazredna stališča", ki jih omenja moskovska „Pravda" hudo zaudarjajo po nekdanji politiki. In prav ta del polemike med moskovskim vodstvom in vod- stvom japonske KP je japonski meščanski tisk izkoristil, da bi sicer logično stališče komunistične partije izkoristil proti japonskim komunistom. Japonski meščanski tisk se zaveda, da bi to dosledno stališče japonskih komunistov moglo KP Japonske veliko koristiti. Ker so japonske meščanske stranke in še posebej njihova vodstva hudo nedosledna, je dosledno in tudi odločno stališče japonskih komunistov imelo precej odmeva med japonskim ljudstvom. In tega so se v določenih krogih zbali. Posebno v predvolilni kampanji. Predsednik KP Japonske je v svojih predvolilnih govorih začel poudarjati samobitnost in samostojnost japonske KP. Pri tem mu je odlično služilo stališče do zadeve Kurdskih otokov in je pri tem izjavil, da obstajajo dokumenti o razgo-tvorih med KP Japonske in KP Sovjetske zveze, v katerih je rečeno, da je Sovjetska zveza že obljubila vrnitev Kurilskega otočja Japonski. Ker pa bi mogli v tem primeru biti komunisti nekakšna predhodnica v boju za „nacio-nalne interese", so odgovor Moskve na „odpr-to pismo" japonskih komunistov spremenili že v nekakšen uradni odgovor Moskve Japonski. Seveda so negativni odgovor Moskve ocenili kot ..državno noto", to se pravi kot protest. S to odkrito in javno polemiko med KP SZ in KP Japonske je povsem logično, da si japonski komunisti utrjujejo položaj v japonski javnosti. To je posebno očitno meščanskim strankarh, ki začenjajo izgubljati položaje v industrijskih središčih. KP Japonske je bila dolga leta na zatožni klopi ker so jo prav iste sile obtoževale, da služi tujim interesom, seveda najprej Moskvi, nato Pekingu in spet Moskvi. Zato je bila borba japonskih komunistov za uveljavitev težavnejša, današnje nje- no stališče pa popravlja položaj japonskih komunistov v japonski javnosti. Logično je torej, da je treba naraščajoči vpliv komunistov ^paralizirati" in odtod trditev, da „Pravdin" odgovor japonskim komunistom ni odgovor njim samim, pač pa japonski vladi, japonski državi. Ugledni časnikar japonskega dnevnika „Jomijuri Shimbum" Hanshu Techo je s tem v zvezi zapisal: „Ne-davni spor med japonskimi in sovjetskimi komunisti nam pove, da se komunistična ideologija ne more povzpeti iznad rase, iznad naroda, iznad države in to niti tedaj, ko poziva na solidarnost in enotnost delavcev vsega sveta." Ker tudi sam priznava, da ta polemika med dvema komunističnima partijama vendarle koristi komunistični partiji Japonske, ter dokazuje, da ta partija „ni lutka sovjetske komunistične partije", zaključuje svoja izvajanja s tem, da bi Sovjetska zveza zavzela isto „zelo arogantno stališče nasproti Japonski tudi v primeru, če bi na Japonskem prevzela oblast komunistična partija". Tudi če ne vzamemo v poštev tega, kdo ima glede Kurdskih otokov prav, Japonska ali Sovjetska zveza, je gotovo, da samostojno stališče KP Japonske do KP Sovjetske zveze predstavlja novost, ki bo imela večji odmev med japonskimi množicami. Jasno je, da bi bili vrhovi japonskih meščanskh strank bolj zadovoljni s „staro" japonsko partijo, ker bi jim „nova" mogla v precejšnji meri motiti dosedanji mir, v katerem so počeli, kar so hoteli. Samo ob sebi se razume, da rezultati samostojnosti in neodvisnosti ne bodo prišli tako naglo do izraza, toda nekega dne je bilo treba začeti in primer Kurilskih otokov je bil verjetno naj-povoljnejši. Lepo ospe! kulturni večer v Biičovsu Kulturni večer v sobota 8. avgusta je bila prireditev na katero smo res lahko ponosni. Bil je večer, ki je domačinom kakor tudi med nami bivajočim gostom, ki letujejo v naši občini oziroma okolici, prikazal pravo sliko o kulturni dejavnosti našega domačega prebivalstva. Naše Slovensko prosvetno društvo ,Bilka", ki je bilo prireditelj te lepo uspele prireditve, obhaja letos 65 let svojega obstoja. Iz tega sledi, da so že naši predniki, ki so bili ustanovitelji društva, vedili kaj nam društvena dejavnost pomeni. Danes moramo priznati, da je društvo v teh letih marsikaj doprineslo k ohranitvi naše narodne skupnosti in do kljub stalnim poskusom, da naš narod potujčijo, to le še ni uspelo. Še sta se ohranila med nami ljubezen in ponos do naše domačnosti in do tiste drage in svete domače besede, katero nam je naša mati položila na jezik in srce. S tem napotilom, da moramo biti zvesti svojemu narodu in materinemu jeziku pa ni rečeno, da ne smemo spoštovati jezika soseda ali drugih narodov, nasprotno, kdor nesebično ljubi svoj jezik, ta spoštuje tudi jezik soseda in drugih narodov. Zal pa nekateri ljubezen do svojega materinega jezika izrabljajo v sovraštvo do jezika soseda. S to skrajno nazadnjaško miselnostjo pa koroški Slovenci k sreči nismo obremenjeni. Mi imamo v tem pogledu že od nekdaj na- PtSMO BRALCA: prednejše poglede. V teku zadnjih desetletij našega društva se je seveda tudi mnogo spremenilo v našo škodo. Kolikim našim sorojakom bi njih matere danes že lahko zaklicale iz groba: „sin, hčerka, ne izneveri se mi, ohrani mi zvestobo in ljubezen." V tej plemeniti materini želji pa je hkrati tudi še druga želja — ,ne sovraži tvojega sočloveka, bodi mu prijatelj in pomočnik, tako boš delal za mir in POZOR! Vsi, ki bi se radi naučiti kakršne-gakoti instrumenta, javite to SPD ..Edinost" v Piiberku do 15. avgusta 1977. informacije in prijave pri odbornikih Siovenskega prosvetnega društva ..Edinost" v Piiberku a!i pismeno na nasiov SPD ..Edinost", 9150 Piiberk, v roke Jožku Hudiu. razumevanje na tem lepem koščku avtohtone slovenske zemlje." V tem smislu se je odvijal tudi program letošnjega kulturnega večera, katerega je otvoril predsednik društva Toni Schellander. Na programu je bil nastop obeh domačih pevskih zborov in popevkarice Magde Koren iz Št. Jakoba v Rožu. Mešani zbor, ki ga vodi Valentin Kapus je iz mladih grl izvabil prekipevajoče melodije — predvsem narodne, ki jih je števil- na publika nagradila z navdušenim aplavzom. Povezavo med pesmimi je zelo posrečeno imela Anica Gasser. Nato je nastopil moški zbor pod vodstvom Joška Boštjančiča in zapel več pesmi v obeh deželnih jezikih. Mladi dirigent je ponovno pokazal spretnost, znanje in kontakt s pevci. Večina pesmi je bila iz bogatega zaklada našega koroškega skladatelja Pavla Ker-njaka. Povezavo pri moškem zboru je imel predsednik Toni Schellander. Tudi moškemu zboru gre vse priznanje, saj prepričljivo kaže voljo in ljubezen vseh pevcev do naše slovenske pesmi. Sodba vseh navzočih je bila, da ima zbor velike možnosti in bodočnost pri gojitvi lepe slovenske pesmi. Popevkarica Magda Koren, katere pesmi so že posnete na plošči, pa je prvič nastopila tudi v Biičovsu. Seveda smo bili zelo radovedni, kaj nam bo mlada in živahna pevka predvajala. Prijetnemu zvoku kitare se je pridružil čisti ljubki glas, ki je takoj pritegni) pozornost številne publike. Z veseljem lahko ugotovimo, da naša majhna skupina Slovencev na Koroškem razpolaga s takšnimi talenti, ki se z lahkoto morejo kosati s podobnimi talenti večinskega naroda, čeprav imajo le-ti boljše možnosti izoblikovanja svojih talentov. Pevki Magdi Koren kakor tudi domačim nastopajočim pevkam in pevcem izrekamo naše čestitke z željo: bodite trdni in še mnogo nadaljnih uspehov. Za dobro voljo in ples pa je nato poskrbel instrumentalni ansambel iz Tržiča. Ne nazadnje O cfogrocM? v Dobrii vasi K Prejšnjo nedeljo je občina Dobrla vas praznovala 25-ietnico svojega obstoja tržne občine. Ta občina je po prvojulijski zakonodaji na podlagi novega zakona o manjšinah (Volksgruppegesetz) izključno nemška občina. Tako se je tudi izjavil tamkajšnji občinski odbornik in deželno-zborski poslanec Uster, ki se je skliceval na novi zakon, ko je sprva odklanjal sodelovanje slovenskega društva ob proslavi. šele po ostrih protestih slovenskega mandatarja v občini so se tamkajšnji mandatarji spoprijaznili z idejo, da bi tudi Slovenci zapeli kakšno pesem. Da je na nedeljski slavnosti govoril tamkajšnji župan tudi slovensko, ni sad kakšne spremebe v koroški stvarnosti na-ram Slovencem, marveč zgolj taktika, ajti na eni strani so skušati s tem zadostiti protestom tamkajšnjih Slovencev in tako ustvariti videz enakopravnosti, na drugi strani pa bo neenakopravnost v vsakdanjem življenju ostala. Ostala bo nedemokratična miselnost napram Slovencem, ostala bo mržnja in sovraštvo, osta-io bo vsakdanje hujskanje, ščuvanje in vse to, kar koroški Slovenci že leta in leta doživljamo. Celotna brezpravnost, ki so jo vse avstrijske vlade po 1945 naprej prakticirale, je zdaj Kreiskyjeva vlada uzakonila v ta-kozvanem zakonu o manjšinah. Tega zakona ne bo spremenil noben slavnostni govor Hafnerja in drugih, ne bo spremenilo govorjenje Wagnerja o „tota!e Ver-sohnung". Resnična sprava se edino samo lahko uresniči s tem, da ukinijo zakon o manjšinah in nam vlada da to, kar zahteva državna pogodba, to, kar zahteva demokracija. Ravno zaradi tega je dolžnost slehernega Slovenca in demokratično nastrojenega Nemca, da ob vsaki priložnosti protestira proti nedemokratičnemu zakonu o manjšinah. Te misli so imeti mladinci, ki so ob nedeljskih slavnostih v Dobrii vasi razvili transparent s parolo „Dvojezičnost za Do-brlo vas". Predvsem s parolo ..Dvojezič-nost ne samo ob slavnostih" so razkrinkali dobrolsko nedeljsko ..dvojezičnost". S tem pa so hkrati praktično dokumentirali, da ..evropska zrelost" tega zakona edinole obstaja v glavah plačanih politikov. Dokumentirali so, da koroški Slovenci nismo klonili in tudi ne bomo klonili. Ta nadvse važen nastop mladine in tamkajšnjega prebivalstva pa nam je tudi pokazal še nedostatke v organizaciji, predvsem pa v enotnem političnem nastopu. Tu gre predvsem za zadržanje nekaterih vidnih ktadivarjev, ki so od vsega začetka nasprotovali nastopu v nedeljo in ne samo to, aktivno ščuvali proti njem. Tako se je že nekaj dni prej izrazil glavni urednik Kladiva Tanko tvtaiie, da „z njimi ni treba računati". Z vsemi mogočimi izgovori so skušali ljudi prepričati „da bi bilo napačno motiti nedeljsko slavnost". In kdor je mislil, da so pač ta politična gledanja sad posameznika, ki je izgubil vid za koroško realnost, ker se je pač šele ravnokar vrnil iz Moskve, se je zmotil. Ko so potem v nedeljo ob koncu slavnosti mladinci spontano vzklikali parole in s tem navzočemu Wagnerju in drugim predstavnikom oblasti praktično pokazali, da se nismo uklonili, so stal; nekateri Kladivarji deset metrov ob strani in se smejali. Domačini, ki so sodelovali pri slavno; sti, so mladim demonstrantom aplavdirali in s tem tudi VVagnerju pokazali, da se strinjajo s parolami, da se strinjajo z akcijo. Predvsem pa so dokazali, da ni na mestu nikakršen organizacijski egoizem, marveč, da v poiitični akciji nastopamo enotno. Marjan Šturm Sinča vas Zveza stovenskth izobražencev prtreja skupen oMsk 12. mednarodnega grafnčnega btenata v Moderni gateriji v Ljubijani. Pod strokovnim vodstvom št bomo ogiedat) bogaf izbor sodobne grafične umetnosti iz vsega sveta. Zberemo še v šoboto, dne 20. avgušta ob 7.30 uri na parkirnem prošforu pred giovno žetezniško poštajo v Ceiovcu, od koder še bomo pe))a)i z omnibušom v Ljubtjano. Vrniti še bomo ob ca. 18. uri. Prošimo vše čiane in inferešente, da še prijavijo pišmeno ati po fetefonu na naštov: Marica Tišchter, Ceiovec, R)chard-Wag-ner-Strafje 7/t, te). (0 42 22) 80 87 05 aii 42 7 19 do najkasneje 16. avgusta! OJJ?or moramo poudariti, da je bila prireditev v obeh deželnih jezikih. Ker je bilo na prireditvi tudi mnogo gostov, ki so na letovanju na sončnem južnem Koroškem, je pomen tega kulturnega večera še večji, saj ie na tašnih in podobnih prireditvah lahko na lastne oči prepričamo, da Slovenci nismo to, za kar nas radi naši narodni sovražniki ožigosajo — ekstremisti, nacionalisti ipd. — temveč da smo kulturno ljudstvo, ki ljubimo svoj narod in spoštujemo vsakogar, ki ima z nami poštene namene. Dušan Pii^evec-^ac umri V LjafJjarJ je prejšnji četrtek KTnr/ Jr. Dašan Pirjevec-.d^dc, žejni profesor za suefovno književnost na /Jozo/ski jakn/teti JjaTJjans^e nniverze, soJokni Jitenzrni teoretik, prJJicist, f Jozof, kritik in nreJnik. Dasarza Pirjevca-.<4k%c