ZŠAM DOLOMITI
Boj proti alkoholizmu voznikov
Predpostavimo, da se šoferji dogovorimo, da neki dan ne sme biti prometne nesreče, ki bi jo zakrivil kdo izmed nas. Za tak dan, ko ne bi smeli nič tvegati, bi med ostalim prav goto-vo sklenili to, da bomo vožnjo nastopili spodti in trezni, ter se bomo vzdižali iiživanju alko-hola vse do večera, ko bomo vozilo garažirali. Toda ali je treba govoriti o »dnevu brez nesre-če.« Ali ni življenje in varnost ljudi na cesti, naših svojcev, nas samih, na delovni ali praz-nični dan enako dragoceno? Ali popravilo poškodovanega avtomobila ne stane vsak dan enako? Ali so torej dnevi, ki lahko tvegamo na cesti? Neodgovornost do sočloveka, do družine, do osnovnega sredstva in do druibe nam nalaga, da storimo vse, kar more zmanj-šati nevarnost nesreč zaradi vožnje motornega vozila pred vplivom alkohola.
Subjektivni činitelji pri prometnih nesrečah daleč prevladujejo nad objektivnimi. Brez dvoma je alkohol med subjektivnimi najbolj tehten in pogosten, obenem pa tisti, ki bi ga bilo najlažje izločiti. Treba se je samo sprijaz-niti z načelom, da oboje - pitje in šofiranje -hkrati ne gre.
Ali je vredno zaradi šilca žganja, konjaka, viskija, dva ati tri deci vina, steklenice piva tvegati, da nas v takih kritičnih okoliščinah pusti na cedilu naš nagli refleks in sigurna roka, ki odločata o izidu dogodka. Podaljšanje refleksnega časa za nekaj delov sekunde, ne-znatna nekoordiniranost v kretnjahjlvečje šte-vilo napačnih rekacij in podobni znaki, se vedno dajo ugotoviti že pri najmanjših količi-nah alkohola v krvi. Ob manjšemu pitju, v začetku voznik občuti neopazno sprostitev, dobi zaupanje v samega sebe, pogum in z veseljem razkazuje svoje tehničrie sposobno-sti.
Prav usodno pa je, da istočasno pešajo spo-sobnosti presojartja razdalje hitrosti, zaradi česar dozorevajo pogoji za nesrečo. Treba je
samo še odločilnega činitelja: srečanje v ovin-ku, nenadna ovira na cesti, okvara na cesti ali kaj drugega, s katerim se šofer srečuje na cesti vsakodnevno. To so nekatere specifične zna-čilnosti za manjšo količino alkohola.
Kaj pa se dogaja pri šoferju, ki je užil večje kolidne alkobola? Pri njem se postopoma izo-blikuje slika opitosti, pijanosti z različno izra-ženimi motnjami v govoru, gibanju, dojema-nju in obnašanju, pri čemer v majhni meri odloča tudi značaj opitega šoferja. Omembe vredno je tudi to, da navidezna iztreznitev, pri čemer mislimo fazo, ko se prizadeti pomiri in se začne prilagajati trezni okolici, še zdaleč ni enak s šoferjem, ki ni popolnoma nič spil.
Stališče Zdruzenja do vinjenega šoferja je odklonilno, preseneča pa nas, kako uporabni-ki prometnih uslug, popustljivo in lahkomisel-no zaupajo malo ali zelo alkoholiziranemu šoferju.
Kljub nasprotovanju organizacije ZŠAM so zakoni ustvarili dve kategoriji šoferjev: po-klicnega, ki mora biti ob nastopu službe trezen in med službo ne sme piti alkohola in amater-ja, ki sme malo popiti oziroma sme imeti 0.5 promila alkohola.
Glede na odgovornost pred zakonom sta si med seboj različna. S stališča moralne odgo-vomosti pa je po našetn ranenju enaka odgo-vornost, saj smo ugotovili, da že majhne zau-žite količine alkohola zmanjšujejo spretnost, budnost in način reagiranja na dogodke na cesti. ZŠAM vsem voznikom priporoča. ne glede na zakonsko določilo, naj ne pijejo ko vozijo, vožnjo začnimo in končajmo brez pit-ja! Bodimo solidarni do vseh udeležencev v prometu.
Kot organizacija ZŠAM bomo vsekozi vo-dili akcijo »začnimo in končajmo vožnjo po-polnoma trezni« saj gre za našo skupno var-nost, za tvojo in mojo glavo.
Želimo vam varno in srečno vožnjo ter so-delovanje v akciji!