Ig
r
LETO XXXVI, ST. 31	Ptuj, 11. avgusta 1983	CENA 9 DINARJEV
YU ISSN 0040-1978
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
0 gospodarskem položaju v ptujski
občini (stran 2)
Zlata plaketa Ivanu Potrču (stran 3)
Tudi postajališče in most (stran 4)
Spominsko obeležje padlim kurirjem (stran5)
Kljub vsemu vinarska zbirka (stran 7)

Občani krajevne skupnosti
Gorišnica so bili letos gostitelji
udeležencev osrednje slovesnosti
ob občinskem prazniku, ki je bila
v nedeljo dopoldan v tamkajš-
njem zadružnem domu, pripravili
pa so še več drugih prireditev,
razstav in srečanj, s katerimi so
obeležili 41-letnico junaškega
boja Slovenskogoriške—Lackove
čete.
V	prisotnosti številnih gostov,
med njimi je bila tudi delegacija
iz pobratene občine Arandjelo-
vac in delegacije sosednjih —
bratskih občin, je slavnostno sejo
skupščine in družbenopolitičnih
organizacij občine Ptuj začel
predsednik skupščine Franc Teti-
čkovič. ki je med drugim dejal,
da je ta naš praznik pomemben
za delovne ljudi in občane občine
Ptuj še posebej zato, ker se
spopiinjamo junaškega boja Slo-
venskogoriške-Lackove čete,
ugotavljamo pa tudi delovne
zmage in uspehe v preteklem
obdobju in se ob vsem tem
spominjamo dogodkov izpred 41
let, vseh padlih in tistih, ki so
žrtvovali življenje za našo svobo-
do.
Po pozdravnih besedah pred-
stavnika gostitelja, — predsedni-
ka sveta KS Gorišnica Jožeta
Klinca. so pionirji izročili pred-
sedniku skupščine šopek cvetja
in mu čestitali za praznik, nakar
je Franc Tetičkovič v slavnost-
nem govoru orisal pomen letoš-
njih obletnic, prehojeno pot in še
posebej sedanji trenutek, v kate-
rem ima tudi ptujsko gospodar-
stvo pomembno nalogo. (Del
njegovega govora objavljamo na
2. strani Tednika.)
V	imenu pobratene občine
Arandjelovac je zbrane pa slav-
nostni seji pozdravil vodja dele-
gacije Dobrisav Milovanovič, ki
je prenesel tople in bratske
pozdrave delovnih ljudi in obča-
nov in ob tem dejal:
»Prijateljstvo in sodelovanje,
ki se že vrsto let razvija in neguje
med delovnimi ljudmi in občani
Ptuja in Arandjelovca je v intere-
su nadaljnjega utrjevanja brat-
stva in enotnosti naših narodov
in narodnosti kot najpomemb-
nejše izročilo revolucije in naj-
boljši porok našega nadaljnjega
razvoja. Vaš letošnji praznik je
Priložnost za proslavitev novih
delovnih zmag in načrtov, obe-
nem pa tudi priložnost, da še
enkrat povemo, da se moramo
marsičemu odreči, da bi lahko
izpolnili svoje obveznosti v pro-
gramu realizacije gospodarskih
tokov, čuvanju svobode in neod-
visnosti, ki smo si jo v krvi
pridobili in nikomur ne smemo
dovoliti, da bi jo ogrozil.
Zaradi tega so uspehi, ki jih
dosegate v gospodarskem in
družbenem razvoju toliko po-
membnejši, ker so to tudi naši
uspehi, ob njih smo zadovoljni in
veseli. To so uspehi, ki utrjujejo
enotnost in našo socialistično
samoupravno skupnost. Naša
skupna naloga je, da si še bolj
prizadevamo v premagovanju
skupnih ekonomskih težav, ker je
to v tem trenutku tudi najpo-
membnejše za utrjevanje naše
neodvisnosti. Prav zato so po-
trebni nadaljnji, koraki v še moč-
nejšem sodelovanju med občina-
ma na vseh področjih družbenega
življenja in dela. še posebej pa na
gospodarskem.
Spoštovani prijatelji! Vsako
naše srečanje z vami nas iskreno
veseli, ker je ustvarjeno bratstvo
in prijateljstvo globoko in ne-
razdružljivo. Ta radost in veselje
je toliko večje, ker v bratskem
Ptuju čutimo vso toplino ljudi, s
katerimi smo delili usodo vojne-
ga gorja ter radosti svobode in
napredka. Ob čestitkah za pra-
znik želim, da tudi v prihodnje
dosegate pomembne uspehe v
nadaljnjem razvoju, za srečo in
radost vseh nas . . . «
Sledile so čestitke 1. inž. briga-
de VII. korpusa NOV Jugoslavi-
je. to je brigade, ki je leta 1945
prišla v Ptuj z nalogo, da usposo-
bi železniško progo Pragersko—
Kotoriba in da zgradi železniški
most prek Drave. To je bilo
storjeno v 33 dneh in nočeh.
Pozdrave in čestitke za občin-
ski praznik pa s so poslali še
Sergej Kraigher, France Popit,
Janez Zemljarič in Marjan Oro-
žen ter predsednik skupščine
SRS Vinko Hafner in predsednik
zbora občin SRS Mitja Horvat.
Po podelitvi letošnjih občin-
skih priznanj (o tem poročamo
posebej), so delegacije položile
vence in cvetje k spominskim
obeležjem. Moški komorni zbor
pa se je s pesmijo zahvalil za
občinsko plaketo, je sledil še
prisrčen kulturni program s sode-
lovanjem člana Prešernovega
gledališča iz Kranja Jožeta Vun-
ška. recitatorske sekcije in pev-
skega zbora PD Ruda Sever
Gorišnice in ptujskega pihalnega
orkestra.
mš
»Slavnostna seja v dvorani zadružnega doma v Gorišnici med govorom Franca Tetičkoviča, predsednika
SO Ptuj	foto: I. kotar
Dobrisav Milovanovič, vodja de-
legacije pobratene občine Aran-
djelovac	foto: 1. kotar
Jože Vunšek iz Kranja in pevski zbor iz Gorišnice med izvajanjem
kulturnega programa	foto: 1. kotar
fl^ I \t __ __	I I __ ^^ *
iliPIPSCin^T
IbmvU M■ ^^	Vi
na m if qyp nrtf
Junaški boj Lackovih borcev pred 41 leti in podpora, ki sojo
dobivali borci od slovenskogoriškega ljudstva kaže našo izvirno obliko
boja za nacionalno in socialno osvoboditev. Iz tega boja, vzglednega
junaštva in trpljenja črpamo tudi moč in nauk za sedanjost, za spopad
s sedanjimi težavami, pri uveljavljanju sprememb v družbi, ki se jih
moramo lotiti, če hočemo dosledno uveljavljati revolucionarne vre-
dnote. Borci NOV želijo tudi danes biti v prvih vrstah tega boja.
To je glavno izročilo žalne seje predsedstev občinskih družbeno-
političnih organizacij in skupščine občine Ptuj. ki je bila v počastitev
praznika občine Ptuj v delavskem domu Franca Krambergerja v Ptuju,
v nedeljo, 7. avgusta zjutraj. Sejo je vodil Janko Vogrinec. predsednik
občinskega odbora ZZB NOV Ptuj. kije v svojem govoru obudil spomin
na borce prve Slovenskogoriške-Lackove čete in na vse padle ali že umrle
borce in aktiviste na našem območju.
Na seji so imenovali tudi 23 delegacij, ki so ponesle vence k vsem
spominskim obeležjem NOBnaobmočju ptujske občine, le k spomeniku
Slovenskogoriške čete v Mostju in k spominskemu obeležju v Gorišnici
sta delegaciji ponesli venca neposredno s slavnostne seje. ki je bila v
Gorišnici.
Delegacije / venci pred domom Franca Krambergerja v Ptuju, pred odhodom v vse kraje ptujske občine,
kjer so jih položili k pomnikom naše revolucije in počastili spomin padlih za svobodo. Foto: Langerholc
Toča je povzročila
ogromno škodo
Občinska komisija za oceno škode, ki jo je našemu kmetijstvu
prizadejala toča, je na osnovi poročil komisij, ki so ocenjevale škodo v
krajevnih skupnostih in na osnovi poročila komisije, ki je ugotavljala
škodo v družbenem kmetijstvu, sestavita o tem naslednje poročilo:
Na območju občine Ptuj je neureje s točo, ki je divjalo 24. julija, 28.,
29. julija, povzročilo na pridelkih in cestah v 15 krajevnih skupnostih
ogromno škodo. Prizadelo je krajevne skupnosti Cirkulane, Leskovec,
Videm, Podlehnik, Dolena, Lovrenc, Cirkovce, Hajdina, Grajena,
Destrnik, Turnišče, Olga Meglič, Bratje Reš, Franc Osojnik in Ivan
Spolenjak. Manišo škodo je toča povzročila še v KS Trnovska vas,
Vitomarci in Juršinci, te škode pa niso ocenjevali.
Občinska komisija je pregledala ocenitve komisij krajevnih skupnosti,
jih dopolnila ali korigirala. Oceno škode in preverjanje realnosti ^bcene
škode teh komisij je opravila tudi občinska cenilna komisija.
Skoda v družbenem sektorju kmetijstva znaša 53,8 milijona dinarjev, v
zasebnem kmetijstvu pa 266,3 milijona dinarjev. Temu je potrebno dodati
še stroške ocenitve škode in odprave posledic, nakar znaša skupna škoda
v kmetijstvu občine Ptuj 325,5 milijona dinarjev, torej prek 32 milijard
starih dinarjev. V skupni škodi je zasebni sektor udeležen s 77,2 odstotka,
družbeni sektor z 18,2 odstotka, škoda na cestah pa predstavlja 4,6
odstotka celotnega omenjenega zneska. V družbenem proizvodu občine
Ptuj predstavlja ta škoda kar 3,45 odstotka.
V občini je organizirana obramba pred točo, za kar zbiramo sredstva
po posebnem odloku in se vključujemo v skupni obrambni sistem prek
območne samoupravne skupnosti severovzhodne Slovenije za obrambo
pred točo. Ugotavljamo, da je ta obramba neučinkovita zaradi
pomanjkanja raket, za kar bomo zahtevali skrajno odgovornost. Ne gre
namreč za vprašanje sredstev za učinkovito obrambo, temveč za neiz-
polnjevanje dogovorov o dobavi raket.
In kakšne ukrepe za omilitev škode je predlagala komisija?
Organizacije združenih kmetov ter kmetijski zavod so dolžni s
strokovnimi nasveti nakazovati kmetom možnost sanacije škode, pred-
vsem z ustrezno zaščito rastlin, ponovno setvijo, predčasnim spravilom
pridelkov in podobno.
Odboru podpisnikov družbenega dogovora o načinu uporabe in
upravljanje s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih
nesreč so poslali zahtevek za kritie celotne Škode.
Izvršnemu svetu SO Ptuj je komisija predlagala, da prouči možnost
soudeležbe občine v sanaciji škode in prouči vse možne oblike solidar-
nosti. Komisija je prav tako predlagala občinskemu izvršnemu svetu, da
zahteva poročilo o vzrokih zatajitve delovanja obrambnega sistema proti
toči in zahteva osebno in družbeno odgovornost ter nadomestitev škode.
JB
PIŠČANCI PERUTNINE ZA OSKRBO
ARANDJELOVCA
Nova vez med
bratskima občinama
Delegacija iz pobratene občine Arandjelovac. ki se je udeležila
slovesnosti ob prazniku občine Ptuj, seje v ponedeljek poleg predsta-
vnikov ptujske občine udeležila slovesnega podpisa samoupravnega
sporazuma, ki sta ga sklenili Mesokombinat Perutnina iz Ptuja ter
trgovska delovna organizacija Kolektiv iz Arandjelovca. Sporazum sta
podpisala predsednik kolektivnega poslovodnega organa Perutnine
Alojz Gojčič in generalni direktor Kolektiva Ljubivojie Berisavac. Po tem
sporazumu bo trgovska delovna organizacija iz Sumadije vložila v
razširitev zmogljivosti ptujskega mesokombinata 3,6 milijona dinarjev
za dobo 10 let. Perutnina pa bo letno zagotovila 120 ton piščančjega mesa
za oskrbo tamkajšnjih občanov.
Tako podpisniki sporazuma kot predstavniki obeh bratskih občin
so izrazili upanje, da bo obseg sodelovanja podpisnikov iz leta v leto
večji. Pomen sporazuma pa seveda ni zgolj gospodarski, temveč gre za
novo vez med bratskima občinama ter za dokaz, da se sodelovanje, ki ima
korenine že v vojnih časih, od družbenopolitičnega širi tudi na gospo-
darsko področje.	jg
2 - DRUŽBA SINI GOSPODARSTVO
11. avgust 1983 - TEDNIK
OTVORITEV RIMSKE PEČI
Nov sodoben
prodajni objekt
Za letošnji občinski praznik smo v ptujski občini odprli nekatere
življenjsko pomembne objekte. Bržkone sodi med najpomembnejše
market Rimska peč na Kraigherjevi 10 v Ptuju, ki bo poslej nakupovalni
center za okrog 3600 prebivalcev KS Boris Ziheri, ki je po številu
prebivalcev druga največja KS v ptujski občini.
Na dan otvoritve, 6. avgusta se je okrog marketa trlo ljudi in vsi do
zadnjega so nestrpno pričakovali kdaj se bodo odprla njegova vrata. Se
prej pa je bilo potrebno opraviti določene formalnosti. Slovesnost ob
otvoritvi novega marketa je bila združena tudi s podelitvijo priznanj
krajevne skupnosti Boris Ziheri, ki se je tako oddolžila najprizadevnejšim
občanom in tistim, ki so vlagali maksimalne napore, da se je skupnost
organizirala.
Pomen nove pridobitve je na slovesnosti predstavil Franc Tomanič,
glavni direktor MlP-a Ptuj in povedal:
,,Trenutkov, kakršni je danes, ko odpiramo market Rimska peč v naj-
lepšem delu Ptuja je zadnje čase vedno manj. Gospodarski trenutek nas sili
v preudarno ravnanje z naložbami. Na odpovedovanje in večje delovne
učinke se bo potrebno čimprej navaditi.
Tudi ta objekt ni mogel mimo zakonskih omejitev, utemeljevanj, teh-
tanj, kontrol, zlasti pa krčenj od prvotne široke zasnove do današnje oblike
in velikosti.
Vse ovire in težave so za nami. Danes praznujemo ob novi delovni
zmagi.
Mip je nastal z združitvijo Panonije in Izbire; poslovanje nove DO se
je začelo s januarjem leta 1979. Samo član velike Mercatorjeve družine, v
kateri smo udeleženi v skupnem prihodku s 13-timi odstotki ter z 10-timi
odstotki v številu zaposlenih. Delovno organizacijo sestavljajo tri temeljne
organizacije in delovna skupnost skupnih služb.
Ob združitvi smo imeli skoraj dve milijardi celotnega prihodka, danes
po petih letih skupnega dela in združitve v sestavljeno organizacijo
ocenjujemo, da ga bo konec leta že sedem milijard. Združitev, skupen
razvoj in razvojne ter poslovne možnosti v Mercatorju so razvidne, zato je
bila združitev upravičena.
Market Rimska peč je rezultat združenih sredstev sestavljene organiza-
cije, lastnih vlaganj in sredstev izvajalca, zlasti Marlesa in dobaviteljev
opreme. Zal nam ni uspelo neposredno privabiti k sodelovanju banke. Pa
vendar objekt stoji in to tudi na račun tanjše kuverte delavcev*MlP-a.
Ni prvič in tudi ne zadnjič, da v MlP-u tako konkretno skrbimo za
razvoj in zelo konkretno pomagamo reševati naš gospodarski položaj.
Objekt meri okrog 1275 kv. m, od tega je okrog 110 kv. m za potrebe
krajevne skupnosti. Prodajnega prostora je 653 kv. m, skladišč 295 ter
ostalih 217 kv. m. Skupna vrednost naložbe je okrog 50 milijonov dinarjev.
Gradbeni objekt z zunanjo ureditvijo je veljal 36 milijonov dinarjev,
oprema z montažo 8,2 milijona ter ostala dokumentacija, arheologija in
ostalo nekaj nad 5 milijonov dinarjev.
Market bo zadovoljeval potrebe krajanov novega naselja in prepričani
smo tudi bodoče rodove.
Poleg izdelkov osnovne oskrbe, lahko v novem marketu kupimo stvari
za vsakdanjo rabo v gospodinjstvu, dalje tehnično blago; v marketu pa je
tudi bife.
V novem objektu bo zaposlenih 31 delavcev. Objekt je gotovo
najsodobnejši te vrste v MlP-u in tudi eden najbolj dorečenih v
Mercatorju. Težko smo ga postavili, zato sem prepričan, da ga boste kraia-
ni skupaj z zaposlenimi dobro čuvali, da bo dolgo služil namenu.« MG
Stanko Bračič, najstarejši poslo-
vodja pri M l P je odprl novi market
Rimska peč	foto: I. kotar
Franc Tomanič, glavni direktor
MIP med slavnostnim govorom
foto: I. kotar
Dobri polletni finančni
rezultati
V občini Ptuj so polletni finančni rezultati na splošno ugodni.
Celotni prihodek gospodarstva je v prvem polletju za 41 odstotkov višji
kot v enakem obdobju lani. dohodek za 43.2 odstotka, čisti dohodek za
37.4 odstotka, sredstva za akumulacijo pa so večja za 71.3 odstotka. Tako
je ob polletju znašal celotni dohodek 21.589 milijonov, dohodek 4.085
milijonov, čisti dohodek 2.633 milijonov in sredstva za akumulacijo so
dosegla 950 milijonov dinarjev.
Med posameznimi dejavnostmi je po poedinih dohodkovnih ka-
tegorijah različna rast. Po indeksih je kmetijstvo doseglo najvišjo stopnjo
rasti (celotni dohodek 148.3, dohodek 177.3. čisti dohodek 158.6 in
akumulacija 254.4). Po celotnem prihodku sledi trgovina z indeksom
:48,8, vendar je industrija, ki je po rasti celotnega prihodka nižja, v
drugih kategorijah na drugem mestu v občini (celotni dohodek 137,8,
dohodek 143,3, čisti dohodek 140,3 in akumulacija 177.9).
0 gospodarskem položaju
v ptujski občini
(POVZETEK IZ GOVORA FRANCA TETIČK0VIČA, PREDSEDNIKA SKUPŠČINE
OBČINE PTUJ NA SLAVNOSTNI SEJI V G0RIŠNICI)
Ob občinskem prazniku pregle-
damo tudi, kako smo uresničili na-
loge, sprejete s srednjeročnim pla-
nom. Skupščina občine, družbeno-
politične organizacije, samouprav-
ni organi organizacij združenega
dela, samoupravnih interesnih
skupnosti in krajevnih skupnosti so
večkrat obravnavali izvajanje,spre-
jetih srednjeročnih .fflanov,
usmerjali njihovo uresničevanje in
kritično ocenjevali ^rtibjektivne raz-
loge za neizpolnjevanje. Poleg
splošne gospodarske krize v svetu
in prevelike zadolžitve Jugoslavije
v tujini, vplivajo na težje pogoje
gospodarjenja in poslovanje pri nas
med drugim tudi slaba delovna di-
sciplina, premajhna varčnost, neiz-
koriščena strokovnost, nedosledna
odgovornost za samoupravno ure-
janje notranjih odnosov in delegat-
sko odločanje delavcev in občanov
na vseh ravneh.
POLOŽAJ
GOSPODARSTVA
V OBČINI
Sedanji gospodarski položaj v
občini je na splošno dober, če ga
ocenjujemo na osnovi znanih po-
datkov gospodarjenja v prvem pol-
letju. Analize posameznih dejavno-
sti kažejo, da nekatere gospodarske
dejavnosti ne dosegajo planiranih
rezultatov, ali pa so celo negativna
odstopanja, kajti pogoji, v katerih
so poslovale posamezne organizaci-
je združenega dela, so bili za neka-
tere ostrejši, kot za druge. Za tako
stanje so objektivni in subjektivni
vzroki. Med objektivne vzroke na-
vajajo organizacije združenega dela
pomanjkanje nekaterih surovin in
reprodukcijskih materialov, zlasti
tistih, ki so vezani na uvoz, ali se
'izvažajo in jih zaradi tega ni na do-
mačem trgu. Vse več je zahtev za
samoupravno sporazumevanje o
devizni udeležbi. Nekatere organi-
zacije združenega dela so se znašle
v težavah zaradi cenovne politike.
Nedvomno so prisotni tudi sub-
jektivni vzroki, zlasti če se obna-
šamo do nekaterih slabosti in po-
membnih poslovnih vprašanj nepri-
zadeto. Med subjektivne vzroke
uvrščamo tudi odsotnost organiza-
cij združenega dela pri povezova-
nju in združevanju dela ter sred-
stev. Ugotavljamo le nekaj spod-
budnih primerov tovrstnega zdru-
ževanja sredstev na podlagi skup-
nega dohodka; ne izkoriščamo pa
širših možnosti, ki jih imamo na
tem področju.
Položaj gospodarstva v občini je
v zadnjem času pogojen tudi s sa-
mo organiziranostjo združenega
dela. Mislim predvsem na tiste te-
meljne organizacije, ki so vezane
na delovne organizacije izven ob-
čine. Na splošno opažamo, da so
stabilizacijski ukrepi bolj dosledno
uveljavljeni v teh temeljnih organi-
zacijah, tudi za ceno opuščanja ne-
katerih dejavnosti, ne da bi sproti,
oziroma programsko nadomeščali z
drugo proizvodnjo. Tako prestruk-
turiranje in delitev dela znotraj de-
lovnih organizacij se odraža na
škodo nekaterih dislociranih te-
meljnih organizacij v občini.
Fizični obseg proizvodnje je do-
kaj zanesljiv podatek za sklepanje
oziroma ugotav ljanje gospodarske-
ga in poslovnega stanja v organiza-
cijah združenega dela. Pove nam
koliko smo naredili. Za prvo pol-
letje 1983 razpolagamo trenutno le
še s količinskimi podatki. Za pri-
merjavo uresničevanje planskih na-
log, nekaj osnov, ki smo jih sprejeli
z resolucijo za letošnje leto. Indu-
strijsko proizvodnjo bi morali po-
večati za 2,5 "Vo kmetijsko za 5
izvozili bomo več za 20 oziroma
za petino več kot v letu 1982. Na
novo bi se naj letos zaposlilo 240
delavcev ali 1,3 <7o več kot v prej-
šnjem letu; naložbe pa bi vrednost-
no ostale na ravni prejšnjega leta.
ALi DOSEGAMO
PLANSKO
ZASTAVLJENE
OBVEZNOSTI IN CILJE?
V industrijski proizvodnji v pr-
vem polletju presegamo planirano
stopnjo fizičnega obsega, saj je
bila ob prvem polletju dosežena
5,8 višje kot leta' 1982 v ena-
kem obdobju, je tudi nad pov-
prečjem v SR Sloveniji (3,5 %).
Vse industrijske panoge niso ena-
ke; nad 40 % višjo rast dosegajo v
tekstilni industriji in sicer pri
izdelavi tekstilne preje in tkanin
(138,2); nad 20 °7o so dosegli
delavci pri proizvodnji električnih
strojev in aparatov ter pri izdelavi
usnjene obutve in galanterije; nad
10 °7o dosega predelava kavčuka in
elektro gospodarstvo.
Gradbeništvo je v občini kot tu-
di v Sloveniji izpod lanskoletne
višine opravljenih efektivnih ur,
pada tudi zaposlenost; izpod lan-
skega povprečja je tudi turizem; v
prometu pri prevozu potnikov je
doseženo za eno desetino več,
tonaža pri prevozu blaga je višja.
Zaposlilo se je v petih mesecih
letošnjega leta za 1,5 % več kot v
lanskih petih mesecih, da pa je na-
raslo tudi število tistih, ki iščejo
delo za več kot tretjino, saj je kon-
cem junija iskalo delo 1092 oseb.
PREDNOSTNA
NALOGA - IZVOZ
Družbeni interes in konkretna
potreba gospodarstva in družbe je
izvoz, poleg potrebe po devizah, ki
imajo v tem času prvenstveno vlo-
go pri vse večjih zahtevah po
izvozu, ima izvoz med drugimi tu-
di cilje zagotovitve konkurenčne
sposobnosti našega gospodarstva
na zunanjih trgih s produktivnost-
jo, kvaliteto, strokovnostjo in
tehnologijo. Kako se ptujsko
združeno delo vključuje v izvoz?
Med izvozniki, za katere se vodi
evidenca v občini oziroma v delo-
vnih organizacijah so: TGA
,,Boris Kidrič" Kidričevo,
Perutnina Ptuj, Agis Ptuj, Kmetij-
ski kombinat Ptuj ter druge. Ne
navajamo rezultatov organizacij
združenega dela, ki so vezane na
delovne organizacije izven občine
in izvažajo neposredno ali posre-
dno. l/vozne aktivnosti vodijo te
na sedežih delovnih organizacij.
Teh je več, med najpomembnejšimi
izvozniki so: Labod TOZD Delta
Ptuj, Merinka TOZD Volneni iz-
delki Majšperk in Gorenje TOZD
Elektronika Ptuj.
Vrednostno se je izvoz povečal
za 30 dočim je uvoz padel za
skoraj polovico lanskega v istem
obdobju. Pokritje uvoza z izvo-
zom je prav zaradi manjšega uvoza
ugodno in dosega 133 Največ,
to je 96 % vsega izvoza je bilo
namenjenega na konvertibilno
tržišče.
POMEMBNOST
PTUJSKEGA
KMETIJSTVA
Ptujsko kmetijstvo je pomem-
bna dejavnost ne samo v občini,
ampak širše v Sloveniji. Neposre-
dno se s kmetijstvom ukvarja več
kot 22 % vsega prebivalstva v
občini. Pomemben proizvodni
potencial se kaže v samih povr-
šinah Dravskega in Ptujskega
polja, Haloz in Slovenskih goric.
Zato je družbena zahteva
današnjega časa po pridelavi čim-
več hrane toliko bolj aktualna in
obvezujoča za kmetijska območja.
Za ptujsko občino še toliko bolj,
ker ima dokaj razvit družbeni
sektor kmetijstva, ki je vseskozi
pomemben proizvajalec. Večino
proizvodnega potenciala predsta-
vljajo kmetje, ki se povsem
enakopravno strokovno in
tehnološko vključujejo v pridelavo
kmetijskih pridelkov in vzrejo živi-
ne. To je tudi širši družbeni inte-
res, ki ga razvijamo in uveljavlja-
mo prek različnih organizacijskih
oblik povezovanja in vključevanja
kmetov v družbeno organizirano
proizvodnjo. Zahteve po tako or-
ganizirani proizvodnji so čedalje
večje glede na vse večje domače
potrebe in potrebe ter nujnost po
izvozu tudi kmetijskih proizvodov.
Ne moremo celovito podati
polletnih podatkov "o fizičnih
pokazateljih za kmetijstvo, zato le
nekaj podatkov, ki delno kažejo
na ugodno stanje.
Med najbolj izpostavljenimi
zahtevami v kmetijstvu je poleg
živinoreje poljedelska proizvodnja.
Za slednjo se sprejema v skupščini
setveni plan, s katerim so bile
postavljene zahteve po pridelavi
sladkorne pese in pšenice. Pridelki
pšenice so znani, tudi dogovorjen
odkup je realiziran tako prek
kmetijske zadruge in kmetijskega
kombinata. Slednji je pridelal letos
čez 5.300 ton pšenice s povprečno
47 centi hektarskim pridelkom.
Prek kmetijskih zadrug je bilo
odkupljenih 1.800 ton pšenice,
odkup še ni zaključen. Pridelek po
hektarju je med 35—40 stoti v or-
ganizirani kmečki proizvodnji.
Pri sladkorni pesi plan setve ni
bil dosežen.
V kmetijstvu glede na velike
družbene potrebe in zahteve se
postavlja odgovornost pred vsake-
ga kmeta in delavca v družbenem
* sektorju za uresničevanje družbe-
nih zahtev. Imamo še rezerve za
večje donose, z intenziviranjem
pridelovanja v kmetijstvu, ob
pogojih zagotovitve reprodukcij-
skih materialov, gnojil, zaščitnih
sredstev ter večje angažiranosti
znanosti in prakse.
0SN0VNASREDSTVA
Brez nadaljnjih vlaganj v proiz-
vodna sredstva, v izobraževanje in
vzgojo ter usposabljanje kadrov,
pa tudi brez večje podpore uvelja-
vljanju strokovnosti in znanosti ter
ustvarjalnosti pomeni v razvoju
stagnacijo ali nazadovanje. Zato je
nujno tudi v zaostrenih pogojih
gospodarjenja in poslovanja vla-
gati razpoložljiva sredstva za raz-
širjeno reprodukcijo. Zagotoviti
več skupnih vlaganj. Skupna vlaga-
nja imajo zakonsko in materialno
podlago, ki je tudi v občini nismo
povsem izkoristili. V tem času se
postavljajo toliko bolj zahteve
pred tiste organizacije združenega
dela, ki ustvarjajo soliden doho-
dek in tudi sredstva za razširjeno
reprodukcijo, da vlagajo v proiz-
vodnjo, ki ima poleg izvozne
usmeritve tudi možnosti za
zaposlovanje. Premalo smo še
pripravljeni se dogovarjati za vla-
ganja na podlagi skupnih proizvo-
dnih programov. Možnosti za
odpiranje novih delovnih mest so
precej omejene. Zato bi bilo toliko
bolj nujno se skupno dogovarjati
za širitev proizvodnih obratov, ki
bi zaposlovali nove delavce.
V letošnjem prvem polletju so
bila vlaganja v osnovna sredstva v
primerjavi z lanskim letom
nominalno višja skoraj za 34
od tega v gospodarstvu za 11,8 °7o,
nominalno več tudi v negospodar-
stvu, za stanovanjsko dejavnost pa
2 krat večja.
Razmerje med vlaganji med
gospodarstvom in negospodarski-
mi dejavnosti je 69:31 — v prid
gospodarstva.
Ob koncu letošnjega prvega
trimesečja smo imeli v ptujski
občini vrednost vlaganj v višini
1,499.051.000 din. V letožnjem
letu so se pričeli graditi trije objek-
ti z večjo predračunsko vrednostjo
— to je stanovanjski blok A3 v
Rabeljčji vasi zahod, širitev proiz-
vodnega obrata zavor v TAM
TOZD Karosernica — obrat zavor
v Ptuju in farma govejih pitancev
v Sobetincih. V pripravah je grad-
nja farm v PP Ptuj ter farma
prašičev v Kmetijskem kombinatu
Ptuj. Investicije v kmetijstvu so
precejšnje pri usposabljanju
zamočvirjenih zemljišč v pesniški
in polskavski dolini. Pri melioraci-
jah gre za obveze v srednjeročnem
planu v obdobju 1981 — 1985 in
sicer za 3.905 ha zemljišč. Samo v
drugem polletju 1983 se bi moralo
pričeti delo na več kot 1.300 ha.
Ob melioracijah kaže povdariti, da
gre za vlaganja precejšnjih
družbenih sredstev, zato so toliko
bolj odgovorne naloge za komasa-
cijo in proizvodne programe na
usposobljenih zemljiščih.
Drobno gospodarstvo je bilo ve-
dno pomembna gospodarska deja-
vnost v občini. Predstavlja že
dokajšen delež družbenega proiz-
voda v občini. Zaposluje poleg
obrtnikov še 689 delavcev.
Družbe ne dejavnosti so v tem
obdobju uresničevale sprejete pla-
ne in planske cilje tako za
področje vzgoje in izobraževanja,
zdravstva, kulture, socialnega
varstva in skrbstva, otroškega
varstva, raziskovanja ter na drugih
področjih. Vse bolj se zaostrujejo
pogoji dela glede na omejitve na
področju skupne porabe, kar
močno prizadene sprejete progra-
me; toliko bolj, ker so za letošnje
leto zakonske omejitve skupne
potrošnje in sicer se lahko poveča
za 13 % glede na lanskoletno
potrošnjo.
Franc Tetiekovič med slavnostnim
govorom
V prvem poHetju so dobro delali, zato tudi ugodni rezultati
TGA BORIS KIDRIČ
V	delovni organizaciji TGA
Boris Kidrič so proizvodne naloge
prvega polletja v celoti izpolnili.
Pri tem je potrebno vedeti, da je
njihov cilj polna izkoriščenost
zmogljivosti, saj jih ne povečuje-
jo.. Zato so vsa prizadevanja
usmerjena v doseganje največjih
možnih rezultatov.
V	temeljni organizaciji Glinica
so proizvedli 51650 ton hidrata,
kar je enako kot v lanskem prvem
polletju, kalcinirane glinice pa
504bj ton, kar je tri odstotke
manj kot lani. Dodati je potrebno,
da je proizvodnja kalcinirane
plinici; odvisna od porabe v elek-
ikoiu.cui iu prodaje, kjer pa jo
dobijo tisti, ki prispevajo devizni
delež, saj je surovine za izdelavo
potrebno uvažati. Franc Visenjak,
vodja plansko-analitske službe, je
ob pogovoru posebej izpostavil
uspehe v proizvodnji aluminija.
Kljub težkim delovnim pogojem in
zastareli tehnologiji so v tej
temeljni organizaciji (o kateri smo
se toliko razpisali) dosegli ugodno
proizvodnjo. V obeh halah so
proizvedli 23.013 ton elektrolitske-
ga aluminija, kar ie enako kot lani
in točno toliko, kot so planirali.
Ta aluminij nato predelajo (vliva-
jo) v livarni (TOZD Predelava
aluminija). Tako so proizvedli
22.863 ton različličnih livarskih
proizvodov, dodatno pa za tuje
naročnike pretopili 2394 ton
aluminija. Storitvene temeljne or-
ganizacije so svoje naloge opravile
v okviru planirani^. Pri porabi
surovin so planirane količine pre-
segli pri žganem apnu, električni
enefgiji, mazutu in pari v TOZD
Glinica ter aluminijev fluorid v
proizvodnji aluminija. Ostala
poraba je v mejah planirane,
ponekod tudi pod tem.
Takšne rezultate pa niso dosegli
z lahkoto. Največje težave so bile
pri nabavi silicij metala, kar se
pozna pri zlitinah, podobno pa je
bilo tudi pri surovinah, ki jih je
potrebno uvoziti. Gre za natrijevo
lužino in sintetični kriolit. Seveda
pa je bilo tudi precej pomanjkanja
domačih reprodukcijskih materi-
alov.
Kot kaže, bodo uspešni tudi v
drugi polovici leta. Seveda brez
težav ne bo šlo. Vendar bodo vse
moči usmerili v zagotovitev pogo-
jev za nemoteno proizvodnjo.
Dobro delo jim je v prvem
polletju prineslo tudi ugodne
finančne rezultate.
v Novicah, obliki internega
informiranja delavcev, kjer so na
kratko in za vsakega delavca
razumljivi vsebini podani rezultati
prvega polletja, je zapisano, da
rezultati sicer niso blesteči, so pa
mnogo boljši kot marsikje drugje.
To pa je pomemben prispevek k
odpravi dvoma v sposobnost tega
delovnega kolektiva pri upravlja-
nju z zaupano mu družbeno lastni-
no. Tako velja izpostaviti dosledno
doseganje proizvodnih rezultatov,
normativov, ki ne zaostajajo za
svetovnimi (kjer jo lahko
primerjajo), planiranega obsega
izvoza, zadostnega dohodka za
pokrivanje večine lastnih in
družbenih potreb in to v razmerah,
ki so za aluminijsko industrijo vse
prej kot ugodne ter nemajhno skrb
za standard zaposlenih.
1. kotar
fEDNIK — 11. avgust 1983
DELEGATSKA SPOROČILA - 3
„PTUJSKA PETDESETLETNICA "
V imenu vseh, ki so prejeli plakete občine Ptuj. seje na svečani seji
v Gorišnici zahvalil IVAN POTRČ. Po besedah zahvale skupščini in
njenim delegatom pa je dejal:
tA — do volite mi, da ob tem tako
0 nas ko za ptujske občane sve-
tanem trenutku povem še besedo,
J(j katero mislim, da jo smem in
jftorem in celo moram povedati.
Priznanje, ki ga dobimo doma,
takšno priznanje ima vselej dvojno
ceno: dobimo ga od svojih ljudi in
jobivamo ga za to, kar smo storili
ali kar smo zmogli za ta svoj svet
storiti — le to je, kako vsi ne mo-
remo biti vselej med tistimi izbra-
nimi. ki ta priznanja dobijo, vendar
pa moramo vedno povedati, kako
niso dobljena priznanja samo čast
tistim, ki so jih dobili, ampak mo-
ramo tudi povedati, kako so prav
tako v čast vsemu našemu kraju,
nam vsem, predvsem pa so prizna-
nja vedno tudi tistim, ki jih ni več
trted nami, ali ki so celo dali svoja
življenja za današnjo in za jutrišnjo
socialistično domovino.
Prav v današnjem času, ko go-
vorimo o štiridesetletnicah, govo-
rimo o njih tudi zato, da bi bili z
nami in z našimi spomini tudi tisti
borci in tiste borke, kijih ni več med
nami. a ki so tudi nosili v sebi san o
lepši in pravičnejši domovini, v
kateri bodo človečanski odnosi
medljudmi, tako med ljudmi sa-
mimi kot med vsemi in vsakršnimi
ljudstvi tega našega vedno bolj te-
snega zemeljskega sveta.
In jaz se ob teh naših današnjih
premnogih obletnicah in še posebej
ob naših štiridesetletnicah prav v
tem našem jubilejsko tako bogatem
letu spomin/am še neke naše oble-
tnice, a ki bi ji smel in mogel reči
PTUJSKA PETDESETLETNI-
CA , — a to je bil čas, ko je zaživela,
se pomladila in se ustvarjalno raz-
cvetela prav v tem našem ptujskem
mestu skojevska in partijska orga-
nizacija. Da, to je bila povsem
svojska ptujska pomlad, še nikoli
dotlej si niso delavci, kmetje in
mladina, predvsem pa še tudi ptuj-
sko izobraženstvo, tako stisnili rok,
tudi pesti, kakor v teh in naslednjih
za človeštvo tako usodnih letih.
To je bila pomlad, ki je za nas
ustvarjala in storila borce za našo
jutrišnjo socialistično in samo-
upravno domovino, kakršna bi naj
naša domovina bila. Lahko rečem,
kako bi se mogli in smeli prav tej
ptujski pomladi zahvaliti, da smo
kasneje to mogli storiti, kar smo
doslej za to svojo socialistično do-
movino storili. In ta ptujska po-
mlad je bila kriva, da je lahko moj
gimnazijski sošolec, bil je Bratko,
za vsf nas mladince iz te ptujske
pomladi povedal, kako smo bili
vsem nevoljam navkljub srečna
generacija. Zavedli smo se v nekem
postanem času in kraju, začutili
smo s svojim delovnim ljudstvom ko
enako s svojimi nevoljami — ter
smo hoteli ljudstvu pomagati.
Samo toliko veljaš, koliko za
človeka ali sočlo veka storiš. In prav
to — doleti enako in tako zase ko za
ljudi, prav to bi moralo za na ve k
ostati temeljni kamen naše soci-
alistične družbe, za katero hočemo,
da postane do zadnjega vlakna sa-
moupravna, se pravi, da delaš tako
zase ko tudi za vse, ki delajo in ki
tudi zate delajo. No, našega delo-
vnega človeka, bodisi delavca za
strojem ali kmeta za traktorjem
tega ni treba učiti.
A o vsem tem, tovarišice in to-
variši, sem nekaj drobnega in po
domače povedal, da bi ob teh naših
obletnicah, pa naj bodo štiridese-
tletnice ali petdesetletnice, razmi-
šljali in razmislili, kako je potrebno
še vedno veliko storiti in postoriti,
da bi ustvarili svet naših mladost-
nih sanj in hotenj, da bi ustvarili
svet z globoko človečanskimi od-
nosi med ljudmi.
Torej revolucija, ki še vedno
teče... in bo tekla, dokler bo
človeški rod živel ter bo hotel živeti.
Vsi, ki ste prišli za nami in prihajate
za nami, boste ta boj bojevali do
konca svojih dni. To in tako je to
naše življenje!
In te naše častne ptujske plakete
nam naj bodo tudi za to naše spo-
znanje podeljene. Še enkrat —
hvala!«
Ivan Potrč: »V imenu vseh, ki smo
dobili ta častna in visoka ptujska
priznanja, se najiskreneje zahva-
lim ...«
foto: I. kotar
Plakete občine Ptuj so prejeli
Skupščina občine Ptuj je na seji v
mesecu juliju odločala o podelitvi
občinskih priznanj za leto 1983 in
odločila, da poleg zlate plakete, ki
jo je prejel naš rojak — pisatelj
Ivan Potrč, podeli še pet plaket ob-
čine Ptuj: Tovarni volnenih tkanin
Merinka TOZD Volneni izdelki
Majšperk, DO Komunala, grad-
beništvo in promet Ptuj, Komorne-
mu moškemu zboru iz Ptuja ter
Antonu Zorecu in Vladimiru Tum-
peju.
Tovarna volnenih tkanin
Merinka TOZD Volneni izdelki
Majšperk je dobila plaketo za do-
bre poslovne rezultate in za
uspešno izveden sanacijski pro-
gram. Zaradi slabe opremljenosti
strojnega parka je bila vse bolj
onemogočena hitra preorientacija
za nove izdelke, ki jih je zahtevalo
tržišče, zato seje v proizvodnji po-
javljalo veliko težav. Na osnovi
dobro izdelanega sanacijskega pro-
grama in združitve z DO Merinka
in SOZD MTT so bile prve težave
premagane in danes ugotavljamo,
da so v Majšperku, kljub težkim
gospodarskim razmeram doma in v
svetu v zadnjih letih dobro poslo-
vali.
DO Komunala, gradbeništvo in
promet slavi letos 30-letnico svo-
jega uspešnega dela in razvoja, ki
se med drugim kaže v uresni-
čevanju programa urejanja mesta
Ptuja in njegove okolice. V okviru
danih možnosti pa so v Komunali
ustrezno razvijali tudi tehnologijo
in pri tem upoštevali sodobne dose-
žke v znanosti in organizaciji dela.
Komorni moški pevski zbor, ki
nadaljuje tradicijo moškega zbora,
ustanovljenega leta 1953, slavi letos
30-letnico. Zbor, ki se je razvijal z
velikim prizadevanjem slehernega
njegovega člana, kuje svoj
umetniški izvor iz pristnega
ljudskega občutja, iz zanosne
borbene in revolucionarne pesmi, iz
pevske klasike in sodobnega ustvar-
janja. V minulih letih seje uveljavil
na številnih srečanjih v delovnih
kolektivih, ob prazničnih in slavno-
stnih nastopih, na pevskih revijah
in samostojnih koncertih. Njegovo
veljavo pa so potrdili tudi številni
radijski posnetki in televizijska
oddaja, izdal pa je tudi veliko
samostojno ploščo.
ANTON ZOREČ je doslej
opravljal številne odgovorne
funkcije v občinskem sindikalnem
svetu, v drugem mandatu
delegatske skupščine pa je bil član
izvršnega sveta Skupščine občine
Ptuj v katerem je odgovarjal za po-
dročje dela krajevnih skupnosti in
si posebej prizadeval za hitrejši
razvoj krajevnih skupnosti na manj
razvitih področjih Haloz in Sloven-
skih goric. V tem mandartu je pred-
sednik zbora krajevnih skupnosti
občine Ptuj.
VLADIMIR TUMPEJ se je pred
23 leti zaposlil v Obdravskem za-
vodu za veterinarstvo in živinorejo
Ptuj, v katerem je kasneje prevzel
dolžnost vodje oddelka za
pospeševanje živinoreje. Ing.
Tumpej je pobudnik in neposredni
uvajalec novih odkritij v
proizvodnji živinoreje in njene
specializacije ter za preusmeritev
kmetij v specializirano proiz-
vodnjo, zlasti krav molznic, za
siliranje uvele trave v kupih pod
folijo kot obliko konzervirane
hrane, za uspešno uvedbo tehnolo-
gije siliranja kuruzne silaže ter za
širjenje strokovnih spoznanj v
širšem občinskem in slovenskem
prostoru.
Vsem dobitnikom priznanj tudi
naše čestitke!
ms
foto: L. Kotar
Plaketa občine Ptuj je bila podeljena tudi Antonu Zorecu iz Grajene.
Sprejem za delegacije
in goste
Pred osrednjo prireditvijo v počastitev praznika občine Ptuj je
Predsednik SO Ptuj Franc Tetičkovič v dvorani na magistratu sprejel
člane delegacij in goste, ki so se udeležili slovesnosti. V krajšem nagovoru
jim ie predstavil program prireditev ter se jim zahvalil za udeležbo.
I. kotar
OBELEŽILI POT
PARTIZANSKIH KURIRJEV
Na priložnostni slovesnosti, v počastitev občinskega praznika, so v
ponedeljek proti večeru v Novi vasi pri Markovcih odkrili spominsko
obeležje .na poti partizanskih kurirjev, ki so na tistem mestu prečkali
Dravo. Številnim domačinom in gostom je po uvodnem pozdravu
Franca Preloga.predsednika krajevnega združenja ZB NOV Markovci.
tovori] Drago Miklavec iz IV. brigade VDV. Obeležje, ki so ga postavili
rajani. je odkril Franc Prelog in ga nato izročil v varstvo markovški
krajevni skupnosti. V priložnostnem kulturnem programu so sodelovali
pionuji. mladi iz OO ZSMS in pevke iz Stojnc.
Obeležje je trajen spomin na prehode kurirjev čez Dravo (foto I. kotar)
I. k.
PO SLEDEH STARIH ČASOV
Haloze. Slovenske gorice. Ptujsko in Drav-
sko polje spet nekoga zanimajo. Kako so
lunetje, viničaiji, kočarji... uvajali novosti v
luTiečko gospodarstvo, rokodelstvo, obrt,
stavbarstvo, stanovanjsko opremo. Kaj se je
dogajalo s komunikacijskimi sredstvi...
Kakšna ie bila noša. — babice se še dobro
soomimaio. kakšne težave so imeia kmečka
dekleta, da so sploh dobila blago, pa še lepo in
Poceni bi moralo biti. — še posebej iznajdljive
so morale biti viničarke. če so hotele iti vštric z
bogatimi kmečkimi deklinami, ki so se rade
^ošatile s svojo opravo; kaj se je pražilo in
^^lodilo v loncih in piskrih. in kako.
Vse to in še veliko drugega zanima študen t ke
etnologije, ki s svojim mentorjem Ralfom Ce-
plakom hodijo po terenu in se seznanjajo z
metodami raziskovanja. Šest študentk pa ne bo
samo hodilo po terenu, vsak večer bodo urejale
zapiske s terenskega »pohoda« in jih sproti
pretipkavale na kartone.
Pozorne bodo tudi na razkroj, oziroma
stopnjo ohranjenosti tradicionalne kulturne
podobe v določenem časovnem obdobju — to
je od konca 19. stoletja do danes, in to v po-
ljedelstvu in živinoreji, domači in tradicionalni
obrti. noši. prehrani, stavbarstvu, notranji
opremi; v skupnostih, šegah, verovanjih.
zdravilstvu, glasbi, petju in plesu, v likovnem
obzorju.
S svojim delom bo ukupina seznanjala tudi
druge udeležence na akciji (saj gostuje na
zvezni mladinski delovni akciji Slovenske go-
rice 83). če jih bo seveda zanimalo. Terenskim
pohodom se bodo v okviru interesnih deja-
vnosti lahko priključili tudi brigadirji. Če bo na
akciji zanimanje, pa bodo etnologi organizirali
tudi ogled etnoloških filmov s pogovori o
etnološki problematiki, naši kulturni dediščini
itd. Rezultate svojega dela bodo na koncu
prikazali z razstavo.
Danica Petrovič
Zlata plaketa občine
Ptuj Ivanu Potrču
Zbori skupščine občine Ptuj so na seji v juliju 1983 soglasno sprejeli
sklep, da zlato plaketo občine Ptuj v letu 1983 prejme Ivan Potrč, kije
letos praznoval 70-letnico rojstva. Njegovemu visokemu življenjskemu
jubileju se pridružuje tudi 50-letnica njegovega nadvse uspešnega lite-
rarnega ustvarjanja. Že v letu 1932. je začel objavljati svoje prvence v
Rasti, glasilu ptujskih gimnazijcev. Takoj za tem je vstopil v slovenski
literarni prostor z novelo Kopači, pozneje s povestjo Sin, dramo Kreflova
kmetiia. pisal pa je tudi že svoie znamenite Kočarje.
Pisateli Ivan Potrč ie že pred voino pokazal pripadnost slovensko-
goriškemu Kmečkemu svetu, daje njegov pravi sin, saj je postal glasnik
moralnih. duhoVnih in socialnih teženj tega sveta. V realistični obliki in
vsebini je slikal revščino na vasi. boj za kruh. kritiziral takratne razmere,
nakazoval izhod iz njih. hkrati pa je upodobil propadanje gruntarske
kmetije in v zvezi s tem moralne skazitve osebnega kmetovega življenja.
V teh njegovih predvojnih literarnih delih bi zaman iskali lirične opise
narave, čeprav se skoraj vse dogajanje odvija prav v njej, kajti pisatelja
so preveč zaposlovali pereči problemi kmečkega človeka. Da pa pisatelj
razpolaga tudi z bogatim lirskim čutom, nam kažejo njegove povojne
novele, katerih vsebina so največkrat vznemirljive avtobiografske po-
dobe iz njegove rane mladosti.
Ivan Potrč seje tudi po vojni kot pisatelj vrnil v svoje domače kraje.
To nam kažeio: povest Svet na Kaižariu. drugi in tretii del nieaove
dramske trilogije, roman Na kmetih, ki predstavlja ob dramski trilogiji
o Krefiih vrh Potrčevega literarnega ustvarjanja, da ne naštevamo še
drugih njegovih literarnih del.
Pisatelj seje vedno usmerjal v življenje malega človeka, vendar tako,
daje sedaj potisnil v ozadje njegov socialni položaj, vospredje pa postavil
individualno usodo posameznikov, njihove ljubezenske in družinske
razplete ter njihov odnos do nove družbene stvarnosti. V teh svojih
besednih umetninah je izoblikoval nekaj povsem novih, svojstvenih in
trajnih človeških likov, kakršnih slovenska književnost doslej še ni
poznala.
Trdimo lahko, daje Ivan Potrč kot pisatelj od vseh najprepričljivejše
odkril v slovenski literaturi naše Slovenske gorice in njene prebivalce,
katerih govorica je izredno sočna, a nekoliko okorna in trda, kot je bilo
trdo njihovo življenje.
Njegovi rojaki smo našemu jubilantu močno hvaležni, ker je ostal s
svojim pisateljskim delom globoko zakoreninjen v naši pokrajini in v
naših ljudeh. Hvaležni pa smo mu tudi zato. ker je posvetil kot pisatelj in
revolucionar vse svoje delo pristnim hotenjem kočarjev, polproletarcev
in tudi kmetov po novi. pravičnejši socialistični družbi.
Predsednik Franc Tetičkovič izroča zlato plaketo občine Ptuj Ivanu
Potrču.	foto: I. kotar
STARESABLJE
SENEDAJO
Veliko prahu se je dvignilo, ko so ptujski člani kluba brigadirjev
Franc Belšak-Tone napovedali svojo udeležbo na zvezni mladinski
delovni akciji Slovenske gorice. S tistim prahom seveda mislim ne-
omajani optimizem, s katerim so se veterani v sovoto zapodili proti
Juršincem. Take invazije seveda ni bilo mogoče prenesti. Kubični metri
zemlje so kar rasli objarku. lopate so se lomile, krampi so otopeli od silnih
udarcev junakov mladinskega prostovoljnega dela. Nekateri bi sicer
lahko pripeljali s sabo že vnuke, vendar to ne pomeni, da so njihove kite
kaj manj žilave in mišice manj napete kot takrat od Šamca do Sarajeva.
12 veteranov in en domačin, ki so ga veterani v svojem zanosu posvojili,
ter štiri mlade brigade so kopali jarek za vodovod na hrib blizu Juršinc.
Čeprav je bila v jarku voda. to brigadirjev, predvsem pa. tako sc
zatrjevali, veteranov ni motilo, saj so nekateri vajeni vode še od Pesnice
naprej.
Kako so važne delovne izkušnje, potrjuje tudi to. da so veterani kljub
nenehnemu govorjenju in reprezentančnemu postopanju okoli jarka, ne
nazadnje pa tudi poziranju (rezultat vidite), vendarle izkopali nič man.
kot 36 kubikov zemlje, kar pomeni, da so normo presegli za 77,05
odstotka. To je bil tudi prvi za najboljšim rezultatom, ki gaje 94,23 %
presežka norma dosegla brigade Ibje Badovinca iz Laškega.
Vsi veterani so. po neuradnih podatkih, akcijo preživeli. Tako tud
lahko predvidevamo, da lopat in krampov ne bodo obesili na steno kc
trofeje, ampak jih bodo uporabili še v kakem jarku.
Danica Petrovi
Razgreti veterani v trenutkih složnosti	Foto: Ludvik Kotar
4- IZ NAŠIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI
11. avgust 1983 - ^^DNI^
PRIZNANJA
KS BORIS ZIHERL
Po določilih pravilnika o podeljevanju priznanj KS Boris Ziherl
lahko priznanja podeljujemo samo enkrat letno. Ker so računali na
slovesnost ob odprtju nove — prve trgovine na območju KS. letos na
skupnem praznovanju praznika mesta Ptuj niso podelili nobenega pri-
znanja. To dolžnost so opravili v soboto. 6. avgusta.
Najvišje priznanje — plaketo krajevne skupnosti je prejel Franc
Fideršek. dosedanji predsednik skupščine KS Krajevna konferenca
SZDL je podelila tudi bronaste znake OF„ ki so jih prejeli: Nada
Mihelič-Ošo. Herman Brglez. Rudi Košir. Franc Lončarič. Zvonko
Pernek in Ivan Petrnel. Priznanja krajevne skupnosti pa še prejeli
Matilda Krivec. Rudi Košir. Viktor Makovec. Zora Pliberšek, Anita
Sirec. Ksenija Škrabar in Valentin Zamuda, poleg tega pa še delovni
kolektivi: Dom upokojencev Ptuj—Muretinci. Srednješolski center Ptuj.
delovna skupnost skupnih služb KS Ptuja in delovna organizacija M1P
Ptuj.	MG
Frane Potočnik izroča plaketo KS Francu Fideršku. foto: 1. kotar
Srečno vožnjo vaščani
Šikol
Slabe avtobusne zveze z Mariborom in Ptujem so v Šikolah že pred
petimi leti porodile zamisel o novem železniškem postajališču, ki se je
začela uresničevati šele pred nekaj meseci. Vaščani so izvolili osemč-
lanski gradbeni odbor, ki je v veliki meri zaslužen, da je bil načrt
uresničen.
Franc Gojkošek nam je o poteku gradnje postajališča povedal
naslednje:
»Svet KS Cirkovce je sprejel sklep, da se bo v letu 1983 gradilo
železniško postajališče v Sikolah. seveda s pogojem, da največ sredstev
prispevajo vaščani sami. Gradbeni odbor ni imel lahke naloge, saj je
moral reševati probleme z Železniškim gospodarstvom. KS in vaščani
Šikol. Stražgonjoe in Pongerc. S podpisi smo zbrali 210 interesentov, ki
bodo koristili to postajališče.
Večino sredstev so tako res zbrali vaščani sami. kar 65 milijonov
starih din. 25 jih je prispevala KS. izŽGP pa so zagotovili, da prevzamejo
stroške signalizacije. Novi predračuni, ki smo jih dobili, so bili za nas
ugodni, saj niso presegali razpoložljive vsote. Posebna zahvala gre
predstavnikom ŽGP. KS. mladini in gradbenemu odboru.«
Da je bila zgraditev novega postajališča v teh energetskih težavah
res potrebna, bo prav gotovo pokazal čas.	Rosvita Pesek
Na slovesnosti ob pnem postanku vlaka je nastopila tudi folklorna
skupina iz Cirkovec (foto I. kotar)
Ukrepi za ublažitev posledic
suše in toče
V mesecih julij in av gust sta suša in toča močno prizadela kmetijske
posevke in povzročila veliko škodo. Da bi omilili te posledice, komite za
kmetijstvo priporoča vsem kmetijskim organizacijam združenega dela.
zasebnim kmetijskim proizvajalcem in Kmetijski zemljiški skupnosti da:
—	proizvajalci dosledno izvedejo potrebno dognojevanje trav nikov
in njivskih površin ter setev strnišč po navodilih kmetijskega inštituta
Slovenije;
—	kmetijski zadrugi Ptuj in Lovrenc ter TOZD Kmetijskega
kombinata naj skupaj s Kmetijsko zemljiško skupnostjo in krajevnimi
skupnostmi organizirajo košnjo na vseh travnikih, ki še niso pokošeni.
—	kmetijske organizacije združenega dela naj takoj sporočijo
Splošnemu združenju za kmetijstvo Slovenije potrebe po gnojilih za
dognojevanje in po zaščitnih sredstvih, če le-teh nimajo v zalogi,
—	z namenom, da zadržimo osnovni stalež živ ine in zagotovimo
dovolj krme za rejo preko jeseni in zime. je potrebno takoj ugotov iti
primanjkljaj, oziroma višek krme (sena) ter te podatke posredovati
tukajšnjemu komiteju do 17/8-1983.
—	kmetovalce, oziroma lastnike zemljišč, ki jim povzročena škoda
presega 20 % vrednosti celotnega katastrskega dohodka opozaijamo na
možnosti za odpis davka, za kar pa morajo biti vloženi posamezni
zahtevki pri upravi za družbene prihodke občine Ptuj.
—	Izvršni svet SO Ptuj je o posledicah elementarnih nezgod že
razpravljal na preteklih sejah in aktiviral delo občinske komisije za oceno
škode v kmetijstvu, kije doslej ocenila škodo po toči na 325.546.510 —
din. O poročilu komisije bo razpravljal Izvršni svet na seji dne 10/8-1983
m podvzel še dodatne ukrepe.
Količine semen za strniščne posevke so zagotovljene, zato je nujno,
da tudi s temi posevki nadoknadimo izpad krme. O vseh morebitnih
težavah, ki se porajajo ob ukrepih za omilitev škode v kmetijstvu nas
sproti obveščajte, hkrati pa tudi predlagajte ukrepe, da v nobenem
primeru ne bo prišlo do zmanjšanja črede v živinoreji zaradi pomanj-
kanja krme.
TUDI POSTAJALIŠČE IN MOST V
ZAMUŠANIH
OB OBČINSKEM PRAZNIKU
Na podeželju se znajo veseliti, znajo pa tudi
delati. To dnevno dokazujejo. Slovesno, a ob-
enem delovno so slavili tudi v krajevni sku-
pnosti Gorišnica. ko so v naselju Zamušani v
soboto. 6. avgusta predali namenu novo žele-
zniško postajališče in most čez Pesnico. Oboje
so prebivalci tega območja težko pričakovali in
slednjič tudi dočakali.
Na peronu novega postajališča, ki so ga bo-
gato okrasili, se je v soboto zbralo veliko va-
ščanov. Tu so bili tudi tamburaši. kmečke žene
s kupico in domačim kruhom ter liikom. Pri-
pravili so tudi venec liika in gibanico za stro-
jevodja. ki je na postajališču Gorišnica prvič
ustavil vlak. od ponedeljka. 8. avgusta dalje bo
to stvarnost in ne več samo želja, kije živela tod
blizu 100 let.
Leopold Orešek, odgovoren za gradnjo po-
stajališča. je na slovesnosti povedal:
»Veseli smo današnjega dne, da v počastitev
8. avgusta — praznika občine Ptuj in 41. ob-
letnice junaškega boja slovensko-goriške Lac-
kove čete. predajamo namenu težko pričako-
vano železniško postajališče na stičišču poti
Zamušanov. Gorišnice. Tibolc, Zgornje Bre-
snice in Prerada.
Uresničena je 100-Ietnaželja naših krajanov.
Že ob gradnji železniške proge Pragersko-
—Ormož 1860. leta. je takratna železniška
uporava nameravala zgraditi železniško po-
stajo. ki bi bila edina med Ptujem in Veliko
Nedeljo, vendar ni bilo soglasja takratne gro-
fije. Zgradila seje le železniška postaja v Mo-
škanjcih in postajališče v Osluševcih.
Čas je opravil svoje. Železnica je pridobila na
pomenu. Ponovili so se poskusi za gradnjo,
vendar več od zamisli ni bilo. Z razvojem
krajevne skupnosti in koncentracijo prebival-
stva. energetsko krizo se je ponovno porajala
zamisel o postavitvi postajališča.
V mesecu maju 1980je bil na željo krajanov
Tibolc in Zamušanov imenovan iniciativni
odbor, ki je aktivno deloval in povezoval in-
terese krajanov z železniškim gospodarstvom
Ljubljana in železniško transportno organiza-
cijo Maribor.
Z anketo je bila ugotovljena in potrjena de-
janska potreba po ureditvi železniškega po-
stajališča v Gorišnici v kateri danes živi okrog
3800 prebivalcev. Letos 25. maja pa je bil
sprejet dokončni sklep o izgradnji postajališča
ter sprejet tudi ključ o financiranju.
Takrat je bil imenovan tudi gradbeni odbor,
ki je ob pomoči krajanov Zamušanov, Gori-
šnice.Tibokr. Bresmke en Prerada ter odgovor-
nih v KS opravil vsa predvidena dela po pro-
jektu.
Krajani so prispevali 732 udarniških ur, prek
100 traktorskih prevozov in 20 strojnih ur.
Navozili smo 300 ku bikov. gramoza, vgradili 4
kubike betona in 900kgželeza. Poleg tega je 15
kubikov asfalta — postajališče je namreč as-
faltirano. Vsa potrebna dela smo opravili kra-
jani sami.
Ob gradnji ni zatajita zav est občanov, ki so s
svojim delom pokazali da je mogoče tudi z
majhnimi družbeni sredstvi-oplemenitenimi z
lastnim delom in pomočjo, ustvariti dobrine
družbenega standarda, ki so pomembne za vse
nas in bodoče rodove.
Delo. volja in sloga so elementi zdravega
življenja v družbi in okolju, v katerem živimo.
So najboljši prispevek k stabilizaciji našega
gospodarstva.«
Postajališče je trenutno brez nadstrešnice in
stojišč za kolesa. Tudi to imajo v načrtu. U red ili
ju bodo še to jesen.
V krajevni skupnosti želijo tudi sodelovanje
avtobusnih prevoznikov, ki bi naj uvedli pra-
vokotne avtobusne linije iz sosednjih vasi on-
stran dravskega kanala tja do Borla.«
Na slovesnosti ob otvoritvi novega postaja-
lišča je govoril tudi Jože Juričinec iz ŽTO
Maribor.
■> Zaostrena gospodarska situacij a. pred vse m
pa energetska kriza, ki utegne biti še hujša,
narekuje slehernemu delavcu, občanu, kraja-
nu. vsaki sredini, da boljše ustvarja, gospodari
in racionalno uporablja energijo. Znano je, da
je železniški prevoz poleg pomorskega in reč-
nega. tisti, ki porabi na enoto prevoza najmanj
goriva, najmanj energijie.
Kljub vsemu pa še nismo izkoristili vsefc
prednosti železnice. Nasprotno razvijali s®o
dražji-cestni prevoz.
Železničarji Slovenije in Jugoslavije si ^
nehno prizadevamo povečati obseg prevar«
blaga in potnikov po železnici. To~nam je *
investicijskimi vlaganji v infrastrukturo ozjio.
ma v razvoj železniških zmogljivosti, z uvaj*.
njem nove tehnike in tehnologije, z boljšo c*.
ganizacijo dela in prilaganjeni transportnem,,
tržišču, v veliki men tudi uspelo. Še zlasti. k0
govorimo o prevozu žitaric, cementa, prevar®
potnikov z zelenimi in poslovnimi vlaki ter
prevozu delavcev na delo in z dela.
Ob tem bomo morali razvijati tudi take ak-
cije. kot je bila ta v krajevni skupnosti Goii-
šnica. ko ste z lastnim delom in prispevki uspel
urediti to prepotrebno postajališče.* je za-
ključil Jože Juričinec.
S POSTAJALIŠČA - NA NOV MOST ČEZ
PESNICO
Do novega mostu so se pripeljale kmečke
žene iz Zamušanov s kravjo vprego. Bik so
»oborožene« z besedo in dobro jedačo ter pi-
jačo. Tako kot znajo samo one. so pripovedo-
vale o zgodovini starega mostu in o potrebi da
se zgradi nov.
Most so tudi »one« krnile: Seka jih je dobro
prepeljala čez. Vrvico in simbolično otvoritev
pa je opravil Stanko Rebere iz Zamušanov.
Šopka je bil deležen tudi Jože Kimc. ki sije za
novi most veliko prizadeval.
Po slovesni otvoritvi je sledila malica. Sla-
vnostni govornik pa je bil Franc Krainc pod-
predsednik IS SO Ptuj kije povedal:
»Želim, da bi nova objekta služila sve emi
namenu in s tem pomagala nam vsem. da bomo
svoje delo in naloge lažj e in hitreje oprav]] a]. ta
tako čim hitreje realizirali postavljene naiioge
stabilizacijskih načrtov, saj je od tega odvisna
tudi naša bodočnost.«
Vlak je prvikrat ustavil, most je odprt, ostaja
pa zavest, da so ljudje bogatejši za nova ob-
jekta. ki sta plod zavestne in enotne akaije
delovnih ljudi in občanov krajevne skupnosti
Gorišnica.	\|(j
Venec liika in gibanica za strojevodjo
Kmečke žene iz Zamušanov so s Šeko prve krstile do> most
foto: Ludvik Kot«
Slavili so četrti krajevni praznik
KRAJEVNA SKUPNOST D0LENA
Tretji avgust so v krajevni sku-
pnosti Dolena določili za svoj
praznik. Vendar prireditev ob le-
tošnjem četrtem krajevnem pra-
zniku niso omejili samo na ta dan.
temveč so pripravili bogat pro-
gram prireditev od 31. julija do 7.
avgusta.
Tako so zadnji dan julija pri-
pravili srečanje starejših občanov,
ter nedeljski popoldan z domači-
mi pevci in godci.
Na sam praznični dan. torej v
sredo. 3. avgusta so se sestali na
slavnostni seji skupščine in druž-
benopolitičnih organizacij. Na tej
slovesnosti so podelili tudi pet
bronastih odličij osvobodilne
fronte in 18 priznanj krajevne
skupnosti. Odličja osvobodilne
fronte so tokrat prejeli: Marjan
Skrila iz Bolečke vasi. Ivan Cebek
z Zgornje Pristave. Anton Veselič
iz Barislovec. Rudolf Lozinšek iz
Bolečke vasi ter Francka Petrovič
z Zg. Pristave.
V Detek so v dvorani doma
Uruzbenopohtičnin organizacij v
Doleni odprli zanimivo razstavo,
na kateri so se s pekarskimi moj-
strovinami ter izdelki ročnega
dela predstavile gospodinje z ob-
močja krajevne skupnosti.
Osrednje prireditve v počastitev
četrtega krajevnega praznika KS
Dolena so potekale v soboto, pri-
čeli pa so jih z otvoritvi jo mostu
prek Dravinje v Zgornji Pristavi
Most je velikega pomena za pre-
bivalce na obeh straneh Dravinje.
povezuje pa Zgornjo Pristavo $
haloškimi naselji v sosednji kra-
jevni skupnosti Podlehnik. Most
so zgradili z združenimi sredstvi
območne vodne skupnosti, sku-
pnosti za ceste občine Ptuj. TOZD
Gozdarstvo. TOK Gozdarstvo in
krajevne skupnosti Dolena.
V soboto je bilo tudi srečanje
borcev NOV. pripravili pa so še
razne zanimive prireditve — od
tekmovanja koscev v ročni košnji
in kolesarsko dirko. Sobotno
praznovanje so zaključili z zaba-
vno prireditvijo, ki jo je kot šte-
vilne druge tega dne motilo de-
ževno vreme. Za zaključek prire-
ditev ob četrtem krajevnem pra-
zniku so mladi krajani pripraviti*
nedeljo še tumir v malem nogo-
metu, šahu. tenisu in pikadu.
JB
Največja pridobitev ob 4. krajevnem prazniku je nov most prek Dravinje
v Zgornji Pristavi
Gospodinje so pripravile zanimivo razstavo pekarskih mojstrovin ter
ročnih izdelkov.
Fantje so se pomerili v ročni košnji
TEDNIK z11avgust 1983
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5
TUDI ZDAJ NE BREZ TEŽAV
ZMDASG 83
Na zvezno mladinsko delovno akcijo
Slovenske gorice 83 so prispele letošnje
poslednje štiri brigade. S tretjo izmeno se bo
brigadirsko poletje v Dornavi končalo. Kakor je
pokazala prva izmena s svojimi težavami, in s
kakršnimi težavami so prišle na akcijo štiri
brigade 111. izmene, bi kazalo ob koncu
brigadirske sezone temeljilo, resno in brez
ideoloških pomislekov razmisliti o nadaljnji
usodi mladinskih delovnih akcij. Toda to
zaenkrat še pustimo, mogoče bodo vsi tisti, ki
so po svojih funkcijah zadolženi za
problematiko mladinskega prostovoljnega dela,
vendarle ujeli številna opozorila iz vse letošnje
brigadirske Juslavije.
Za brigadirje III. izmene ZMDA SG 83 pa je
že dober delovni teden in več. V Dornavi
prebivata dve slovenski, ena hercegovska in ena
hrvaška brigada.
Komandant mladinske delovne brigade
Slavko Slander iz Domžal, Zvone Slovnik je ob
predstavitvi svoje brigade povedal, da šteje
samo 20 brigadirjev, od tega dve dekleti,
študent je samo eden, pri evidentiranju brigade
so imeli velike težave z združenim delom, ker v
OZD niso pustili svojih delavcev. Kljub temu pa
brigado sestavlja največ delavcev, nekaj je
dijakov. Ob vprašanju, kako to, da je za
brigado tako malo zanimanja, je komandant
domneval, da dijakov akcija ne zanima najbrž
zato, ker jim v III. izmeni ne odpade pouk.
Brigada Slavka šlandra je bila doslej na
mladinskih delovnih akcijah Posočje, Brkini,
Kobansko in Bela Krajina. S sprejemom na ak-
ciji so brigadirji zadovoljni, nekaj
nesporazumov je bilo s tem, kje bodo spali —
mislili so, da v novi šoli v Dornavi, na trasi pa
so se brigadirji po besedah njihovega
komandanta doslej dobro odrezali. Komandant
nepopolne brigade pa zaradi ,,nepopolnosti"
nima nobenih težav, celo manj dela ima, ker je
brigadirjev manj.
Brigada Marko Soljic iz Lističe šteje 32 briga-
dirjev, od teh je 6 deklet in 5 pionirjev.
Komandant Jožo Pavkovič je povedal, daje bilo
s pripravo brigade precej težav, na začetku
nekompletni brigadi pa se je v petek pridružilo še
osem brigadirjev. Brigada je bila ustanovljena
na pobudo občinske konference ZSMS BiH
Lističa leta 1978. Nosi ime znanega revolucio-
narja in španskega borca. Doslej je sodelovala
na petih mladinskih delovnih akcijah:
Samac—Sarajevo, Zvornik, Nova Gradiška,
Olimpijada in Sarajevo. Osvojila je nekaj plaket
in trakov akcije, tudi najvišje zvezno brigadirsko
priznanje Veljka Vlahoviča.
Rodno mesto brigade Lističa je blizu
Mostarja, leži pa v srcu zahodne Hercegovine.
Mestece, ki je pognalo na golem hercegovskem
kamenju, je simbol zmage in vztrajnosti, rasti v
svobodi. Čeprav v senci večjih mest in prizadeta
s stoletno zaostalostjo, se Lištica ni uklonila sla-
bim časom. Razvila se je v mesto, vredno
čudenja glede na prejšnje čase. Mesto raste ob
toku istoimenske reke, ob reki teče življenje, od
te reke, iz tega mesta prihaja brigada v Dornavo.
Tako poetično je svoj domači kraj opisal
komandant brigade.
Glede na uspešnost brigade v prejšnjih letih je
bilo zanimivo slišati, kako to, da je prišlo letos
do težav. Že spet ista pesem kot prej: delovne
organizacije niso pustile svojih delavcev, sicer pa
je brigade še 10 dni pred odhodom štela 70
članov, brigado so selektirali na 40 članov, po-
tem pa jim je zdravnik na pregledu nepredvideno
zavrnil 8 brigadirjev. To se je zgodilo v zadnjem
trenutku. Glede vtisov na začetku akcije je
komandant povedal, da so brigadirji pričakovali
večje naselje, tako da je Dornava malo presene-
čenje, vendar pa je bilo vodstvo brigade na sami
otvoritvi akcije in je brigadirje pripravilo. Zdaj
se vsem iz Lištice zdi, da je to eno od najlepših
naselij vsaj tistih, ki jih ti brigadirji poznajo;
naselje je malo, vendar simpatično. Prednost pa
je, da se vsi brigadirji v naselju poznajo. Delo na
trasi ni težko. Po dolgih in mučnih zapletih, ki
jih je brigada doživljala med potjo od Sarajeva
do Dornave (potovali so celo s tovornim vla-
kom), so brigadirji vendarle prispeli v naselje in
to ob dveh zjutraj, v noči od nedelje na pone-
deljek. Kljub temu, da so bili zelo utrujeni, so se
odločili, da bodo ob svitu vstali skupaj z drugimi
brigadirji in odšli na delovišče. Tisti dan so bili
izmed vseh brigad najboljši prav brigadirji iz
Lištice. Brigada je mlada, saj je povprečna sta-
rost nekaj nad 18 let.
Danilo Bartol je komandant brigade Ilije Ba-
dovinca iz Laškega. Brigada šteje 30 brigadirjev,
od tega eno dekle, enega pionirja in dva vete-
rana. Glavni vzrok, da je brigada nepopolna, je
po besedah komandanta najbrž to, da je bilo so-
delovanje med delovnimi organizacijami in
občinsko konferenco mladine preslabo. To velja
tudi za prejšnja leta. Dogajalo se je, da je bri-
gada dobivala brigadirje še med akcijo, tako se
dogaja tudi zdaj. Brigada je bila ustanovljena
leta 1977 in je bila na akcijah Kobansko, Go-
ričko, Brkini, Posočje, kjer so dobili trak akcije
in na Kobanskein, kjer je brigada prav tako
osvojila trak akcije. Brigadirji so zaenkrat
zadovoljni z naseljem in hrano, na deloviščih pa
delo ni pretežko. Prva dva dni jih je morila vro-
čina. Brigadirji se vključujejo tudi v interesne
dejavnosti.
Ivica Levrič je komandant MDB Izvidjač, OK
ZSMH Zagreb—Trnje. Brigada šteje 46 briga-
dirjev, od tega 4 dekleta, 3 pionirje, 7 delavcev,
vsi drugi so dijaki. Brigada je sodelovala na
štirih zveznih akcijah doslej — Otok mladosti,
Beograd, Palic, Kadinjača in Popova Šapka, tu
je tudi osvojila plaketo Veljka Vlahoviča. Na
vprašanje, kakšen je bil sprejem, je komandant
dejal, da je brigada vedela, kam gre, saj je na ak-
ciji Slovenske gorice sodelovala že leta 1981.
Vedeli so, kaj jih čaka, poznali so naselje, trase.
Vsi pač morajo biti zadovoljni s tem, kar je —
,,bar donekle zadovoljni" — je rekel koman-
dant. V treh letih se nič ni spremenilo. Brigadirje
moti to, da ni posebnih prostorov za družbene
dejavnosti, zelo težko je uskladiti čas, da bi
lahko delali takrat, ko drugi brigadirji ne spijo.
Danica Petrovič
Spominsko obeležje
padlim kurirjem
Po žalni seji predsedstva občinske skupščine in družbenopolitičnih
organizacij občine Ptuj, ki je bila v nedeljo zjutraj v delavskem domu
Franc Kramberger. so so slovesnosti nadaljevale v Gorišnici. kjer je bila
tudi osrednja proslava v počastitev letošnjega občinskega praznika.
Predstavniki občinske skupščine, družbenopolitičnih organizacij, gostje
in ostali občani so se najprej zbrali pri Toplakovi domačiji, kjer so
prisostvovali slovesnemu odkritju spominskega obeležja padlim kuri-
ijem. Na tem mestu so namreč 6. februarja 1945 leta padli sekretar
ptujskega okrajnega komiteja KP Franc Belšak-Tone, komandir
14—TV postaje Ruda Sever-Vojo, komandant pete relejne linije Anton
Ferlež-Jelen, doma iz Rogaške Slatine in kurir 14—TV postaje Franc
Tobias-Zvonko. Druge so ujeli in pozneje štiri ustrelili kot talce. V
obkoljeni Toplakovi hiši je bilo takrat 13 aktivistov, od tega sedem
okrajnih in šest kurirjev 14—TV postaje.
14—TV postajo so ustanovili v mesecu juniju leta 1944 in je bila ena
najmočnejših z okrog dvajsetimi kurirji, ki so vzdrževali zvezo z ostalimi
TV postajami, izvedli pa so tudi več drugih uspešnih akcij.
Jože Donaj — predsednik krajevne organizacije ZZB NOV v Gorišnici
odkriva spominsko obeležje pri Toplakovih v Gorišnici.
Foto: L. Kotar
V Ljudskem vrtu cveti
osameli lokvanj
Ljudski vrt je priljubljeno pribežališče številnih Ptujčanov. Imel pa
bi še več obiskovalcev, če bi bil urejen . .. Teh čejev je veliko, pa vendar
mu mnogo ostajajo zvesti. Od besede vrt pričakujemo veliko, od tega pa
nam Ljudski vrt ponuja le malo.
V zadnjih dneh je njegova »ponudba« vsaj delno ozaljšana. Del
ribnika je namreč olepšal lokvanj s svojimi cvetovi. »Obiskali« smo ga v
soboto. 6. avgusta, ko seje bohotil s štirimi cvetovi. Imel jih je že tudi
enajst — takrat pa so mu »zagrozile«'človeške roke. Če bi ne bilo zvestega
obiskovalca, bi bil že »zmanjšan«. Tako pa je ostal.
Upati je, da bo Ljudski vrt le deležen olepšanja in da bo v bodoče
njegova podoba le bogatejša.	MG
Edini lokvanj v ribniku ptujskega ljudskega vrta foto: Ludvik Kotar
Oltar v temeljih hiše
Pri obnovi Prešernove ulice v
Ptuju so delavci naleteli na zani-
mivo najdbo in seveda takoj ob-
vestili areološko skupino Zavoda
za spomeniško varstvo Maribor,
ki spremlja javna dela na mest-
nem območju v Ptuju. Ti so brž
ugotovili, da gre za oltar posvečen
bogu Jupitru, ki izhaja iz 1. ali
drugega stoletja po našem štetju.
Oltarje visok nekaj nad 140 cm in
širok okoli 40 cm. Napis je še do-
bro viden. Dragoceno najdbo so
prenesli v muzei, kjer bodo vse-
bino napisa podrobneje preučili.
Rimski oltar so nekoč, verjetno
v prvi polovici 15. stoletja, vgradili
v temelje meščanske hiše v Pre-
šernovi št. 1. gre za staro apote-
karsko hišo (apoteka pri zamor-
cu). Ta naziv je lekarna dobila po
vzidani parlejski maski, ki izhaja
iz začetka 15. stoletja. Šama stav-
ba kaže mešanico poznogotskih in
renesančnih gradbenih in ka-
mnoseških elementov, zato je
domnevni čas njenega nastanka v
sredini 16. stoletja, vendar že na
starejših temeljih. V pritličnem
delu zgradbe ima danes svoje
prostore Jugobanka.	F
Zbirka ljudske revolucije na gradu
Želim si pomoč mladih rok
V Krempljevi ulici 3 na Ptuju
ima Zofija Zadravec dežnikarstvo;
edino v ptujski občini. Težav pri
delu ima precej, največ jih je pa pri
nakupu rezervnih delov. To velja
predvsem za drsnike, najbolj po-
kvarljiv del dežnika. Uvoziti bi jih
morala iz Švice, Kitajske, Poljske
ali Italije. Čakalna doba za popra-
vilo je odvisna predvsem od tega,
če ima rezervne dele ali ne in je la-
hko dolga dan ali dva, lahko pa
tudi mesec in več. Zofijo Zadravec
vodi pri delu veselje in volja, ki ji
narekujeta še naprej nujnost, da
obrt obdrži in počaka, da mladi za
dežnikarstvo le pokažejo zanima-
nje in ji priskočijo na pomoč.
Rosvita Pesek
Zofija Zadravec pri delu v svoji delavnici.	foto: I. kotar
»Z razumevanjem družbenopolitične skupnosti
in združenega dela nasploh«, je začel ravnatelj Po-
krajinskega muzeja Ptuj Blagoje Jevremov, ko smo
ga prosili, da bi predstavil zbirko, »so se sredstva,
prvotno namenjena za ureditev posebnega oddelka
ljudske revolucije, prekanalizirala za sanacijo se-
verovzhodnega trakta ptujskega gradu. Namen
sredstev je torej ostal nespremenjen, spremenila seje
le lokacija, namesto zgradbe nekdanjih zaporov v
Prešernovi, zdaj prostori na gradu. Pred enim letom
je bila zbirka ljudske revolucije zaradi sanacijskih
del začasno zaprta.
Takrat je bilo na javni razpravi rečeno, da bo
zbirka ponovno odprta za občinski praznik leta 83.
To seje v ponedeljek tudi zgodilo. Zbirka je zdaj
v dobrih, urejenih prostorih, preurejen je seve-
rovzhodni del gradu, zbirka pa je ostala vsebinsko
nespremenjena.
Zbirka je bila (in je torej tudi zdaj) postavljena
tematsko, obsega pa obdobje od konca I. svetovne
vojne do prve odredbe okrajnega odbora OF leta
1945. Po prvi svetovni vojni seje na ptujskem ob-
močju začelo pod vplivom oktobrske revolucije širiti
revolucionarno gibanje. Delovali so Šegula, Voda,
leta 1928 so ustanovili prvo ilegalno komunistično
celico v Železniških delavnicah, glavno vlogo pri
Širjenju komunističnih idej pa je imel dr. Jože Potrč.
Leta 1933 je bila celica ustanovljena tudi na Gi-
mnaziji; prikazana je aretacija vseh dijakov, ki so
takrat v celici sodelovali. Leta 1936 je napredna
mladina pokazala svoj odpor do takratne politike z
udeležbo v španski vojni. Prikazana je tudi deja-
vnost društev, predvsem naprednih, ko je bilo
Svoboda, kasneje Vzajemnost, ptujsko gledališče
itd.
Prikazano je delovanje članov komunistične pa-
rtne. zlasti tiskarne K P. niihov boi Droti naraščajo-
čemu nacizmu. S prihodom okupatorja na naše
območje so bili izseljeni skoraj vsi komunisti. Na
razstavi je mogoče videti in spremljati vdor okupa-
torja na naše območje, ustanovitev OF leta 1941,
odhod v partizane še istega leta in streljanje talcev z
našega območja. Iz leta 1942 je prikazan boj slo-
venskoeoriške čete. izselievanie rodoljubov. Po pad-
cu Lackove čete Dri Mostiu ie leta 1943 osvobo-
dilno gibanje dobilo nove moči s prihodom Goloba
in Belšaka. Prikazane so razne borbe kurirjev TV-
postaj. sodelovanje Ptujčanov, ki so bili izseljeni, v
NOB. in na koncu Ptujčani drugod — kot Dušan
K veder v Trstu.
Zbirko so postavljali vsi delavci muzeja. Pripra-
vljalno delo je trajalo več kot poldrugi mesec. Torej
je ptujski grad bogatejši za eno zbirko. Vredna je
ogleda.	Danica Petrovič
Pionirji na Kozjansko
Polovica počitnic je že mimo, tisti, ki so se prijavili za julijske
mladinske delovne akcije so že doma in uživajo — v čem drugem, kot
pričakovanju novega šolskega leta (to seveda ni bilo zapisano brez zlobe
in privoščljivosti). Ptujski pionirji pa so se, seveda nekateri med njimi,
odločili, da bodo tudi oni na lastne oči pogledali in z lastnimi rokami
občutili, kako je videti mladinska delovna akcija od blizu — da se ne
bodo važili samo njihovi starejši bratje in sestre.
Tako so Ptujčani skupaj z Mariborčani organizirali pionirsko
delovno brigado Bratov šarh, ki bo odšla na MDA Kozjansko 83. Kljub
temu, da je akcija zvezna in da torej traja štiri tedne, bodo pionirji tam
prve tri — tudi to bo dovolj, da si bodo utrdili mišice in dobili kak žulj.
Pionirji bodo zapustili Ptuj v nedeljo ob 10.30, odhod bo izpred
magistrata. Brigada bo štela 40 brigadirjev, pionirje pa bodo spremljali
štirje mentorji, ki bodo predvsem skrbeli za komisije, ki so na mladin-
skih delovnih akcijah aktualne in pionirje usmerjali pri popoldanskih
dejavnostih.
Mentorji so izvedeli, da bo pionirska brigada zakopavala vodovodne
jarke, če pa bo brigada dovolj močna, ji bodo našli tudi kako težje delo.
Vendar pa zaradi tega ni treba biti v skrbeh, pionirji se bodo vrnili domov
vsaj tako zdravi, kot bodo šli na akcijo.	Danica Petrovič
V štirih ptujski trgovinah
novi delovni čas
Pri MIP-u so se odločili, da bodo s 1. avgustom v štirih svojih
poslovalnicah uvedli novi delovni čas, kar sicer ne bo bistveno vplivalo na
ponudbo, kolektiv Mercator-lzbire-Panonije pa bo rešilo nekaterih težav.
Direktor TOZD Maloprodaja pri trgovskem podjetju M1P v Ptuju nam je
takole objasnil nekaj osnovnih vzrokov, ki so pogojevali spremembo
odpiralnega časa v poslovalnicah — Hrana, Delikatesa, Koloniale in Breg:
,, V i OZD Maloprodaja smo tako odločitev sprejeli zaradi večih
vzrokov. Pričakujemo, da se bo z otvoritvijo novega marketa Pri rimski
peči nekoliko spremenilo povpraševanje v prodajalnah z živili v centru
Ptuja, saj se bo celo novo naselje preusmerilo v to novo trgovino. Za
začetek dela v njej pa smo morali poiskati tudi notranje rezerve, da ne bi
zaposlovali novih ljudi, to se pravi — morali smo prerazporediti že sedaj
zaposlene, menim sicer, da vsi občani z našo odločitvijo niso zadovoljni,
čeprav smo predlog posredovali tudi prek svetov potrošnikov. Od tam
smo dobili mnenje, da bi imeli odpiralni čas od osme do šestnajste ure. V
tem času je težko predvideti vse morebitne nove tokove kupcev zato smo
se odločili za trimesečni poizkusni odpiralni čas in v tem obdobju bomo
lahko tudi ugotovili, če smo ukrepali pravilno.
Omenjene štiri prodajalne so nam ustvarjale tudi precejšnje izgube,
ki jih niso mogli pokriti iz tekočega poslovanja. Tako so nam stroški
hitreje naraščali kot dohodek."	mš
NOVE CENE
AVTOBUSNIH STORITEV
Potnika je v ponedeljek ob vstopu v avtobus presenetila novica o
novih cenah vozovnic.Vstopajoči so poiskali še manjkajoči drobiž in
doplačali k novi ceni. Zakaj je do podražitev prišlo, je pojasnil vodja
prometne operative Certusa TOZD Potniški promet Ptuj. Janez Cafuta:
»Že težko smo čakali na povišanje prevoznih storitev, saj vemo
koliko so se dvignile cene naftnih derivatov in repromateriala. Vsi ti
faktorji so nam prevoznikom povzročili močan izpad dohodka in po-
slabšali že tako otežkočeno poslovanje. S to ceno povišanja, ki znaša
okoli 30 % bi pokrili stroške, ki nastajajo pri gorivu, rezervnih delih in
avtoplaščih, ugodnejša pa bi bila tudi akumulacija. Verjetno pa bo to le
za kratek čas, saj ne vemo, kako se bodo gibale cene naftnim derivatom
v bodoče. Povišanje cen je skupen dogovor poslovne skupnosti na nivoju
republike in ko dobimo odobritev veljajo cene za vsa prevozna podjetja
v Sloveniji. To je bilo letos prvo povišanje in upajmo, da do novih
podražitev do konca leta več ne bo prišlo.«	Rosvita Pesek
Kmetijski inštitut
Slovenije priporoča:
Dolgotrajna suša je letos povzročila zlasti na travinju in poljščinah
veliko škode. Dež, ki je začel padati 2. in 3. avgusta bo škodo omilil,
vendar pa so potrebni tudi nujni dopolnilni ukrepi. Travnike in travno
detelj ne mešanice velja takoj dognojiti s 150 do 200 kg K AN-a na hektar,
lahko pa tudi z razredčeno gnojevko oziroma gnojnico.
Semenski krompir takoj po dežju izkopljemo, krompirišča pa za-
sejemo s strniščnimi dosevki. Nasade jedilnega in industrijskega
krompirja zavarujemo pred plesnijo s takojšnjim škropljenjem s fungi-
cidi (bakreno apno, dithane. ipd.).
Ker bo pridelek silažne koruze zaradi suše zelo zmanjšan, bo nujno
del koruznih posevkov, namenjenih za zrnje, silirati v voščeni zrelosti
(siliramo cele rastline), s čimer bomo povečali količino voluminozne
krme).
Predvsem pa je letos nujno vsa žitna strnišča takoj zasejati s str-
niščnimi dosevki. Na strnišča posejemo krmno ogrščico (10 kg/ha),
krmno repico (10 kg/ha), grašico z ovsom (60 + 50 kg/ha), grah z ovsom
(70 + 60 kg/ha) ali mnogocvetno ljuljko (40 kg/ha).
Strniščne dosevke križnice in ljuljke ob setvi pognojimo z okoli 300
kg/ha K AN-a. dosevke strožnic pa z okoli 150 kg/ha K AN-a* ali z
razredčeno gnojevko oziroma gnojnico. Križnice po vzniku zaščitimo
pred bolhači in gosenicami z insekticidi.
Na površine, namenjene spomladi silažni koruzi, lahko še zgodaj
jeseni posejemo ozimno rž z ozimno grašico, ali samo ozimno rž, pridelek
pa pokrmimo do začetka maja. Za posevek rži gnojimo z okoli 500 kg/ha
NPK 6-18-18.
Kjer otava še ni pospravljena, jo pokosimo takoj, po pospravilu
otave travinje ponovno dognojimo s K AN-om (okoli 150 kg/ha), s čemer
bomo povečali pridelek otaviča za presno krmljenje, ali za siliranje
skupaj s koruzo.
6 - IZ NAŠSK KRAJEV
i
11. avgust 1983 - TEDNIK
Dober den, lepo pozdrovljeni. P reci k dugo se nesmo vidli. Saj vete,
žetev, delo gor na delo, te pa še kak strela z jasnega dopust pride. Ker kmečki
delegat neje na dopust navajeni, je to pro va muka. Pa je tak prišlo: hčerJula
se je z Dojčlanda na dopust pripelala no rekla: ata no mama gremo na
morje. Sosedi bodo že živino fojtrali no hišo na skrbi meti. Spakirali smo se
no hajde naplovi Jadran z vročin suncom, so/eno vodo no še hoj zasoljenimi
cenami. S finančnimi zadevami nesma mela z Mico skrbi, saj naju je
devizna hčer z vsem oskrbela. J a, lepo je na našem Jadrani. Turizem cvete,
preskrba je še kejko tej ko dobra, dakle problema nema. če maš k re sebe
zadosti dnara. Vida pa sen, da je na morji iz leta v leto več revežov, posebno
med ženskami, ki niti tej ko dinarov no deviz nemajo, da bi si kopalke kupile,
To skleplem po tem. saj srečaš na vsoken vogli nagice v Evinem kostimi.
Zgoraj nič, spodaj nič. Vidiš samo črne, trikotnike, ki so podobni prome-
tnemi znaki — splošna nevarnost.
Ja, pa je resen nevarnost bila. Tiste dneve gdo smo se mi na morji
krepelili, nan je duma toča gorico vsekala no še vse druge jesenske pridelke
zmontrala. J o j, pa je v gorici tak lepo kozalo. Človik bi se razjoka gdo vidiš
razcefrono grozdje, potučene jaholke, zmlačeno karuzo, potučeno slad-
korno peso. Jebal ga na motkin stil. tak je letos dobra letina kozala. pa jo
je zdaj toča skoro na polovico vničla. Kaj čemo, kmetijstvo je pač fahrika
brez strehe, ki jo lehko vsoki vrag prizadene.
Kak pa se kaj drgačik mote. Če ne gre pa porinemo, tak smo včosik rekli
no toto pravilo še zdaj velja. Te pa rivlimo no gurajmo. S totim geslom vam
želim srečno do drugega srečanja.
Vaš »rivajoci« Lujzek.
DRUŠTVO INVALIDOV PTUJ
Srečanje invalidov
občine Ptuj
Pri lovskem domu v Hajdinije
bilo minulo soboto že tradici-
onalno srečanje invalidov občine
Ptuj. ki gaje ob pomoči nekaterih
ptujskih organizacij in skupnosti
pripravilo društvo invalidov iz
Ptuja. Kot je povedal Milan
Mojzer. ima ptujsko društvo že
čez 500 članov, srečanja pa seje
udeležilo okrog 175 članov.
Srečanje ni samo oblika dru-
žabnega življenja, je veliko več.
Služi za izmenjavo mnenj, za po-
govor o delu in dogovor o reše-
vanju perečih vprašanj oziroma
problemov, ki vsakodnevno pri-
tiskajo invalidno osebo.
V društvo seje v zadnjem času
včlanilo tudi več kmetov; sedaj
imajo že 48 članov iz vrst kmeto-
valcev. Smelo so pri društvu za-
črtali tudi ustanovitev aktivov
delovnih invalidov, žal pa v de-
lovnih organizacijah za to ni po-
sluha. Ustanovljen je le en aktiv
delovnih invalidov in sicer v te-
meljni organizaciji Gradisa
Gradnje Ptuj.
Še ta mesec bo društvo or-
ganiziralo izlet na Pohorje tako.
da ho slednji izlet že četrti izlet v
letošnjem letu. Načrtujejo pa tudi
obisk pri pobratenem društvu v
Škofji Loki.
Družabno življenje, kakršno
razvijajo pri ptujskem društvu
invalidov, je pestro. Člani ga po-
zdravljajo in sodelujejo v njem.
MG
S srečanja invalidov v Hajdini
foto: Ludvik Kotar
Kakšna je
usoda zgibnih
avtobusov
Z urejanjem avtobusnih posta-
jališč za zgibne avtobuse na progi
Ptuj — Maribor te dni že končuje-
jo. Na Certusu Potniški promet
Ptuj so nam zagotovili, da bodo s
temi avtobusi začeli prevažati
potnike ob največjih prometnih
konicah že s prvim septembrom
1983. to je z začetkom novega
šolskega leta. Trenutno pa so
zgibniki še za ograjo avtobusnega
podjetja in čakajo, da bodo smeli
služiti svojemu namenu.
Rosvita Pesek
Zgibni avtobus, ki so ga radovedneži opazovali na ptujskem karnevalu
foto: l. kotar
Urejujejo Ciril-Metodov
drevored
Med najbolj obremenjenimi prometnimi točkami v Ptuju je gotovo
križišče Potrčeve ceste z Volkmerjevo in Ciril-Metodovim drevoredom,
ki že dalj časa kliče po razširitvi in modernizaciji (semaforji). V začetku
prejšnjega tedna pa se je začelo zares. Delavci Cestnega podjetja Ma-
ribor TOZD za vzdrževanje in varstvo cest Ptuj so namreč pričeli z
urejevanjem Ciril-Metodovega drevoreda, kar je prva faza ureditve tega
prometnega vozla. V 30 delovnih dneh bodo obnovili asfaltno površino
ter razširili pločnike, razširili pa tudi križišči na Potrčevo cesto in
Osojnikovo ulico. Odgovorni vodja del, Boris Rogina, nam je povedal,
da bodo poskusili dela opraviti še pred postavljenim rokom ter so zato
ojačali delovno skupino, pravočasno pa se dogovorili tudi s PTT, Elektro
Ptuj in KGPP TOZD Vodovod in kanalizacija, da bi vse teklo usklajeno
in pravočasno. Največ težav lahko povzroči vreme, vendar so tudi to v
normalnih mejah upoštevali. Namreč ni pričakovati, da bi bilo kar 30dni
zapored lepo vreme. Če pa bi le prišlo do večjih težav z vremenom, bodo
delovno skupino, ki sedaj šteje 12 delavcev, še ojačali.
Investitor del veljala bodo 3.5 milijona dinarjev, je Komunalna
skupnost občine Ptuj. s sredstvi pa sodelujeta tudi krajevni skupnosti Jože
Potrč in Boris Ziherl. saj je to ena izmed nalog sedanjega referendum-
skega obdobja.
1. kotar
Dela potekajo po programu, Ciril-Metodov drevored pa bo za promet
zaprt do začetka prihodnjega meseca
(foto: 1. kotar)
Črno točko bodo odpravili
Železniški prelaz pri Domavi je v minulih letih postal črna točka s
številnimi žrtvami. Da bi temu naredli konec, je v teku modernizacije
prelaza, ki bo na žalost za marsikoga prišla prepozno. Prelaz bo dobil
semaforja in avtomatske polzapornice. Večino tega so že naredili in
lahko pričakujemo, da bo v kratkem tudi ta črna točka odpravljena.
1. k.
Na prelazu so semaforji že postavljeni, manjkajo še polzapornice. Do
takrat pa še vedno velja polna previdnost! (foto L kotar)
Dnevi počitniške kolonije v Biogradu
Deset brezskrbnih dni počitniškega letovanja
v Biogradu je za nami. Pa vendar ne tako daleč
za nami, da ne bi obudili spomine na tretjo
izmeno počitniške kolonije. V poslednjih vročih
dneh smo se s tov. pedagoško zmenili, da bomo
opisali vtise na naše bivanje v tem lepem ob-
morskem kraju.
V Ptuju smo se 20. julija zvečer ob 22.15
vsedli na avtobusa, se poslovili od staršev ter
krenili na pot. Se prav zavedali se nismo, že
smo zagledali prve obrise sinjega morja. To je
bila paša za oči tistih, ki smo se prvič .srečali z
morjem. ,,Morje, morje," smo vzklikali in pre-
budili še ostale v avtobusu. Se nekaj časa vožnje
in prispeli smo do našega cilja. Mogočna,
čeprav stara stavba nas je vabila v svoje pro-
store. Po namestitvi v sobah smo zaplavali v
morsko vodo. ,,Uh je slana," je zavpil fant, ki
je pregloboko zajel sapo v vodi. ,,Malo morske
vode bom odnesel v Haloze, da bo tudi moja
babica poskusila kako je slana," je zaklical
nekdo ob pomolu. Vsi smo bili veseli, srečni,
razigrani in tako se je vrstilo vseh deset dni,
kopanje, učenje plavanja, igranja v vodi,
iskanje školk . . . Najlepše pa je bilo na
Pašmanu, kamor smo se dvakrat peljali s
trajektom. Tu se je naučila plavati večina
neplavalcev.
Tudi naši večeri so bili veseli; hodili smo v
kino, plesali pred domom, igrali različne igre.
Ob 22. juliju smo priredili kulturni program,
zadnji večer pa šaljiv zaključek izmene, kjer
smo se nasmejali do solz. Tov. Janez je pripra-
vil ,,lgre brez meja" med skupinami. Največ
smeha je bilo pri iskanju sedežev z usti v vodi,
nato še v moki. Pa tudi vlečenje vrvi ni bilo
tako lahko.
Kuharica Anika je vseh deset dni neumorno
skrbela za naše lačne želodčke. Njene hrane
smo se veselili prav vsi, saj je bila izredno
okusno pripravljena. Hvala za njen trud!
Tov. upravnik je ob večerih posedal pred
kuhinjo in opazoval našo igro. Po njegovem
izrazu na obrazu smo vedeli, daje naše sreče
vesel tudi on, skupaj z nami.
Kdo nam hoče sedaj prekiniti to srečo? Ali je
našega veselega življenja v počitniški koloniji
res konec? Vsi si želimo, da to naše bivanje v
Biogradu ne bi bilo zadnje, saj je prav za nas
otroke iz Haloz to edina možnost letovanja na
morju.
Haloški otroci,
III. izmene počitniške kolonije
v Biogradu
POGOVOR Z VIKTORJEM MILOŠIČEM
Poštar prinaša dobre in slabe novice
Te dni, ko tropska vročina
neusmiljeno pritiska, vsak išče hla-
den kotiček vsaj za hipec. Neka-
terim to uspeva, drugim ne; od-
visno pač od dela, ki ga opravlja.
Pri nekaterih prihajajo na dan
projektantske in druge napake, ki
serdaj neusmiljeno žgejo po delav-
cih. Da o izgubi delovnega elana,
ki bi pra sedaj moral biti višji, ne
govorimo. Pa kaj bi o tem, delo
moramo opravljati, naj bo takšno
in drugačno.
Za Viktorja Milošiča iz Vidma
je raznašanje pošte najljubše delo,
zanj se je tudi pred 18 leti odločil.
Zmotili smo ga sredi njegovega
dnevnega obhoda po mestnem
rajonu: Ziherlova ploščad,
Kraigherjeva, Arbajterjeva in
Peršonova ulica.
Tovariš Milošič, ali je v teh
soparnih, pravih tropskih dnevih
težko biti poštar?
,,Težko je, vendar daje teren
občasno senco. Pripelješ se do
vhoda stanovanjske hiše in za tre-
nutek uideš soncu, ujame me tre-
nutni hlad in že je bolje. Bilo bi
lepo, če ne bi bilo torbe in to
polne, vendar se od ulice do ulice
prazni."
Kateri dan v tednu je torba naj-
težja?
,,Najtežja je proti koncu tedna,
od četrtka do sobote. Če
pogledamo še skozi koledarsko
leto, potem je najtežja torba v me-
secu decembru."
Ste že izračunali koliko km
dnevno prehodite oziroma se pre-
peljete s kolesom?
,,Dnevno je to okrog 12 km,
vendar je potrebno upoštevati še
stopnice; zato je teh km še več."
Večinoma se vozite s kolesom?
,,Da, če bi hodil peš, potem niti
ne bi mogel raznositi vse pošte."
Koliko pa je v poprečju dnevne
pošte?
,,Ja, približno od 15 do 20 kg. V
tem času je je manj, pozna se kriza
papirja."
Nosite pisma, razglednice,
časopise in še kaj?
,,K temu je potrebno dodati
odkupne pošiljke, pakete do 2 kg,
priporočena pisma in tiskovine.
Časopisov pa je res veliko."
Kako vas sprejemajo ljudje?
..Včasih lepo. včasih so majhne
težave. Ljudje nasploh nimajo
radi, ko poštarji prinesemo ra-
čune. Je pač tako, da moramo pla-
čevati razne dajatve."
Na poštarje so ,,jezni" tudi psi.
Kako je pri vas?
,,Imam mestni rajon, zato teh
težav v glavnem nimam. Občasno
so sicer. Pa saj veste, da imajo psi
radi poštarjeve hlače, še rajši pa
njegovo torbo."
Ali z veseljem opravljate svoje
delo?
,,Res, z veseljem. Prijazen sku-
šam biti tudi do strank."
Zakaj ste se odločili za poklic
poštarja?
,,Za ta poklic sem se odločil že v
letu 1965. V prejšnji organizaciji
(ptujska Petovija) sem moral delati
nadure, rad pa bi delal v eni iz-
meni, zato sem se odločil, da grem
k poštarjem. Tudi osebni dohodek
je bil boljši, želel pa sem tudi med
ljudi."
Kaj pa osebni dohodek danes?
,.Zaslužim od 12 do 13 tisoč di-
narjev. Bolj delamo, več dobimo,
plačani smo po produktivnosti."
Kako pa izgleda ta produk-
tivnost?
,,Ja, več pošiljk raznosiš, bolj
kvalitetno, potem tudi več dobiš.
O tem koliko raznosimo, vodimo
dnevno evidenco."
Pomeni to, da ste nagrajeni po
delu?
,, Da!"
Kako vodite dnevno evidenco?
,,Zjutraj, ko se pripravimo za
teren, preštejemo vse pošiljke in
jih obenem evidentiramo. O vseh
vrstah poštnih pošiljk se vodi
dnevna evidenca."
Se vam je že zgodilo, da ste
pošto izgubili?
,,Veste — nosim pošto po blo-
kih. Tu se pošta najlažje izgubi.
Ljudje se preselijo, ne pustijo
novega naslova in možnosti za
izgubo pošiljke so večje. Ljudje si
običajno na novo ne naslovijo po-
šiljk, zato je težav tudi več. Obi-
čajno se zapleta, ko gre ,,njihov"
poštar na dopust in pride novi, ki
terena ne pozna. Potem si lahko
mislite, kako je vesel . . ."
Bi vi sedaj, ko svoj teren po-
znate, le-tega zamenjali?
,,Ne bi. Težave pa so, tako kot
je to povsod."
Pridni ste pri delu, kako pa je z
vašim udejstvovanjem v samo-
upravnem življenju vaše temeljne
organizacije (tozd za PTT Ptuj)?
,,Delam v samoupravni delavski
kontroli, drugje ne. Pri športu več
nisem aktiven, ker sem že starejši.
Naša samoupravna delavska kon-
trola dobro opravlja svoje delo,
imamo celoten vpogled nad
poslovanjem, nad uresničevanjem
razvojnih dokumentov, dalje
uresničevanjem sprejetih skle-
pov . . . Doslej v naši temeljni
organizaciji še nismo odkrili
nepravilnosti."
Veliko slišimo in govorimo o
nevljudnosti poštnih in ne samo
poštnih delavcev. Ljudje tako radi
pozabljamo, da moramo biti pred-
vsem ljudje. Kakšno pa je vaše
mnenje o tem?
,,So dnevi, ko tudi mi nismo
nasmejani, pa tudi odnos strank
do nas ni vedno najboljši. Zato
potem včasih lahko ,,zavre".
Poletna vročina je kot nalašč za
to. Seveda pa to ne more biti pra-
vilo."
Česar si vi kot poštar najbolj
želite?
,,Ljudje, ki se preselijo naj bi
pu^::!:	nove naslove: poštni
nabiralniki bi morali biti jjovsod
opremljeni s priimki, pa tudi
domofoni. S tem se olajša tudi
delo raznašalcev telegramov.
Poštni nabiralniki manjkajo tudi
na zasebnih hišah."
Poleg tega, da poštarji skrbijo,
da bi uporabniki vedno dobili
pošto ob pravem času, skrbijo tudi
za svojo osebno urejenost. To je
tudi prav, saj imajo dnevno oprav-
ka z ljudmi, in naj ne bi veljalo
samo zanje.
Če ste to prebrali do sem, vam
bomo postregli še s podatkom o
tem, da je bila prva poštna dopis-
nica dana v promet 1. oktobra
1869. Ze prvo leto pa so ljudje
poslali blizu 10 milijonov donisnic.
Razglednica je celo starejša (sodeč
po virih — italijanska enciklope-
dija) uporabljena je bila že leta
1777. Drugi zgodovinarji pa trdijo,
da se je razglednica razvila iz
dopisnice in da je razglednica
samo posebna oblika donisnice.
Pustimo zgodovino ob strani.
Razglednica ali dopisnica —»obe
nam služita za takšne ali drugačne
pozdrave in sporočila. Vedno pa si
želimo dobrih in razveseljivih
novic, takšni smo pač ljudje.
MG
Viktor Milošič
foto: Ludvik Kotar
TEDNIK -H-avgust1983
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7
HA FESTIVALU
BODO VIŽALI
Tokrat vam, spoštovani bralci, predstavljamo naslednje štiri ansamb-
la ki se bodo predstavili na XIV. festivalu domače zabavne glasbe, ki bo 2.
•Septembra v Ptuju. To so: SLOVENSKOGORIŠKI KVINTET iz Vidma ob
Ravnici, ki je doslej že dvakrat sodeloval na ptujskem festivalu in dosegel
^onasto in srebrno Orfejevo značko.
Ponovno bomo poslušali tudi starega znanca ptujskih festivalov
/^NSAMBEI MAVRICA iz Ptuia. ki ie na zadnjih treh nastopih osvoiil
rebrno Orfejevo značko. Nadalje bomo prisluhnili priljubljenemu
PTUJSKEMU INSTRUMENTALNEMU ANSAMBLU, ki nas je na festi-
valu že večkrat zabaval, v tekmovalnem programu pa je nastopil enkrat in
osvojil zlato Orfejevo značko.
Občinstvu na letnem prireditvenem prostoru v Ptuju se bodo predsta-
vili tudi VESELI PLANŠARJl Frančka Povšeta iz Ljubljane, ansambel, ki
■/C vrsto let s svojimi značilnimi vižami zabava poslušalce doma in v tujini.
L
Slovenskogoriški kvintet na lanskem festivalu
Ansambel Mavrica na XIII. festivalu
Ptujski instrumentalni ansambel pred grajsko restavracijo v Ptuju
Veseli planšarji v svojem okolju
Nižji prispevek
za kulturo
Od L septembra dalje bi naj v
Ptujski občini tudi za področje
kulturnih dejavnosti veljala nižja
Prispevna stopnja. Sedaj delovni
ljudje prispevajo 0.74 odstotka od
bruto OD. po novem predlogu pa
"aj bi prispevali 0.62 odstotka.
Znižanje prispevne stopnje je
Potrebno zaradi teea. ker je z
ukrepom ZIS omejena poraba v
družbenih dejavnostih na H od-
stotkov.	-u
Kljub vsemu
vinarska zbirka,
četudi na prostem
Veliko je bilo napisanega in povedanega o usodi vinarske zbirke, kije
pred leti ponovno našla svoj razstavni prostor — takrat v kleti nekdanje
grajske žitnice. Odprli smo jo natanko v soboto. 7. avgusta 1976 ob prisot-
nosti predstavnikov občinskega družbenopolitičnega življenja in kulturnih
delavcev ter ob tej priložnosti dejali, da je stalna vinarska zbirka našla svo-
je mesto v čudovitem ambientu mogočnih vinskih kleti v nekdanji žitnici na
grajskem hribu. Hvalili smo njeno ureditev, njene čudovite eksponate in
vse, ki so imeli kakršno koli zaslugo, da je bila spet postavljena, obnovlje-
na in dopolnjena. Pa ne za dolgo. Nekaterim očitno ni bilo pri srcu, da je
nekdo nekaj v Ptuju naredil in to razmeroma v kratkem času. Vmes je pri-
šla še nesrečna lesna goba, ki smo jo prikazovali kot pravo pošast — in
vzrok je bil tu. Nekaj dragocenih eksponatov smo obsodili na grmado,
zbirko pa s tisoč argumenti zaprli. Zal je bila doslej edini krivec lesna goba,
o vseh ostalih pa smo govorili le neuradno, tako izza vogala in tudi, če smo
jih imenovali, do danes še nihče ni imel za potrebno, da bi jih poklical na
odgovornost. Zbirka je zaprta, sodi in še več drugega je zgorelo, ostale so
le obljube, da bo spet postavljena in na ogled.
Nekateri pa se s tem očitno niso mogli sprijazniti in še danes jih stisne
pri srcu, če se na ves ta cirkus spomnijo. Pa so si dejali: vinarsko zbirko bo-
mo vinarji imeli, pa četudi na prostem. Na pomoč so poklicali doktorico
Štefko Cobljevo, ki je bila kljub grenkim izkušnjam ponovno pripravljena
prijeti za delo, odpreti streho svojega nepogrešljivega spačka in se odpeljati
na teren. Iskat tisto, kar je še moč najti, kar so ljudje ohranili v svojih kle-
teh in prešah. Tu so bili tudi člani kolektiva Kletarstvo Slovenske gorice, ki
so nekaj tega še imeli in se odločili, da bo prostor med njihovim novim pre-
delovalnim centrom in minoritskim samostanom kar pravšnji za predstavi-
tev tistega kar ponazarja njihovo nekdanje delo, saj je v neposredni bližini
najboljša možna primerjava — sodoben in moderno opremljen center za
prevzem in predelavo grozdja, ki je neposredno povezan s še mogočnejšim
ptujskim podzemljem — kletmi.
Direktor TOZD Kletarstvo Slovenske gorice v Ptuju Jani GOnc ob tem
pravi:
,,Ptujski kletarji in vinarji se čutimo dolžne, da to svojo dejavnost iz
bližnje preteklosti pokažemo obiskovalcem našega mesta in tudi našim ob-
čanom. Zaradi tega smo se odločili za to zbirko na prostem in da tudi ta do-
slej neugledni prostor, ki je v naši lasti oziroma uporabi, uredimo.
Svoje, za uporabo že dotrajane vinske sode, vinsko prešo iz leta 1932
in drugo, bomo postavili na to mesto, primerno zaščitili in uredili. V pro-
gramu imamo, da bomo tja prenesli še manjšo haloško domačijo in tako
nekako zaključili dela in ambient, ki je tesno povezan s trgatvijo, grozd-
jem, moštom in vinom, celotno vinogradniško-vinarsko dejavnostjo.
Na tem prostoru bomo lahko vinogradniki in vinarji tudi občasno pri-
pravljali kakšne prireditve kot so martinovanje in običaji ob trgatvi.
V našo akcijo smo pritegnili vrsto dejavnikov v občini. Bili smo na iz-
vršnem svetu, pa SZDL, kulturni in komunalni skupnosti. Našli smo do-
volj razumevanja za našo pobudo, v kolektivu pa tudi pripravljenosti, da
jo čimprej realiziramo, najpozneje pa do letošnjega martinovanja."
Nad idejo, da postavimo v Ptuju vinarsko zbirko na prostem se neka-
teri že spet zmrdujejo češ, saj to nima nobenega smisla, da je brez veze in
podobno. Še tako mala pobuda ima smisel, pripravljenost, dajo realizira-
mo, pa ob sedanjem stanju in razmerah zasluži vso pozornost in podporo.
Bolje je imeti vsaj nekaj kot nič. Tisto NIČ pa imamo že tako ali tako.
mš
Veliko potrpežljivosti in spretnosti je bilo potrebno, da so stari sodi in pre-
ša dobili novo klet, tokrat na prostem.	foto: I. kotar
Nasproti magistralne ceste Maribor—Ormož nastaja nova vinarska zbirka.
foto: I. kotar
IZ
MUZEJSKE
FOTOTEKE
Med rimskimi spomeniki, vzidani-
mi v severno steno stolpa proštijske
cerkve, izstopa poleg nagrobnika
Korneliju Veru še štela Gaja
Rufija. V spodnjem delu kamna je
napis, ki se glasi:
C(aius) Rufius
C(ai) f(ilius) Ouf(entina)
Med(iolano) miles
leg(ionis) XIII
Gemfinae) an(norum) XXXVI
st(i)p(endiorum) XVI fratre
pos(uit)
h(ic) s(itus) e(st)
in nam pove, da tukaj počiva Gaj
Rufij, Gajev sin, ki je bil doma iz
Mediolanuma (današnji Milano) in
sicer iz okrožja Oufentina. Služil
je v vrstah legije XIII Gemine in
umrl v šestnajstem letu službo-
vanja, ko je bil star šestintrideset
let. spomenik mu je postavil brat.
V zgornjem delu nagrobnika je
reliefno polje v niši, ki imitira
fasado rimskega templja. Ob stra-
neh vidimo par nasvitkanih pol-
stebrov z bazama in kapiteloma,
sredi zatrepa na vrhu pa je pred-
stavljena meduzina glava. Pokoj-
nik v sredini je upodobljen kot
konjenik, ki v desnici drži prapor z
napisom: vex(illum) eq(uitum), ki
nam pove prav to, da je Gaj Rufij
služil v nekem konjeniškem odredu
kot praporščak. Desno za jezde-
cem stoji njegov oproda, pre-
stavljen precej shematično in
neproporcionalno. Prvotno je bil
relief poslikan, s črto pa so bila
nakazana tudi tla, po katerih stopa
konj.
B. Lamut
Nagrobnik Gaju Rufiju, severna
stena stolpa proštijske cerkve,
sreda 1. stoletja našega štetja,
foto: Vernik.
JEZIKOVNO RAZSODIŠČE (113)
Vrtičkarstvo
,,Na občnem zboru Hortikulturnega društva Ljubljana smo predla-
gali, da da tudi Jezikovno razsodišče SZDL svoje mnenje glede besede
,,vrtičkar" in njeni primernosti. Danes smo pa zvedeli, da novi odbor te-
ga noče storiti; zaradi tega se obračamo sami neposredno do Vas. — Kaj
je slovensko pravilnejše: hortikulturnik, hortikulturnica — vrtnar, vrtna-
rica (poklicni) — vrtnik, vrtnica (izraz, ki se ni obnesel) — vrtičkar,
vrtičkarica. Dva vodilna člana se vztrajno upirata izrazu Skupnost lju-
bljanskih vrtičkarjev ter predlagata oz. nasilno vsiljujeta Skupnost
najemnih vrtov. Gre za skupnost vseh nepoklicnih ljubiteljev vrtičkarstva,
torej za vrtičkarje. Čemu bi tega izraza ne smeli uporabljati, saj ni v
nasprotju s slovenskim pravopisom."
Beseda vrtičkar pomeni .tistega, ki ima/obdeluje vrtiček', tj. manjši
kos zemlje, navadno v bližini (večjega) mesta ali stanovalnega področja,
kjer ima take vrtičke še več drugih ljudi. Zemlja je večinoma najemna.
Nemci npr. imenujejo vrtičkarje Kleingartner, tj. ,male vrtnarje'. — Be-
seda vrtičkar je prav lepa. Nastala je, enako kot gobar, s priponskim
obrazilom -ar, pritaknjenim na ustrezno podstavo. Podobno je napra-
vljena tudi beseda zeli.ščar, oznaka za osebo, ki se svojsko ukvarja z zeli-
šči. Take besede bi bile še lutkar, pipar, govedar itd. vse do pečarja, ki
nam dela peči, ali elektrikarja, ki nam skrbi za naprave na elektriko, ipd.
Nobenega razloga torej ni, da bi besedno družino vrtičkar itd. zameto-
vali. Če je parcelica, ki jo obdeluje tak ljubitelj vrtnarjenja, majhna, jo
pač primerno imenujemo vrtiček (ne vrt) — lahko bi jo tudi le vrtič —, in
potem je človek, ki.se ukvarja z vrtičkom, vrtičkar (oz. vrtičar, če bi
izhajali iz vrtič). — Kar nekatere pri besedi vrtičkar moti, je njen prenese-
ni pomen za ,človek, ki se ukvarja z malenkostmi, z nepomembnimi
stvarmi'. In vrtičkarstvo se nam upravičeno ne zdi nepomembno, saj
mnogim ljudem pomeni prvotni stik človeka z naravo, pri kateem se
razen tega prijetno in lepo druži s koristnim.
Zato kar ostanimo pri besedni družini vrtičkar, saj ni le pravilna,
ampak tudi splošno znana — in to pri besedah veliko pomeni. Vrtnar in
vrtnarica res zato nista ustrezna za naš pojem, ker označujeta človeka, ki
se poklicno ukvarja z vrtnarstvom, vrtnik in vrtnica pa tudi nista dobra,
ker nimata pomenske sestavine ,majhen', kar je za vrtičkar značilna last-
nost Hortikulturnik in hortikulturnica sta iz latinščine prevzeti besedi (po
zgledu fizkultura itd.); ker se držimo načela, da ne jemljemo od drugod,
če imamo sami (prim. vrtnar itd.), ti besedi zavračamo. Pomensko ne
popolnoma ustrezen je tudi dvobesedni izraz najemnik vrtov, poleg tega
pa je tudi za rabo nerodnejši (iz njega se komaj da napraviti pridevnik ali
glagol).
Ohranimo torej izraze vrtičkar, vrtičkarica, vrtičkarski, vrtičkarstvo
itd. ne glede na nezaželeni postranski pomen, saj se ta uveljavlja le v
ustreznem sobesedilu, sicer pa ne. Takega stranskega pomena besedna
družina vrtič, vrtičar, vrtičarica, vrtičarski itd. ne bi imela, toda k tej be-
sedni družini bi se zatekli le, ko nikakor ne bi več mogli uveljaviti besede
i/ družine vrtiček.
Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v javni
rabi pošiljajte na naslov: JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Republiška kon-
ferenca SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenskega 7.
8 - NAŠI DOPISNIKI
11. avgust 1983- TEDNII(
Spomin, kine bo
pozabljen
Vsakdo izmed nas seje neštetokrat morda, ko je naletel na bariero
vprašal, zakaj živi. kakšen je smisel njegovega življenja, kam vodi
njegova življenjska pot. . .
Verjetno se Srečko to ni nikoli vprašal, nikoli pomislil, niti slutil, da
bo moral tako mlad umreti. Ni moč verjeti, da Srečka ne bo nikoli več
med nas. nikoli več ne bomo slišali njegovih prijaznih besed, nikoli več
ne bomo videli njegovega prijetnega nasmeha, ampak bo njegov obraz
vtisnjen v naša srca.
Ne samo krajane, srednješolce, tudi mladino Sestrž je pretresla
novica o tragičn i resnici, daje v cvetu mladosti preminil Srečko Vodušek,
predsednik OO ZSMS Zetale.
Ko smo po radiu slišali to žalostno novico, sprva niti nismo verjeli,
da gre to prav za njega. V nas mladih je zastalo mladinsko delo in z
zadržanimi besedami in solznimi očmi smo drug drugemu sporočali to
kruto resnico.
Prav to sončno nedeljo v juliju smo se zbrali ob vaškem koritu v
Sestržah in obujali spomine na Srečka, kije med mladinci Sestrž vedno
bil dobrodošel. Vsi smo ga poznali kot vedrega, sproščenega, tovariškega
in prijetnega človeka, zagnanega za delo in ustvarjalnost. Verjetno ni bilo
področja dela in aktivnosti, v kateri Srečko ne bi našel svojega mesta.
Rad je prihajal v Sestrže in prav nepozabna bodo ostala srečanja, ki
smo jih imeli mladi Sestrž in Zetal. Vsa ta srečanja so bila res tovariška.
prijetna, kar pa je velika zasluga Srečka Voduška, saj je s svojimi
organizacijskimi sposobnostmi pripomogel k napredku in si prizadeval,
da so bila srečanja prijetnega vzdušja in dobro izpeljana.
Daje bil Srečko priljubljen tako med starejšimi kot mlajšimi, ni
potrebno govoriti, saj o tem priča množica ljudi, ki gaje poznala in
pospremila na njegovi poslednji poti.
Kaj vse bi dal človek, da bi lahko še enkrat oživel, še kdaj srečal svoje
znance s toplim stiskom roke. prijaznim pozdravom in srčnim pogle-
dom?
Toda časa ni mogoče ustaviti, ne vrniti, zato je usoda Srečka takšna,
da mu ne moremo vrniti življenja, če bi še tako radi, kajti smrt ne
prizanaša nikomur, pa če je še tako dober.
Torej, dragi Srečko, izgubili smo te sredi najbolj ustvarjalnih let in
življenjskih načrtov, vendar tvoje delo in življenjski utrip bosta vzor vsem
nam in vsem poznejšim generacijam.
Dragica Beranič
Zakaj niso dežurne trgovine
bolje založene?
2e nekaj občanov, točneje potrošnikov me je opozorilo na slabo zalo-
ženost dežurnih trgovin, ki so v Ptuju odprte tudi ob sobotah po 12. uri, ko
so ostale trgovine zaprte. Resnica je, da morajo imeti tudi trgovci ob sobo-
tah, kot večina delovnih ljudi, prosto, če ne ves dan pa vsaj popoldne: To
pomeni, da jim ni potrebno prodajati, ker si potrošniki lahko nabavijo vse
potrebno pač tistih pet dni v tednu, ko so trgovine odprte do večernih ur.
Drugače pa je seveda za dežurne trgovine, ki morajo biti odprte tudi
ob sobotah popoldne; to sta v Ptuju običajno dve, kjer prodajajo špecerijo
oziroma prehrambene dobrine, zlasti kruh, mleko, krompir in suhomesne
izdelke. Prav bi bilo, da bi dežurne trgovine prodajale, če že ne sveže (paki-
rano) meso, pa vsaj piščance, ki bi jih ob sobotah popoldne rada kupila
marsikatera gospodinja, še posebej, če pride nenajavljen obisk. Spričo so-
dobnih hladilnih naprav to ne bi bilo težko.
Ni pa samo problem nakupa svežega mesa, neredko se dogaja, da v de-
žurnih trgovinah vse prerado, že v zgodnjih popoldanskih urah, zmanjka
celo kruha, mleka, da ni mogoče kupiti niti svežega kvasa, kar je bil primer
v soboto, 30. julija, ko nobena izmed dežurnih trgovin v Ptuju ni imela sve-
žega kvasa, saj bi si z njim lahko gospodinje pomagale in doma spekle
kruh.
Vprašajmo se, kdo je za to kriv? Po vsej verjetnosti poslovodje dežur-
nih trgovin, ki pač menda preradi pri naročilih potrebnih živil pozabijo na
svoje dežurstvo. Posledica tega je, da potem pri potrošnikih pride do nepo-
trebne jeze, kritik, čemur pa bi se brez dvoma lahko izognili, če bi naročili
večje količine najnujnejših živil, po katerih je pri potrošnikih največje po-
vpraševanje.
Upamo, da bo ta dobronamerna ,,kritika" dosegla svoj namen tako,
da potrošniškim svetom ne bo potrebno ukrepati.
Potrošnik iz Ptuja
Naš krajevni praznik
V	soboto in nedeljo, 30. in 31. julija smo krajani KS Podgorci praz-
novali svoj VI. krajevni praznik.
Prireditve v počastitev krajevnega praznika so se začele v soboto ob
16. uri.
Sprejeli smo goste iz naše pobratene KS Podunavci. V prostorih šole
so bile razne razstave. V pritličju kulinarika, cvetice in raznorazni ročni
izdelki.
V	prvem nadstropju je bila razstava likovnih del učencev OS
Podgorci in Velika Nedelja. Kulinariko so v nedeljo prodajali.
Ob 17. uri so bile zelo zabavne ,,Igre brez meja."
Proslava je bila ob 20. uri. Nastopili so tudi učenci.
V	nedeljo zjutraj je bila svečana podelitev plaket vsem tistim, ki
imajo zasluge za urejenost naše KS. Po podelitvi je bil kulturni program
učencev. Za konec so zaplesali še najmlajši folkloristi.
Povorka je spremljala tričlansko delegacijo z vencem k spomeniku
žrtvam NOB v naši KS. Tu so imeli mladinci krajši, a bogat kulturni pro-
gram. Za igriščem so kmalu začeli streljati člani ZRVS iz Podgorc in
Ormoža. Najboljši trije so dobili medal je.
Veselja krajanov ob prazniku KS seje še dolgo nadaljevalo.
Ida Kovačec, novinarski krožek,
OS Velika Nedelja
VAS DANES
Vas, kot jo opisujeta Janko Kersnik v Kmetskih slikah ali pa Ivan
Tavčar v Slikah iz Loškega pogorja se ni mnogo spremenila. Ljudje so še
vedno isti; tesno drže skupaj in čutijo drug z drugim.
Avtobusna kolesa so zapeljala na ozko asfaltno cesto in ob njej smo
zagledali preplašene obraze vaščanov. Vsi pogledi so bili usmerjeni proti
koncu vasi.
Avtobus se ustavi na postajališču in vstopi prileten možak, vir novih
informacij. Čast izpraševalke je pripadla ženi na prvem sedežu.
,,Kaj se je zgodilo?" Vprašanje, na katerega lahko pričakujemo plaz
odgovorov. Glasbo, ki se je prej slišala v avtobusu je preplavil klepet
žensk, ki jih na jutranjem avtubusu ni manjkalo.
Obrazi so postajali mračnejši, slišalo seje tarnanje in tako kot prej lju-
dem ob cesti, se je tudi potnikom pomračilo čelo. Nesreča. Ogroženo je
bilo življenje mladega človeka, ki si je komaj dodobra utrl pot v življenje.
Klepet postaja znova glasnejši. Kod je bil, kakšen je bil? Zene modru-
jejo, avtobus se približuje Ptuju, vendar se obrazi niso prav nič razjasnili.
Takšni so ti naši vaški ljudje, ki jih nesreča sovaščana prizadene prav
tako kot njihova lastna nesreča.
Rosvita P.
NEVARNO KRIŽIŠČE V KIDRIČEVEM
Vsak delavnik ob 15. uri, ko se delavci iz
TGA in iz drugih obratov vračajo z dela, je na
križiščih izredno gost promet. Cesto pride tudi
do manjše nesreče, ker uporabniki cestišča ne
upoštevajo stanja na cesti.
Do nesreče z veliko materialno škodo je
prišlo tudi v sredo, 3. avgusta ob 15. uri.
Voznik osebnega avtomobila Anton Zajko iz
Njiverc 39 je s svojim kadetom zavijal v levo ob
križišču. Nasproti mu je iz smeri Ptuja pripeljal
voznik avtobusa KGP Ptuj, Anton Kelc, ki je
hotel preprečiti trčenje, zato je zavil na skrajno
desno stran cestišča. Bilo pa je prepozno, prišlo
je do trčenja in kadet jo je ob tem pošteno
skupil, odbilo ga je na desno. Prav tedaj je za
njim pripeljal z osebnim avtomobilom Srečko
Mlakar iz Zg. Hajdine, zadel ob kadeta in si
poškodoval celo desno stran svojega avtomobi-
la. Sreča je v tem, da je voznik kadeta dobil le
manjše telesne poškodbe, na vseh treh vozilih
pa je škode za okoli 300.000 din.
Opisana nesreča je ponovno opozorilo, da
morajo vsi uporabniki cestišč bolj upoštevati
razmere na cesti in omejitve vožnje v naseljih,
zlasti pa biti previden na križiščih.
Besedilo in posnetki:
Konrad Zoreč
Takole je izgledal kadet po nesreči, na srečo ie voznik dobil le manjše
poškodbe, vsaj videti je bilo tako
Križišče v Kidričevem je ob delavnikih, ko gredo delavci i dela navadno
polno pešcev, kolesarjev in avtomobilov
SAJ NI RES, PA JE
Lahko bi rekli, da je Ptuj kot
mesto, mesto muzej prava turisti-
čna meka. Najbrž je vse, kar je do-
segljivo očem turista, tudi zanimi-
vo. Najbrž pa bo tudi res, da bi se
dalo še marsikaj spremeniti. Tu mi-
slim predvsem na obnovitvene po-
sege na ,.dotrajanih" cestah in fa-
sadah, ki jih je najedel zob časa. To
je res. Čeprav je tudi res, da bi ta
dela morali opravljati v ugodnej-
šem času. Zelo zanimiva je namreč
ugotovitev, da se na Ptuju za
takšna dela odločimo šele s priho-
dom turistične sezone. Naj jih ne-
kaj naštejem:
Obnovitev Prešernove ulice,
most na Studenčnici, obnova fasa-
de na Kreditni banki Maribor, ob-
novitev pločnikov in cestišča v
CMD in najbrž še kje. Vse to na-
šteto ustvarja v Ptuju, ki je
prometno že tako zavozljan, še po-
sebno prometno gnečo in nered.
Ravno pravšen pa je trenutek, da
ob tem omenimo še ,,ptujske" za-
pornice, na katere sicer neposredno
ne moremo vplivati, lahko pa bi?
Lahko pa bi na primer lajšali dolge
minute čakajočim. Naj utemeljim.
Vse večji poudarek se daje želez-
niškemu prometu, s tem se seveda
povečuje frekvenca železniškega
prometa. Ptujska železniška
postaja dobiva vse večji pomen. Tu
se ,,križa" vse več vlakov. Kom-
pletira se vse več tovornih kompo-
zicij. Vse to pa seveda pogojuje, da
so zapornice veliko časa zaprte. Kaj.
predlagam? Da bi na Ormoški cesti
postavili stojnice s spominki, osve-
žilnimi pijačami in še s čim. Recimo
z informacijskim birojem, ki bi
imel med ostalim tudi nalogo, da bi
miril hudo kri čakajočih. Lahko bi
jim pojasnil. ,,Poglejte dragi turi-
sti, vi se peljete le enkrat na leto tu,
potrpite te pol ure. Malo težje jfe
najbrž vam šoferji tranzitnega pro-
meta. Potrpite tudi vi. Poglejte
kako potrpežljivo trpijo Ptujčani,
že veliko let in to večkrat na dan."
Drugače bo seveda tistim, ki bo-
do v bodoče stali iz smeri mostu.
Čas jim bo krajšal pogled na pravo
pravcato prešo, ki bo marsikogar
vrnjla nazaj v čase, ko se je vino
prešalo samo iz grozdja. Morda se
bo kdaj komu celo utrnila misel, da
bi na to mesto bolj sodil parkirni
prostor? Toda kaj hočemo, vsak
ima svoj prav, tudi jaz, vsaj nekaj,
čeprav je res, da imajo absolutno
prav navadno le tisti, ki imajo
denar in oblast.
Ker smo že navajeni na pogoste
spremembe in dopolnitve raznih za-
konov, odlokov in drugih norma-
tivnih aktov, ne bi bilo odveč, če bi
naši delegati dali še delagatsko po-
budo o spremembah in dopolnitvah
,,franc-jožefevskega" zakona o že-
leznicah, ki ga še vedno spoštuje-
mo, vsaj glede spuščanja zapornic.
Če bo skupščina spremembe in
dopolnitve sprejela in bi bili pri
spuščanju zapornic bolj elastični,
bi verjetno nekoliko skrajšali vrste,
ki se običajno vsakič naberejo na
vsaki strani spuščenih zapornic.
Tudi budnost, hitrost in prilagod-
ljivost je del varnosti na cestah,
kjer se križajo z železnico, ne le to-
ga tradicionalnost.
Maks Menoni
Morala bova že letos dati delegatsko pobudo, da bo v prihodnji turistični
sezoni začelo cestno podjetje obnavljati cestišče med bencinsko črpalko in
prehodom na Ormoški cesti, da si bodo turisti lažje ogledali vinarsko
zbirko na prostem.
96 let Vrabčeve mame
V Zg. Ložnici, v občini Sloven-
ska Bistrica bo te dni praznovala
svoj visoki življenjski jubilej
Terezija Ozimič, ena najstrejših
prebivalk v bistriški občini. Se
dokaj čila, sicer pa s težavami,
kakršne spremljajo častitljiva leta
starosti, bo 18. avgusta v krogu
svojih najbližjih proslavila 96 let
življenja.
Pri Vrabčih, kot so po domače
imenovali in še imenujejo Ozimi-
čevo domačijo v Zg. Ložnici 25, je
prevladovalo skozi vsa leta trdo
kmečko življenje, ki ga je vse
življenje premagovala tudi Terezija
Ozimič, ki je svojo mladost vsa
poznejša leta posvetila kmeto-
vanju. V dveh zakonih je imela
sedem otrok, od katerih štirje še
živijo. Gospodinjstvo je sedaj že
dolgo v rokah hčerke, vendar
Terezija še vedno poprime za
kakšno lažje delo. Prav rada pa se
spominja let mladosti, ko je bilo
življenje na kmetih sicer zelo
težavno, pa kljub temu lepo in
nemalokrat tudi veselo. Kosci so
bili s pesmijo na travnikih že ob
tretji uri zjutraj. Veselo je bilo tudi
v lesenih ali z glino butanih izbah,
kjer ni manjkalo pesmi pa tudi
zdrave domače hrane.
Z nekoliko zaskrbljenosti pa se
spominja tudi časov NOB. Vrab-
čeva domačija je v tistih časih bila
velikokrat dom pohorskim par-
tizanom. Pri njih so za partizane
pripravljali nemalokrat tudi .hrano.
Kljub visoki starosti Terezija
Ozimič še dobro čita brez očal in
še celo nit ,,vdene" v iglo. Ima
že tudi 15 vnukov in pravučka,
vsi jo radi obiskujejo, zato se ji ni
treba bati osamelosti.
Besedilo in posnetek:
Viktor Horvat
Vrabčeva mamila pred 96.
obletnico rojstva
Nekoč je bila v belem kvadratu ura
Prav gotovo ni Ptujčana, ki se
ne bi spominjal, da je bila nad
vhodom v poštne prostore v Ptuju
velika ura, ki je mimoidočim
kazala točni čas (kadar ni bila v
okvari!). No, že dolgo je tega, da
je uprava dala uro odstraniti,
mogoče je tudi pri kakšnem
urarju, ki kot je videti, ni spo-
soben, da bi jo spravil v ,,pogon"
in jo ponovno postavil na njeno
mesto.
Upati je, da bo tisti, ki je pre-
vzel ,,zadolžitev", da bo uro po-
pravil to tudi storil. Če ne naj
uprava pošte v Ptuju nabavi novo,
da tako tista ,.odprtina" ne bo
kazila stene nad vhodom v uprav-
ne prostore pošte. To verjetno tudi
ne bi bil prevelik izdatek!
Besedilo in posnetek: F. S.
Prazen beli kvadrat nad vhodom v zgradbo pošte, kjer je bila nekoč ura
Ponovno
srečanje
Jutro mirno, vedro, dan kot
naročen za izlet, 9. julija 1983 ob
7. uri so se srečali stari sodelavci
— danes upokojeni uslužbenci
Bolnišnice dr. Jožeta Potrča —
TOZD Bolnica Ptuj. Pred
odhodom so bili povabljeni v
jedilnico. Tam so jih sprejeli vodja
TOZD dr. Arko, predsednik
delavskega sveta dr. Planinšek in
glavna sestra bolnice, sestra
Fegušova. Nekaj pozdravnih be-
sed je spregovoril dr. Arko. Nato
so vsem prisotnim upokojencem
podelili priložnostne spominčke v
znak na to srečanje in jih pogostili.
Nato smo se napotili na
varaždinsko pokopališče, kjer je
bila naša prva postaja. Tu nas je
skozi pokopališče povedel in
razkazal njegove znamenitosti ter
spomenik padlim borcem NOB,
delavec turističnega društvi
Varaždin. Na koncu obiska je
predstavnik turističnega društva
podaril monografiio Varaždina
vodji izleta Marjanu Stolfi.
Od tod smo se napotili v
priljubljeno izletišče, gozd v
neposredni bližini reke Drave, kjer
smo se v čudovitem ambientu
dodobra okrepčali. Od tod nas je
pot vodila v Čakovec, kjer smo se
zadržali krajši čas.
Po kratkem oddihu, smo se
napotili skozi Strigovo v čudoviti
motel Vukanovec, na glavni cesti
Čakovec—Lendava, od tod je
prekrasen razgled po Medjimurju,
njegovih goricah in obronkih
Haloz. Tu smo imeli kosilo in
daljši počitek. Krajani Vukanovec
se spominjajo krvavih dogodkov iz
leta 1918, ko so se Medjimurci
uprli in so madžarski žandarji in
vojaki ta upor zatrli, v njem je bilo
ubitih prek 100 mož, žensk in
otrok in med njimi je padel njihov
krajan Josip Majerič. V spomin na
te dogodke so krajani postavili
spominsko ploščo, ki spominja
mlajše rodove, kako so se naši
predniki morali boriti za svoj ob-
stoj. Iz Vukanovec nas je pot vo-
dila v lendavske gorice; od tam
pa na Jeruzalem, znana izletniš-
ka točka, ki je bila naša zadnja
postojanka na poti domov. Tukaj
smo večerjali in se dodobra odpo-
čili. Izlet je bil enkraten. Srečanje
starih sodelavcev je bilo nepoza-
bno doživetje. Takšni enodnevni
izleti, ki jih organizira OOS s
pomočjo celotnega kolektiva
TOZD Bolnica, je lep primer kako
kolektiv ohranja stike s svojimi
bivšimi sodelavci.
V imenu vseh upokojencev se
zahvaljujem celotnemu kolektivu
TOZD Bolnica Ptuj, da so omogo-
čili tako prijeten izlet. Posebno se
zahvaljujem organizatorjem izleta,
ki so skrbeli, da je bil izlet čim
boljši in pestrejši, Marjanu Stolfu,
predsedniku OOS in članom IO
OOS Ljerki Marin, Dragici Koz-
jak, Mariji Menoni in Milici
DruzoviČ, ter Irmi Zilavec, Ivanu
Jurgecu in Pavlu Kozjaku. Tudi
gre zahvala kuhinjskemu osebju za
trud in dobro pripravljeno jedačo,
kakor tudi iskrene čestitke za var-
no vožnjo šoferjema KGIJ —
TOZD Avtopark Ptuj, Emilu
Črešnjevcu in Ediju Grandu.
V imenu upokojencev izleta
DUŠAN RADOVANOVIČ,
Meškova 7, Ptuj
TEDNIK ~ 11-avgust "83
TELESNA KULTURA IN ŠPORT - 9
PRIPRAVE NOGOMETAŠEV
Nogometaši naših območnih ligašev, Aluminija in Drave, se po-
spešeno pripravljajo na novo tekmovalno sezono v vzhodni območni
republiški ligi. Odigrali so tudi že prva prijateljska srečanja, ki pa prave
^rednosti gotovi niso pokazala Drava se ie okrepila z izkušenimi igralci,
Aluminij paje svoje vrste še bolj pomladil. Zato lahkopričakujemo, da
bosta moštvi v novi sezoni bolj enakovredni. V prejšnji je bil Aluminij
bolje uvrščen.	j k
S spomladanskega srečanja Aluminij — Drava v Kidričevem (2:1) (foto I.
kotar)
Športne prireditve
ob občinskem prazniku
V praznovanje letošnjega občinskega praznika se po tradiciji
vključujejo tudi športnice in športniki.
Prva prireditev je bil jubilejni Ptujski padalski pokal Podlehnik 83,
končani pa sta tudi tradicionalno tekmovanje v streljanju z
malokalibersko puško v Juršincih in turnir v malem nogometu v
Gorišnici.
Naslednja prireditev bo nedeljska dirka za državno prvenstvo v
kartingu v Hajdošah. V posebnem sestavku smo omenili število
prijavljenih tekmovalcev in tekmovalk v razpisanem prijavnem roku.
Običaj pa je, da se nekateri prijavijo tudi po tem. Tako je zadnja in-
formacija (prejeli smo jo tik pred zaključkom redakcije), da je
prijavljenih že 91 tekmovalcev in tekmovalk. Do nedelje je še čas, zato se
kaj lahko primeri, da se bo število nastopajočih približalo stotici.
Zadnja prireditev v okviru letošnjega programa pa bo šesti in
tradicionalni turnir ženskih ekip iz bratskih občin v rokometu, ki je tudi v
programu letošnjih srečanj Bratstva in prijateljstva. Organizator je
rokometni klub Drava, pokrovitelj pa Občinski svet Zveze sindikatov
Slovenije Ptuj. Sodelovanje na turnirju je potrdilo šest ekip. Tako bodo v
soboto, 20. avgusta v Ptuju nastopile igralke Zrinskega iz Čakovca in
Podravke iz Koprivnice (oboje so Sanice 1. B zvezne rokometne lige) ter
republiški ligaši Polana iz Velike Polane, VIS iz Varazdina, Zagorac iz
Krapine ter domača Drava.
1. kotar
Bliža se 50-letnica nogometnega
kluba Drava
Osrednjo proslavo ob 50-letnici nogometnega kluba Drava bodo
izvedli v petek. 19. avgusta popoldan na stadionu Drava. Začeli jo bodo
z nogometno tekmo veteranov in nato odkrili spominsko ploščo padlim
za svobodo iz vrst N K Drava. Sledila bo centralna proslava s podelitvijo
priznanj ter ogled razstave o razvoju in delu kluba. Praznovanje bodo
sklenili z jubilejno nočjo NK Drava, torej veliko zabavno prireditvijo.
V klubu se na praznovanje pripravljajo zelo resno. Tako so pod
vodstvom Janeza Laha do podrobnosti razčlenili dela in naloge ter
zadolžitve posameznikov, k sodelov anju pa povabili tudi nekdanje člane
in ljubitelje nogometa.	j ^
Regata na ptujskem jezeru
V nedeljo bo zanimivo tudi na ptujskem jezeru, torej akumula-
cijskem jezeru za HE hormin. Člani brodarskega društva Ranča bodo
izvedli regato v jadranju na deski za republiško prvenstvo. Začetek je
napovedan za 10. uro.	i ^
ATLETIKA
V Beogradu in Celju
Na državnem atletskem prvenstvu, ki je bilo prejšnji teden v Be-
ogradu. sta nastopili Sonja Pajenk in Marija Vindiš. Sonja je v skoku v
višino dosegla delitev 4. mesta. Marija pa je bila v teku na 3000 metrov
šesta. Sonja Pajenk in Marija Šešerko pa sta nastopili tudi na dvoboju
Hrvatska—Slovenija v okviru Skokovega memoriala v Celju. Sonja je
bila v skoku v višino tretja, enako uvrstitev pa je Marija dosegla v skoku
v daljino. Sonja je preskočila 170 cm. Marija pa skočila 548 cm.
l.k.
V NEDELJO POPOLDAN V HAJDOŠAH
Prva dirka za državno prvenstvo v kartingu
Ljubiteljev moto športa se v
nedeljo obeta nova zanimiva
prireditev v kartingu. "Na Tcarto-
dromu v Hajdošah bodo namreč
Sani AMD Ptuj pod pokrovitelj-
stvom delovne organizacije Agis
izvedli dirko za državno prvenstvo
v kartingu v vseh kategorijah.
Začetek dirke je napovedan za 14.
uro.
Težave z denarjem, gorivom in
prevozi so oklestile tudi program
tekmovanj v kartingu. Tako bodo
v letošnjem državnem prvenstvu le
tri dirke in vse na kartodromih.
Prva bo to nedeljo v Ptuju, druga
v Celju, tretja pa v Zagrebu. Tako
so priložnosti za ogled dirk v ,,mi-
ni formuli 1" precej manjše.
Organizatorjem se je za nedelj-
sko dirko prijavilo 78 tekmovalk
in tekmovalcev iz avtomoto dru-
štev Slavko Šlander Celje, Moste,
Nova Gradiška, Zagreb, Koprivni-
ca, Nova Gorica, Pinko Tomažič
Piran, Arena Zagreb, Subotica,
Bled, Domžale, Matulji in Ptuj. V
razredu do 100 kubičnih centimet-
rov (con) je prijavljenih 11 tek-
movalcev, v nacionalnem razredu
do 90 ecm 14, v kategoriji do 100
cem za čiane 26 in v najmočnejšem
razredu (do 125 ccm) 27 kartistov.
Seznam kaže, da bodo nastopili vsi
najboljši z lanskega državnega
prvenstva.
Kart odrom v Hajdošah je znan
in priznan tudi izven naših meja.
Ob odlični progi je tu dobra
preglednost, saj lahko gledalci na
naravnih tribunah spremljajo prav
vse tekmovalce, parkirišče je zelo
veliko, organizatorji pa bodo
poskrbeli tudi za okrepčila, za
zabavo pa bodo izvedli tudi
tombolo. Skratka, v nedeljo
popoldan v Hajdošah nikomur ne
bo dolgčas!	1- kotar
Državno prvenstvo se bo letos začelo v Ptuju
J	(folo I. kotar)
Odlično za kmečke žene v Gorišnici
V okviru prireditev, ki so jih pripravili
prizadevni gostitelji v Gorišnici, so dan pred
občinskim praznikom odprli v šoli zanimivo
razstavo na temo kmečkih opravil, predvsem
gospodinjskih. Tudi tokrat se je aktiv kmečkih
žensk na čelu s predsednico Marijo Kline
izredno izkazal, saj so bili gostje s prikazanim
zelo zadovoljni, nemalo je bilo pohval in
laskavih priznanj med katerimi gotovo ne gre
prezreti pohvale, ki jo je izrekla priznana
slovenska pisateljica Branka Jurca, pa tistih s
Vaierimi so razstavljalke zasuli številni gostje in
naši najvidnejši predstavniki družbenopolitične-
ga življenja.
Predsednica aktiva žensk v Gorišnici Marija
Kline nam je takole predstavila letošnje
aktivnosti pri pripravi druge tovrstne razstave:
„S to razstavo se je tudi naš aktiv vključil v
praznovanje občinskega praznika in upam, da
je vsak, ki je našo razstavo videl, odnesel
prijeten vtis. Z njo smo hotele prikazati vse
tisto, kar je še ohranjenega v naših domovih in
kar s posebno toplino hranimo me, matere in
gospodinje. To nam je toliko dražje, ker je
dediščina naših dedov in mater, pa tudi delo
naših rok — prikaz tistega, kar lahko z malo
dobre volje in iznajdljivosti naredimo tudi
danes.
Moto naše letošnje razstave so nam bili
Zupančičevi verzi iz Dume ,,Sveta si zemlja in
blagor mu, komu plodiš . . ." Menim, da so te
besede danes aktualne bolj kot kdaj koli.
Zemlja vse bolj dobiva na veljavi in smislu in
prav v teh verzih smo hoteli zajeti bistvo tega
kar nam zemlja daje.
Razstavo smo razdelili na tri področja:
najprej smo prikazali tisto kar je še ohran-
jenega, torej starine naših prednikov, nato pa
tudi tisto kar so spretne roke naših žensk
naredile danes, kljub delu in drugim ob-
veznostim.
V pripravo razstave se nas je vključilo kar
precejšnje število, nekatere več druge manj.
Vse pa so po svoje doprinesle, da je bila
razstava obiskovalcem .všeč in da smo lahko v
nedeljo pogostile tudi naše drage goste s tistim
kar smo pripravile in spekle. Zahvaliti pa se
moram nekaterim, ki so nam pri tem nesebično
pomagali kot so tovarišici Fričeva in Brod-
njakova, pa tovariš za likovni pouk v šoli in
drugi," je sklenila svojo pripoved tovarišica
Klinčeva, ki je obljubila, da bodo v Gorišnici s
tradicijo nadaljevali in tudi tako pripomogli, da
nekaj tega ne bo utonilo v pozabo.
mš
foto: L. Kotal
Nekaj lepih primerkov ročnih del, ki so jih gospodinje še ohranile.
Marsikomu so se pocedHe sline ob dobrotah gorišniških gospodinj.
HALOŠKA PLANINSKA POT OD BORLA DO DONAČKE GORE
SPOZNAVAJTE LEPOTE HALOZ
Mnogi so prepričani, da naše Haloze dobro
poznajo, najbrž pa je malo tistih, ki ta čudoviti
del Slovenije res poznajo. Haloze niso le težaško
delo v vinogradih, sladka kapljica in vikend,
Haloze so veliko več. Da bi lahko širši krog ljudi
spoznavalo zanimivosti in lepote haloškega
sveta, so ptujski planinci, predvsem starejši, že
Pred leti razmišljali o markiranju planinske poti
iez Haloze.
Takrat ni prišlo do uresničitve te zamisli, ker
so se prav takrat začele v Planinskem društvu
f^tuj razvijati mnoge aktivnosti predvsem mla-
ki so nujno potrebovali pomoč starejših čla-
nov. Takrat so poleg rekreacijskega dela —
idetništva, začeli razvijati razne oblike izobra-
ževanja mladih planincev, predvsem planinske
&>le, vzgajati vodnike in druge kadre. Razvijali
so orientacijo, taborjenja v visokogorskem svetu
m še mnogokaj.
Sedanje razmere, ko postajajo potovanja, pa
tudi sicer izleti, iz dneva v dan dražji, so starejši
člani Planinskega društva Ptuj na zadnjem
društvenem občnem zboru ponovno spomnili na
potrebo po planinski poti, ki bi bila blizu, zani-
miva, lepa in poceni. Letos je res prišlo do reali-
zacije te zamisli. Vse leto so tekle aktivnosti, da
se je ustrezno trasirala, markirala in po potrebi
nadelala HALOŠKA PLANINSKA POT, poleg
tega pa je bilo potrebno storiti še marsikaj. Ob
tem velikem delu ptujski planinci niso zane-
marjali drugih utečenih aktivnosti. Nasprotno.
Organizirali so kar 4 oddelke planinske šole,
tekmovali so v orientaciji in tudi sicer so bogati
program dela dosegli ali celo presegli.
Pri pripravi Haloške planinske poti so Ptujča-
nom pomagali še planinci PD Majšperk in „Do-
načka gora" Stoperce, ki so urejali tisti del poti,
ki vodi skozi njihov predel. Sedaj je pot nared,
izdelane so že jubilejne značke društva, ki jih je
že moč dobiti v društveni pisarni. Pripravljena je
tudi značka za prehojeno pot in vse drugo kar
sodi zraven. Te dni pa bo na voljo tudi vodnik
po poti, ki jo nazorno opiše in vas vodi po tej
lepi poti.
Haioška planinska pot bo odprta v počastitev
30-letnice obstoja in delovanja PD Ptuj in 90-
letnice Planinske zveze Slovenije na Borlu 11.
septembra.
Z nekaterimi zanimivostmi te poti vas bomo
seznanili v naslednjih številkah Tednika. Tokrat
le še to, da so to veliko delo ptujskih planincev
finančno podprli Zveza turističnih društev ob-
čine Ptuj, organizacije združenega dela občine
Ptuj in občani.	L. C.
V SOBOTO, 13. AVGUSTA
Košarkarski ples
Košarkarski klub »Drava« Ptuj ie skuDai s TOZD Gostinstvo
Haloški biser organizator plesa pod koši. ki bo v soboto. 13. avgusta na
stadionu » Drava« Ptuj. Za organizacijo plesa so se v klubu odločili zaradi
slabega finančnega stanja in ker jim primanjkuje sredstev za redno
dejavnost.
Za zabavo bosta skrbela Ptujski instrumentalni ansambel in Ču-
dežna polja iz Maribora. Organizator pripravlja tudi bogat srečolov, na
volio bo čez tristo bogatih dobitkov.
Če bo vreme lepo. potem zagate o tem. kam na sobotni ples ne bo:
odšli bomo na stadion Drava in se tam prijetno zabavali.
MG
NOČNI TURNIR V MALEM
NOGOMETU
V	počastitev 50-letnice TVD Partizana Markovci, prireja NK
Markovci veliki nočni turnir v malem nogometu. Turnir se bo odvijal na
igrišču Partizana v petek. 12. in soboto. 13. avgusta-Prijave sprejemajo v
petek. 12. avgusta od 18. do 19. ure. na igrišču. Pričakujejo veliko
udeležbo, zato so tudi poskrbeli za dobre nagrade 1. mesto: dresi, pokal
in denarno nagrado 5000 din; 2. mesto: pokal, nogometna žoga in 3000
din; 3. mesto: pokal, zaboj piva in 2000 din.
Za najboljšega vratarja in strelca pa bo priskrbljena torta. Kot
presenečenje pa bo med igro: 3 koti. enajstmetrovka. Za zabavo bo tudi
poskrbljeno. Torej 12. in 13. v Markovce. kamor vas vabi NK.
Jože Voglar
MALI NOGOMET
Ne pozabite v nedeljo, 14. avgusta priti na Turnišče. Kot je bilo že
objavljeno, ljubitelji malega nogometa prirejajo v nedeljo, 14. avgusta s
pričetkom ob 8. uri velik turnir v malem nogometu.
Turnir bo na novem urejenem asfaltnem igrišču pri gradu Turnišče.
Ne bo vam žal, nagrade so mikavne, pa tudi značke trimček bodo
prejeli člani ekip, ki se bodo uvrstile v drugo kolo, ekipe z manj uspeha
pa bodo prejele priznanja za sodelovanje na turnirju.
Tudi za žejne in lačne bo poskrbel prireditelj. Torej ljubitelji malega
nogometa, vidimo se na Turnišču.	2. B.
ŠAHISTI SO POČASTILI
OBČINSKI PRAZNIK
V	nedeljo, 31. julija je bil v Gorišnici odigran šahovski hitropotezni
turnir. Največ uspeha je imel Albin Zganec, član šahovske sekcije Ormož,
ki je zmagal z 12 točkami, drugo mesto je s pol točke zaostanka osvojil
Maks Feguš iz Zetal (mladinec ŠD MIP Ptuj), tretji je bil domačin Dušan
Ličina 10 točk, sledili so Tone Butolen s 9,5; Jakob Kodrič 8,5; Franc
Vrbančič 7_,5 itd. . . .
To je bila prva iz bogatega sklopa prireditev, ki se vrstijo v krajevni
skupnosti Gorišnica ob počastitvi praznika občine Ptuj.	I. V.
Vročina pa taka!
Joj, kam bi se del! Tako je gotovo menila večina nas med minulimi
dnevi pasje vročine, ko smo iskali osvežitev. Našli smo jo v senci gozda,
dreves, kopališčih, Ptujskih toplicah. Nekateri so svoj prostor pod soncem
in v senci našli tudi v podlehniškem jezeru, ob Dravi, Polskavi, Pesnici, sa-
mo da je nekaj hladnega. Na posnetku je skupina ohladitve željnih kopal-
cev, ki se je hladila v podlehniškem jezeru, drugi pa so si postavili zasilno
senco in z zanimanjem opazovali skoke v jezero, padalske in običajne.
1. kotar

„Potrošniki, vabimo vas v Rimsko peč!"
Ob občinskem prazniku SO
Ptuj smo v Ptuju bogatejši za nov
družbeni obrat. Krajani KS Boris
Ziher! so po nekaj letih čakanja
dobili svoj družbeni obrat samo-
postrežno trgovino »Rimska
peč«, ki so jo zgradili SOZD
Mercator—Izbira (MlP) iz Ptuja
z lastnimi sredstvi in pomočjo
KB Maribor PE v Ptuju.
Žal so gradnjo morali večkrat
odložiti, ter spremeniti načrte, ter
zmanjšati obseg objekta saj je
bilo finančnih sredstev za prvot-
no zamisel premalo.
Tako ima obstoječi objekt
550 nr prodajalnih površin in
drugih dodatnih prostorov kot so
sanitarije, skladišča, ter lepo in
ekonomično urejen bife. ki bo
imel tudi tople obroke malice in
druga okrepčila.
Ob otvoritvi s.e je novi 31-
članski kolektiv potrudil, da je
bila založenost prodajnih arti-
klov maksimalna in so potrošni-
ki. ki jih je bilo ob otvoritvi
veliko več kot jih bo v naslednjih
dneh. zadovoljni in seveda tudi s
strežnim osebjem, ki se je potru-
dilo ugoditi željam potrošnika
oziroma kupcev.
Kot je ob takšnih priložnostih
navada, me je zanimalo, kaj
menijo kupci o novi pridobitvi:
Zal so hoteli nekateri, da se
njihova imana ne objavijo v
celoti, kljub temu pa so njihova
mnenja in zapažanja zanimiva;
zato jih objavljamo v Tedniku.
Katica Z. iz Ziherlove plošča-
di: »Uresničila se nam je dolgo-
letna želja, da imamo svojo
trgovino v neposredni bli-
žini. kjer stanujemo. Založe-
nost nove trgovine je v celoti
zadovoljiva. Upam. da bo tako
tudi v bodoče. Ne vem. če je
prav. vendar me skoraj moti. da
imamo v vsaki samopostrežni
tudi bife. saj jih je v mestu
dovolj, če že ne preveč, saj bi v
tem prostoru lahko uredili kak-
šen drug prodajalni prostor na
primer cvetličarno ali kaj podob-
nega.
Strežno osebje je do kupcev
prijazno in ustrežljivo in upam.
da bo takšno tudi ostalo.
F.do P. iz Kraigherjeve mi je
povedal, »da trgovina ni nič kaj
podobna Rimski peči. da je
sodoben prodajni objekt, z nekaj
pomanjkljivostmi — zračenje in
premalo naravne svetlobe. Vse
kar sem želel kupiti sem dobil,
kar je danes prava redkost. No če
bi preveč pohvalil strežno osebje
— saj imamo vsi napake, vseka-
kor je večino stvari na kakovostni
ravni, zadovoljen sem, upam. da
ostali potrošniki tudi.«
Majda K. iz Mestnega vrha:
»Kaj naj povem, zelo sem zado-
voljna s postrežbo, z založenost-
jo, skratka odločila sem se. da
bom odslej hodila po nakupe v
samopostrežbo Rimska peč.«
Vsak ima svoje mnenje, neka-
teri so zadovoljni, drugi kaj
pokritizirajo, pa tudi takšnih je
bilo nekaj, ki jim nič ni všeč in
tudi sami s sabo niso zadovoljni.
Tudi na delavce, ki so bili ta
dan v službi na delovnih mestih v
samopostrežbi nismo pozabili.
Tudi njim sem postavil vpraša-
nja.
Prodajalka Jožica, ki je bila ta
dan na oddelku mesni izdelki, mi
je povedala, da je z razporeditvi-
jo na novo delovno mesto zelo
zadovoljna, saj je novi kolektiv
zelo enoten in je prepričana, da si
bodo z delom in prizadevnostjo
do kupca pridobili zaupanje
potrošnikov. Ko bi le bila založe-
nost vedno na povprečnem nivo-
ju. si bomo zgotovili stalne
stranke, to pa je tudi osnovni
pogoj za zadovoljiv poslovni
uspeh.
Poslovodja Jože Bezjak je bil s
prvim poslovnim dnem izredno
zadovoljen, saj so bili potrošniki
z nakupi in s poslovanjem zado-
voljni.
Zagotovil nam je. da se bo
celotni kolektiv trudil, da bo
založenost na zadovoljivem nivo-
ju. Tudi za invalide in ostarele
krajane Ziherlove ploščadi. Krai-
gherjeve in Mestnega vrha bodo
večje nakupe od 15.000 dinarjev
naprej razvažali tudi na dom.
Tudi za invalide z vozički
bodo v najkrajšem času uredili
vhod. da bodo lahko prišli po
nakupe z vozički. Skratka po-
skrbeli bomo za vse, da bodo
naši potrošniki zadovoljni in se
bodo med našim kolektivom v
naši trgovini domače počutili.
Tako so nam povedali potroš-
niki. ki so bili prvi poslovni dan v
prostorih samopostrežne trgovi-
ne MlP-a Rimska peč v KS Boris
Ziherl. Večina jih je bilo zado-
voljnih z nakupi in poslovanjem.
Želimo mlademu delovnemu
kolektivu veliko delovnih uspe-
hov. potrošnikom pa prijeten
nakup v novi samopostrežni
trgovini Rimska peč!
Viki Par
Tridnevna krvodajalska
akcija v Ormožu
Od ponedeljka do srede, to je od 8. do 10. avgusta je potekala v občini
Ormož tridnevna krvodajalska akcija. Akcija je zajela vse krajevne
organizacije Rdečega križa, razen Koga in Središča ob Dravi; krvodajalci
iz teh dveh organizacij so vključeni v redne krvodajalske akcije oddelka
za transfuzijo krvi v TOZD Bolnica Ptuj.
Aktivisti Rdečega križa, tako krajevnih organizacij kot občinske
organizacije, so skrbno pripravili akcijo in računajo, da bodo načrtovano
število 600 krvodajalcev v treh dneh še presegli. Ko smo pred zaključkom
redakcije povprašali po uspehu akcije prvega dne, so nam povedali, da je
akcija potekala po načrtu, vendar ob ponedeljkih navadno ni masov-
nejšega odziva krvodajalcev, prepričani pa so, da bodo v torek in sredo
dnevno presegli načrtovanih 200 krvodajalcev.
O poteku akcije in o slovesnostih, ki jih po končani akciji pripravljajo
krajev ni odbori RK, slovesnosti bodo povezali s 30-letnico krvodajalstva,
bomo poročali prihodnjič.	_u
MLADINSKA DELOVNA AKCIJA SUHA KRAJINA 83
MINIL PRVI DELOVNI TEDEN
Brigadirji brigade Jože Lacko iz Ptuja
preživljamo v Žužemberku svoj drugi teden.
Prejšnji teden smo delali na delovišču v občini
Kočevje. Tu smo ruvali in požigali grmičevje, pa
tudi dreves ni manjkalo. Gre za agromelioracijo
v obsegu do 150 ha. Po opravljenem delu bodo
tukaj pašniki, na njih pa bodo redili več sto glav
govedi. Delo je bilo dokaj naporno. Delali smo v
veliki vročini, ki je nemalokrat bila na soncu pre-
cej nad 50 st. C. Kljub temu smo uspešno
opravljali delo, predvsem v zadnjih dneh tedna.
Glede vrednotenja dela smo sicer imeli določene
pripombe, v celoti pa smo zadovoljni.
M DA se skupaj z nami udeležujejo brigadirji
iz Kosovske Kamenice, Visokega in BiH in iz
Požarevca v Srbiji. Odnosi med brigadami so na
zavidljivi ravni. Ze takoj po prihodu na akcijo
smo z brigadami stopili v stik. Z njimi sodelu-
jemo na vseh področjih.
V brigadi je izredno vzdušje. Vsi brigadirji se
dobro počutijo. Nekaj malega so brigadirji sicer
imeli težav s hrano v začetku, pa tudi prvi žulji
so se pojavili.
Prejšnji teden smo izdali tudi bilten. Naši bri-
gadirji se precej vključujejo v krožke in druge in-
teresne dejavnosti, ki jih organizira štab akcije.
Pripravljamo pa tudi razne okrogle mize znotraj
naše brigade. Tako da o kakšnem odmoru v po-
poldanskem času ni moč govoriti. Pa zaradi tega
nikomur ni žal. Vsak počne popoldan tisto, kar
ga veseli. Zato čas izredno hitro mineva.
Brigadirji iz naše brigade so torej v popoldan-
skih aktivnostih precej delavni. Nekateri so no-
silci pomembnejših funkcij na nivoju naselja.
Mirko Vaupotič, sicer predsednik zbora briga-
dirjev naše brigade, je bil izvoljen za predsed-
nika skupščine 3. izmene akcije. Vsekakor las-
kavo priznanje tudi za našo brigado.
O rezultatih na trasi bomo poročali kasneje,
ko bo kaj več znanega.
Za konec lep pozdrav vsem bralcem Tednika
iz Žužemberka!
Milan Zver
Prihod ptujske brigade na traso
Delo na trasi — zažiganje grmičevja
REGIJSKO TEKMOVANJE TRAKTORISTOV V ORMOŽU
VZORNE BRAZDE
Pridobivanje hrane je izrednega pomena v
sedanjih prizadevanjih naše družbe, ko
stremimo za izrabo vseh lastnih proizvodnih po-
tencialov v največji možni meri. V sodobni
kmetijski proizvodnji je agrotehnika temeljna
predpostavka, kar nas vodi k spoznanju, da je
sodobno kmetijstvo tehnološko vse bolj
podobno industrijskim procesom. Zato je ure-
sničevanju nalog v kmetijstvu prav tako lastno
dosledno delo in strokovni pristop.
Nedvomno sodi med akcije, ki spodbujajo in-
teres za delo in povečujejo kakovost dela in
ekonomičnost agrotehnike, organizacija
tekmovanj traktoristov od občinskega, regij-
skega, republiškega do zveznega tekmovanja
traktoristov za ,,Titovo zlato brazdo". Letošnje
regijsko tekmovanje so skupaj razpisale Zveza
organizacij za tehnično kulturo Maribor,
Kmetijski kombinat ,.Jeruzalem " Ormož in
Občinska konferenca ZSMS Ormož.
Sedemindvajsetaga regiskega tekmovanja trak-
toristov in enajstega regijskega tekmovanja mla-
dih zadružnikov in zadružnic, ki se je vzporedno
odvijalo na zemljišču KK ,,Jeruzalem" zadružna
enota Velika Nedelja v soboto, 6. 8., seje udele-
žilo dvainštirideset tekmovalcev in tekmovalk.
Pomerili so se v naslednjih kategorijah: 1. trak-
toristi in kmetje, 2. mladi zadružniki in 3. mlade
zadružnice in žene. Tekmovalne discipline pa so
bile: Oranje, spretnostna vožnja s traktorjem in
enoosno in dvoosno prikolico, ter teorija.
V tekmovanju iz teh discipljp so bili najboljši
ekipno tekmovalci s Tezna, drugi s Pobrežja ir
tretji Ormož, med mladimi zadružniki je bil vr-
stni red najboljših ekip: Pobrežje, Ormož, Ptuj
in med mladimi zadružnicami: Tezno, Ormož,
Slovenska Bistrica.
Med posamezniki so bili najboljši: Ludvik
Thaler s Pobrežja, Franc Meglič in Alojz Meglič
oba s Tezna.Med mladimi zadružniki je najbolje
opravil nalogo Stanko Klemenčič s Pobrežja,
drugi je bil Anton Planinšek s Ptuja in tretji Mi-
ran Mustafa s Tezna. Mlade zadružnice so se
zvrstile tako: Stanka Smolniger s Ptuja, Nežika
Grušovnik in Bernarda Fingušt, obe's Tezna.
Tako tekmovalci kot organizatorji so dobro
opravili nalogo in dokazali, da so kos sodobni in
tehnično zahtevni agrotehniki. Prav tako so
dokazali, da so pripravljeni osvajati vedno nova
znanja, da jim ne manjka tekmovalnega duha,
da osvojeno znanje primerjajo z drugimi na to-
vrstnih tekmovanjih.
Besedilo in posnetki: Fi M
Spretnostno vožnjo so budno spremljali strogi ocenjevalci
Vzorne brazde na njivi pri Veliki Nedelji
OD 15. AVGUSTA DALJE
P0SEZ0NSKA RAZPRODAJA
LETNIH OBLAČIL
Navadili smo se že. da cene iz dneva v dan naraščajo, — sčdebelij0
Zato toliko bolj odmevajo razna znižanja, ki tudi po svoje prispevajo,
nam »temperatura« pada, — običajno se dviguje, ko nas dosežejo razna
obvestila o spremembah cen. So pa tudi znižanja relativna. Velja ^
vedno pravilo, da kdor poceni kupi. dvakrat kupi — glede na uspela
razprodaj pa tega ne bi mogli trditi.
Prvi so svojo razprodajo pripravili prodajalci čevljev, sedaj so na
vrsti prodajalci tekstilnih izdelkov. Razprodaja bo pričela v ponedeljek
15. avgusta. O tem. kako so se v trgovskem podjetju Emona—Merkur
Ptuj pripravili na letošnjo posezonsko razprodajo je povedal Marjan
Ostroško, direktor DO:
»Na letošnjo posezonsko razprodajo smo se temeljito pripravili. \
tem tednu smo zaključili z vsemi pripravami tako, da bomo z razprodajo
pričeli v ponedeljek, 15. avgusta. Znižujemo cene poletnim artiklom
Moram povedati, da gre za blago, ki je ostalo od letošnje zaloge. To
pomeni, da blago ni demodirano, niti ni slabše kakovosti. Letna sezona
se pač zaključuje, trgovci pa moramo sprazniti police, da se lahko
pripravimo na jesen in zimo.«
Kakšen pa bo odstotek znižanja?
»Izdelkom bomo znižali ceno do 40 odstotkov. V glavnem gre za 40
odstotno znižanje, pri manjšem delu artiklov pa <?e bo cena znižala za 3o
odstotkov. Odstotek znižanja je dogovorjen skupaj s proizvajalci.«
Kaj pa zaslužek?
»Predvidevamo, da bomo blago v celoti prodali. S tem, ko znižu-
jemo ceno. tudi izgubimo del našega zaslužka. Bomo pa pridobili na
račun obresti.«
Katere izdelke boste prodajali?
»Lahko rečem, da vse, saj poslujemo z vsemi velikimi slovenskimi
in tudi jugoslovanskimi tekstilnimi proizvajalci in to od Astiba do
Mure.«
Po razprodaji, vas čaka temeljita priprava najesen in zimo? Kako ste
pripravljeni?
»Za kolekcijo jesen-zima so vse pogodbe zaključene (mimogrede
blago se za omenjeno sezono nabavlja že v mesecu februarju). To
predstavlja velik rizik, potrebno je slediti vsem modnim linijam in pa
seveda cenam. Problem pa je bil, ker seje med letom in sicer v mesecu
aprilu spremenil prometni davek oziroma se je na novo uvedel pri
določenih artiklih.
Jesensko-zimska kolekcija bo v kratkem zapolnila trgovske police.
Povedati moram, da so izdelki modni, precej je takih, ki smojih videli na
raznih modnih sejmih, problem pa je glede surovin. Tako je postalo kar
običajno, da nam nekateri prodajalci oziroma proizvajalci »preklicuje-
jo« pogodbe, ker pač nimajo surovin za izdelavo.
Glede cen moram povedati, da bodo le-te višje od 20 do 30 od-
stotkov.«
Enako skrbno se pripravljajo na razprodajo tudi v delovni orga-
nizacij i MIP Ptuj. Prav tako se glede tekstila srečujejo z enakimi poblemi
MG