(fče&otcL
Uredništjvo in upravništvo Kranj, Bleiweisova 7 — Čekovni račun št. 17.497 — Rokopisi se ne vračajo Izhaja vsako soboto — Naročnina mesečno Din 4'—, četrtletno Din 12'—, polletno Din 23'—, celoletno Din 45’— — Inserati po tarifi
Leto I.
Kranj, 23. oktobra 1937
Stev. 12.
Vidno sodelovanje demokratično usmerjenih držav sveta — velikih in malih — bi spremenilo celoten mednarodni položaj in olajšalo ljudstvu ter diplomaciji rešitev težkih problemov sedanjosti in bodočnosti.
Sir Arthur Saller
Prešeren — naš ponos
Gorenjska je dala Slovencem mnogo duševnih velikanov, toda nad Prešerna ga ni. Prešeren ni samo pesnik, ki nam je pokazal, kako lahko izražamo tudi najnežnejše in najgloblje misli v slojem jeziku, Prešeren nam je zgled neomahljivega borca za najosnovnejše človeške pravice in za pravice zatiranega, zaničevanega majhnega naroda. Zato nam je danes tako blizu, kakor morda še nikoli.
Po uspešni francoski meščanski revoluciji so se majala tla pod vsemi fevdalnimi oblastniki. Nazadnjaške monarhije, plemstvo, visoki častniki,, duhovščina, napol srednjeveško in napol meščansko uradništvo — vsa ta drhal se je vsedla ljudstvu na grbo in ga priganjalo na delo brez oddiha. Kmet je vedno težje nosil to breme, mlado delavstvo se je začelo boriti za svoje pravice, bogati meščan je segal po politični oblasti, študent je sanjal sanje o »enakosti, bratstvu, svobodi*. Plemiški graščak pa je politično moč, ki jo je še vedno imel, skušal ohraniti za večno. Sredstva za to so bila znana stara: policija, žandarji, sodnije, ječe, vojaštvo, vešala, zatiranje vsake svobode.
Avstrija pred 1.1848 ni bila izjema. Da, bila je celo razvpita kot »evropska Kitajska*, kar je pomenilo deželo, ki jo obdaja neprehoden kitajski zid. Oblastniki so hoteli prepričati vstop v to sxečno deželo vsaki svobodni misli, vsaki svobodni besedi. In vendar je znal takratni rod duševnih velikanov najti sredstva, da je ljudstvu povedal to, česar si je ljudstvo želelo. Pri nas je to storil Prešeren. Ohranil se nam je njegov nemški sonet, ki nam razlaga, s kakim sovražnikom se je naš mojster slovenske besede moral bojevati. V prevodu se glasi ta sonet:
»Slišali ste, kako zlobnega in podlega duha so palčki: kako so ti pokvečeni, rdečelasi nestvori pohlepno grabili denar na kup, kako so tudi hoteli zapeljevati lepe deklice; in kako so — ker se jim je to vedno posrečilo — ugrabili ponosna dekleta ter jih skrbno čuvali na visokih gradovih za težkimi ključavnicami in zapahi, da bi si nihče ne mogel pridobiti njihove naklonjenosti. — Kar so si nekoč izmislili brezdelni duhovi, to se je dandanašnji uresničilo; zasledil sem vam takega korenjaškega čuvaja deklic. ,Kako je zlobnežu ime?‘ — .Gospod Jernej Kopitar/ — ,ln lepotica?1 — .Kranjska literatura/ — ,Pa zapah, ki mu je na razpolago?' — .Cenzura'.*
V letu 1833, ko je Prešeren napisal ta sonet (ki pa takrat ni izšel), je šlo na videz za črke, s katerimi naj bi Slovenci pisali svoje knjige. V resnici pa se je bojeval boj med starim, nazadnjaškim, avstrijskim rodom in mladim, naprednim, kulturnim, slovenskim rodom. Jernej Kopitar se je postavil na stran mračnjakov in je v tem boju izkoristil tudi podlo sredstvo, ki mu ga je nudila dunajska oblast, cenzuro, dočim sta se ,na drugi strani borila za kulturo s kulturnimi sredstvi Cop in Prešeren. Zmagala je kultura, zmagal je napredek.
Prešeren je bil tako spreten, da je ♦akrat, ko mu Kopitar ni dovolil objaviti preprostih ljubezenskih pesmi, vsemu pritisku avstrijskih oblasti navzlic javno postavil slovenski narodni program in konkretno pot za njegovo uresničitev. V »Sonetnem vencu* nam je zapustil oporoko, ki je še do danes nismo izpolnili in ki jo je danes bolj kot kdaj potreba izpolniti. V vrh
ir
V Španiji nič novega
P* Kljub temu, da je padlo v dosedanjih bojih 38 članov španskega parlamenta na strani zakonite vlade, so bili vendarle 1. oktobra sklicani cortesi. Izjavili so, da ostane republikanska Španija še vedno demokratična republika, ki bo delala v korist širokim slojem delovnega ljudstva. V vladni Španiji so razmere popolnoma urejene. Vlada redno odplačuje državne dolgove svojim upnikom. V zadnjem letu so odprli čez 7000 novih šol.
Vlada se uspešno bori s tujimi četami, ker se lahko zanese na podporo španskega naroda. Pri Madridu in Ter-uelu uspešno napada generalske čete. Čeprav je špijonaža zelo razširjena in jo podpirajo celo tuja poslaništva, vendar to ne rodi pravega uspeha za fašistične upornike. Delavci vsega sveta pošiljajo neprestano denarno pomoč vladi. Ta mednarodna solidarnost je čisto drugačna kot pa solidarnost faši-
stičnih vojnih hujskačev. Ta mednarodna solidarnost je zagotovilo, da kultura ne bo propadla, temveč se bo še dvignila — kljub »zaščitnikom civilizacije*.
Razmere v »Francovi* Španiji pa so takšne, da so morali zapreti celo mejo proti Portugalski, ki je zaveznik fašističnih napadalcev. V pokrajinah Ba-dajoz in Huelva se upirajo kmetje. Niti nemški vojaki jih ne morejo pomiriti. Zato je pobožni general dal upeljati obvezen pouk verouka in tako-zvano socijalno službo za žene med 17 in 35 letom. V resnici gre za vojaško službo. Iz mesta La Linea so ženski oddelki že odkorakali na fronto. Sicer pa pošiljajo vedno nove čete na pomoč Italijani. Koliko pa vse to koristi, sklepamo lahko iz dejstva, da so se ravno v La Linei spopadli fašisti in falangisti. Falangisti so fašistom zažgali vojašnico.
Spomenica barona Tanake se izpolnjuje
.eta 1927. je japonski baron Tanaka predložil svojemu cesarju veličasten načrt, kako bi se Japonska polastila najprej Kitajske, nato vse Azije in kako bi končno zavladala nad celim svetom. Ta načrt je japonska vojaška klika s poprejšnjimi osvajanji uresničevala. Današnja vojna na Kitajskem naj bi bila le nadaljevanje tega, kar so Japonci načrtno delali že od leta 1931. dalje.
Po 10. letih pa so razmere popolnoma drugačne, tako da so se japonski generali bridko razočarali nad svojo vojsko. Razmere doma so žalostne. Vlada je že morala poseči po strogih ukrepih za uvoz tujega blaga. Prepovedala je uvažati 231 različnih vrst blaga. S tem si hoče ohraniti devize. Kljub temu pa je japonska zunanja trgovina pasivna, ker se na debelo uvažajo vojne potrebščine. Japonska se namreč boji sankcij. Produkcija življenskih potrebščin pada; umetne svile izdelujejo za 2 % manje kot lani. Mezde padajo. Cvete pa oboroževalna industrija i
zanjo je premalo delavcev na razpolago. V Tokiju so aretirali voditelja delavskih strokovnih zvez, ker je pridobival tjudi za široko zvezo demokratičnih sil.
Odpor proti japonskemu napadu raste po vsem svetu. Posebno delavstvo je povsed za bojkot japonskih imperialistov. Pristaniški delavci nočejo nakladati in razkladati japonskih ladij. Sovjetska zveza je odpoklicala svoje konzule iz japonske in izgnala japonske konzule. Društvo narodov je obsodilo japonski napad. Samo ruski emigranti, belogardisti so v Harbinu bili navdušeni za japonsko prodiranje na Kitajsko. Pod vodstvom generala Bakšejeva so korakali skupno z japonskimi četami po harbinskih ulicah.
Kitajci odbijajo hrabro vse napade pri Šanghaju in zmagujejo v Sansiju, kjer so iztrgali Japoncem mesti Pinglu in Lingčiju. 8. armada je že prišla v japonsko pokrajino Cahar. Sanje barona Tanake bodo najbrž ostale samo sanje.
Nove občinske volitve v Kranju
V »Službenem listu* od 16. oktobra, številka 83, je izšla sledeča odločitev: Kraljevski namestniki na predlog ministra za notranje posle po odobritvi ministrskega sveta in na osnovi § 45. finančnega zakona za leto 1937/38. oziroma § 10 zakona o občinah odločajo, da se izvršijo sledeče spojitve,
»Sonetnega venca* je vklesal našo še danes prvo in glavno narodno zapoved:
Da bi nebesa milost nam skazalel Otajat Kranja našega sinove,
Njih, in Slovencev vseh okrog, rodove,
Z domačmi pesmam’ Orfeja poslale!
Da bi nam srca vnel za čast dežele,
Med nami potolažil razprtije,
In spet zedinil rod SlovenS’ne cele!
Ce bi Prešeren danes živel, bi se prav gotovo pridružil tistim skupinam, ki se bore za svobodo govora, tiska itd, za narodno svobodo, za mir med narodi. Prešeren bi ne molčal, kakor molče danes naši pesniki in pisatelji, žrtvoval bi svojo osebno srečo, živel bi svobodno brez predsodkov, boril bi se proti vsem nazadnjakom in mračnjakom, ne dal bi se pripogniti zaradi osebnih koristi, bil bi naš veliki narodni junak, kar je bil pred sto leti in kar nam je še danes.
razdružitve in pregrupacije občin v območju dravske banovine: VIII. Iz občine Naklo se izloči katastrska občina Struževo in priključi občini Kranj.
§ 6 zakona o občinah pa pravi med drugim: Izločitev krajev iz ene občine in pridelitev drugi občini v mejah enega sreza se lahko izvrši po pismeni zahtevi večine volilcev tega kraja in po pristanku odbora tiste občine, kateri se ta kraj prideljuje. Odločba se' izda s kraljevim ukazom na predlog ministra za notranje posle, ko so se pribavile ... izjave dotičnih občinskih odborov. Vsa ta zakonita določila so s sedanjim ukazom izpolnjena.
§ 9 zakona o občinah pa izpolnjuje določila § 6 istega zakona s sledečim: Ce se po odredbah § 6. izpremeni obseg občin, se izvršijo nove volitve v vseh prizadetih občinah v treh mesecih po razglasitvi ukaza.
Tozadevni ukaz je bil razglašen v v »Službenih novinah kraljevine Jugoslavije" dne 11. oktobra ter bomo imeli radi tega zopet enkrat občinske volitve najpozneje do 11. januarja leta 1938. Ce so potrebne, je vprašanje, toda zakon je zakon.
Ministrski predsednik dr. Sto-jadinovic v Parizu in Londonu
Dr. Stojadinovič je podpisal prijateljsko pogodbo, ki jo je kraljevina SHS sklenila s Francijo 1.1927. S tem smo se spet nekoliko približali Franciji, ki pripada državam, sestavljajočim takozvano »mirovno os*, v nasprotju z osjo Rim—Berlin, ki jo imenujejo »vojno os“. To sodelovanje z »mirovno osjo" je pozdravilo vse ljudstvo z velikim veseljem, čeprav bi želelo, da bi ta pozitivna pogodba trajala dalj, kot samo pet let. O poti dr. Stojadinoviča v London ne vemo ničesar razen običajnih poročil o sprejemih in banketih. Nekateri listi menijo, da je bil ta obisk v zvezi s stanjem na Sredozemskem morju, ki ga je povzročila naša velika zaveznica Italija.
Francoske volitve
Značilno je bilo, da časopisje ni nič prerokovalo, kako se bodo volitve končale. Nič ni bilo vrišča o kakih »vo-livnih valjarjih*, o »razpadanju ljudske fronte v Franciji*, o »dnevih, ki so vladi ljudske fronte šteti" itd. itd.
Volitve v pokrajinske in okrajne svete so pokazale, da so med 11 strankami samo 4, ki imajo nad miljon volivcev: socialistična, radikalno - socialistična, republikanska zveza in komunisti. Socialisti so dobili 1,600.000 glasov, ra-dikal-socialisti 1,400.000, republikanska 1,200.000, komunisti 1,100.000.
Stranke, ki sestavljajo ljudsko fronto, so močno napredovale, desnica je nazadovala. Volitve so bile mirne. Časopisi pravijo, da je francoska vlada res vlada ljudskega zaupanja in da so to zadnje volitve vnovič dokazale.
Vez Ljudske fronte, katero sestavljajo socialisti, radikalno-socialisti in komunisti je postala po teh volitvah — kljub baš nasprotnim napovedovanjem — še mnogo trdnejša.
Pričetek šole v Rusiji
Več kot 30 miljonov dečkov in deklic, od tega 21.2 miljona na deželi, obiskuje od 1. septembra naprej srednje šole (ki obsegajo ljudske in srednje obenem) v sovjetski uniji. Obisk šole je v celi državi obligaten in je v stalnem porastu. Prejšnje leto je znašalo celokupno število učencev še 27.4 miljone. Letošnji prirastek je dosegel 5.2 miljona, od katerih prihaja presežna večina iz otroških vrtcev.
Da bi to ogromno množino učencev (ki je štirikrat večja kakor pred socijali-stično oktobrsko revolucijo) spravila pod streho, je država dozidala v dvajsetih letih več novih šol kakor prejšnja monarhija v dveh stoletjih. Tekom zadnjega šolskega leta je obstojalo 163.729 šolskih poslopij, od tega čez 4500 popolnoma novih. Vlada je namenila v zadnjih dveh letih 1.4 miljarde rubljev zidanju šol. Na podeželju predvideva letošnji načrt postavitev 2.536 novih šol, katere bo posečalo 664.000 otrok, v mestnih okoliših pa bo postavljenih 1077 novih šol za pol miljona učencev.
Več kot 900.000 učiteljev, od tega 65.000 letos na novo nastavljenih poučuje na teh ljudskih in srednjih šolah. Celokupni budžetski izdatki za narodno vzgojo so določeni z 18.269 miljoni rubljev, od katere vsote pride na učiteljske plače in za šolske potrebščine 6.197 miljonov rubljev; lansko leto so te številke znašale 13.915 miljonov, od tega 5.300 miljonov za plače in šolske potrebščine.
„Moscow News* Moskva
In zopet: Spoštnj nedeljo!
(Dopis z Jesenic)
PO TUJINI
Voditelj Ljudske fronte v Franciji, g. Leon Blum je imel predzadnji torek na svojem privatnem stanovanju na Quai Bourbon na intimni večerji našega ministrskega predsednika in predsednika JRZ gospoda dr. M. Stoja-dinoviča.
Veliki indijski pesnik Rabindra-nath Tagore, ki je pred kratkim o-zdravil, je odgovoril japonskim študentom, ki so ga prosili, naj nastopi proti bojkotu Japonske, da „je Japonska poteptala in izdala vse, kar je bilo značilnega v njenem divnem preporodu". Tagore je protestiral proti vsakdanjemu klanju v masah in spontanemu izlivu zverkosti. Svoje pismo je zaključil z besedami: „Tožbe uničenih src iz Kitajske so tako silne, da popolnoma preglase glasove iz Tokija*.
2512 stavk je bilo letos v Združenih državah Amerike, kakor poroča ministrstvo za delo v Washingtonu. Stavkalo je vsega skupaj 2,980.000 delavcev. V istem času je bilo lani 1077 stavk in stavkalo je 781.000 delavcev.
V vasi Pavlovo (poleg Leningrada) so gradili ogromen biološki zavod. Ime ima po velikem znanstveniku Pavlovu.
Hitler je baje v resnih skrbeh, kdo naj bi bil njegov naslednik, če bi se mu kaj zgodilo. Pravi, da je težko najti še en tak eksemplar med Nemci. Zato bi bilo po njegovem mnenju najboljše, da bi mu sledil kak senai.
Statistični zavod v Kalkuti javlja, da se je prebivalstvo v Indiji povečalo v petih letih za 5%. Če bo z isto hitrostjo naraščalo, bo do 1.1940 imela Indija 400 milijonov prebivalcev. S tem bi postala nevarno podobna Kitajski.
V Parizu je umrl Paul Vaillant-Couturier, ki je bil župan v Ville Juife pri Parizu in komunistični poslanec v francoskem perlamentu. Bil je glavni urednik lista »Humanite".
Nemški štiriletni načrt odreja, da mora imeti vsaka hiša določeno mesto za zbiranje starega papirja. Določile ga bodo posebne komisije.
Madžarskega sociologa Geza Feja so obsodili na 5 mesecev zapora, ker je pisal resnico o razmerah med vaškim proletariatom. Njegovo knjigo so prepovedali, ker „neti strasti ljudskih množic".
H generalu Franku so prišli na obisk japonski častniki, ki bi se radi naučili še česa, česar sami ne znajo. Posebno jih zanima, kako deluje rusko orožje.
Nankinška vlada je razpisala notranje posojilo v višini 7« milijarde dolarjev. Polovico so ga Kitajci podpisali takoj. Pokrajina Sečnava, ker vlada delavsko-kmečka vlade, je dala 15 milijonov dolarjev in uvedla še poseben davek, ki ga bo prispevala za to posojilo.
Kongres glavne Ameriške delavske zveze je izključil 10 velikih sindikatov, češ da so naklonjeni Zvezi industrijskih delavcev, ki ji načeluje Louis. To pač ni v korist ameriškega delavskega razreda. Ameriški kapitalisti si lahko zadovoljni tarejo roke.
Pa pri nas je ... »Angleške ječe so prazne" je izjavil nedavno notranji minister Samuel Hoare. Veliki zavod za kaznjence bo zapri, ker je v ostalih ječah še nad 5000 »nezasedenih mest".
»Društvo za ustavno vlado" na Kitajskem je začelo živahno delovati za sklenitev pakta medsebojne pomoči s sovjetsko Rusijo.
Avtarkija za drva. Polkovnik Loeb, šef urada za surovine, je izjavil, da mora Nemčija uresničiti avtarkijo drva. Kurilo naj bi se s premogom in odpadki, ker predstavlja letno 24 miljo-nov kubičnih metrov pokurjenih drva dragoceno surovino za izdelavo papirja in sintetične volne; g. polkovnik je pozabil omeniti tudi nitrocelulozo.
Bolgarski kralj Boris namerava v kratkem obiskati vse večje evropske prestolnice v svrho priznanja vojaške ravnopravnosti Bolgarije.
Gradnja trdnjav ob meji nacionalistične Španije in severo zapadne Francije je povzročila v Parizu veliko vznemirjenje.
Veličastna zmaga Ljudske fronte v Franciji se v nemških in italjanskih časopisih sploh ne komentira.
»Sobota" je v zadnji številki spregovorila resno besedo o fašističnih metodah telesne vzgoje mladine. Njena beseda je bila tehten opomin delavnega ljudstva
ki ne privoščijo delavni mladini niti nedeljskega počitka. Mladina, kateri ni treba čutiti trdote borbe za vsakdanji kruh in za ustvaritev boljše bodočnosti, itak ne zna ceniti nedeljskega počitka, hudo prizadeta pa je mladina, ki mora čez teden trdo delati.
Ce »Sobota" meni. kakor je pisala v svoji zadnji številki, da se taka nedeljska vzgoja vrši le v državah fašizma in nacizma, potem ji nsjbrže ni znano, da smo tudi na Jesenicah občutili take dobrote.
Na Jesenicah so bili »vpoklicani" na nedeljske vežbe vsi mladi fantje. Pravijo, da so bila izdana pravila, po katerih bo moral vsak fant in vsako dekle od štirinajstega do dvajsetega leta redno obiskavati nedeljske tečaje, na katerih se bodo šele naučili vaditi svoje mišice
Slišati je, da bo občina morala skrbeti, da se bo vsak »obveznik" oziroma »obveznica" tudi v resnici udeleževala teh nedeljskih »manevrov". V občinskem
Prilikom zadnjega »povišanja* plač smo prejeli iz prizadetih uradniških vrst nebroj dopisov o tem nepričakovanem in tako izdatnem »blagoslovu"; zaenkrat priobčujemo samo dopis, ki med drugimi predlaga, da naj prizadeti uradniki obračunajo tudi z novinarji.
Dopis se glasi: Minule dni je dnevno časopisje prineslo veselo vest, da se uradništvu zvišajo plače za ogromne vsote. Tako velikanske številke so navedene v tem časopisju, da bi človek res mislil, da bodo uradništvu letele pečene piške in pohani golobi v usta.
Če pa pogledamo podrobneje to zvišanje prejemkov, vidimo, da so zneski tako malenkostni, da niso niti omembe vredni. Baš zato so hudo-mušneži govorili in pisali, da bo sedaj uradništvo lahko poravnalo svoje dolgove. Čisto gotovo! Neki državni uslužbenec mi je pravil, da bo dobil mesečno celih 13'— din več. S tem se mu bo njegov gmotni položaj znatno zboljšal in poplačal bo vse svoje dolgove. Dalje mi je omenil neki upokojenec, da bi bilo zelo koristno »potegniti vse novinarje za ušesa", ker tako neprevidno priobčujejo take vesti. Na podlagi teh časopisnih vesti so se namreč takoj podražile vse potrebščine, saj je mnogo ljudi, ki mislijo, da so se dohodki uredništva zvišali za zneske navedene v časopisju.
Govoril sem celo z nekim državnim nameščencem, ki mi je zatrjeval, da
Neznani vojak na Kitajskem
V blatu ležim pred Šanghajem. Jesenski dež mi je premočil mojo obleko, moje čevlje, šotor, toda moje puške ne premoči.
Nekoč sem bil študent Bombe so porušile mojo univerzo, razdejale mojo učilnico in usmrtile mojega učitelja. Nato sem zagrabil za puško.
Nekoč sem bil vojak provincij* skega generala. Mnogokrat je zbežal naš general in mi smo bežali z njim, mnogokrat je prešel k sovražniku, mi pa smo šli tudi znjim in dobili po par dolarjev. Rečeno nam je bilo: »Borite se za jugi", »Borite se za severi", »Borite se za guvernerja Mal", »Borite se za rezidenta Tsulingal" in bojevali smo se za tistega, ki nas je bolje plačal. Toda nekega dne se nam je reklo: »Bojujte se za Kitajsko 1“ Vprašali smo: »Kdo je Kitajska?" in odgovorilo se nam je: »Kitajska ste vil" Tedaj nismo spraševali: »Kaj plačate za to?" Odgovorili smo: »Bojevali se bodemo za Kitajsko 1" In zagrabili smo puške.
Nekoč sem bil kmet. Mimo mojih
uradu se bo ustanovil poseben oddelek, ki se bo pečal samo z vprašanji te vrste; občina bo nastavila tudi posebnega »inšpektorja" telesnih vaj.
Berite,
razširjajte,
naročajte
SOBOTO
Mislimo pa tudi, da cela zadeva tudi ne bo zastonj. Plačati bo treba to in ono, kontrolni oddelek na občini bo zahteval kredite in tudi »telesni inšpektor" bo prišel vsakega prvega po svojo plačo na občino. Merodajnim bi prav toplo priporočali, da zadevo dobro premislijo, preden začno v take svrhe uporabljati javen denar. Svetovali bi jim, da se pobrigajo za mnogo bolj pereča socijalna vprašanja, ki naravnost kriče po rešitvi. Morda bi bilo bolj koristno, če bi oni, ki imajo i čas i denar za nedeljsko telesno vzgojo delovne mladine, svoj čas in denar uporabili v skrbi za zadostno prehrano, higijenična stanovanja, potrebna zdravila in boljšo oskrbo ob času bolezni našega toli preizkušenega delovnega ljudstva vsaj v toliko, da ne bo treba dvem bolnikom spati v eni postelji.
mu bo zboljšan položaj za celih 775’— din mesečno. O srečen človek! Samo 1. novembra bo pa razočaranje, ker bo zamogel svoji boljši polovici prinesti samo par kovačkov več kakor prejšnji mesec. To bo hudo! Klobuček, obleka — vse bo šlo po vodi.
Sedaj vidite, oziroma boste še-le videli, koliko gorja povzročite z nepravilnim, odnosno slabo umljivim poročanjem. Oni, ki pravilno tolmačijo zvišanje prejemkov, samo godrnjajo, oni pa, ki slabo tolmačijo poročila časopisov, bodo pa 1. novembra preklinjali namesto da bi molili — in kdo je vsemu temu vzrok? Spravite poročila v sklad tako, da bodo jasna tistim, ki jih čitajo in tistim, ki se jih tičejo.
Ljotičevo zborovanje
Našo notico o gornjem zborovanju popravljamo resnici na ljubo v toliko, da navajamo od nas citirani del govora g. dr. Trillerja po nam sedaj dostavljenem prepisu: Mussolini je napravil iz bojazljivega, v strupenem strankarstvu razcepljenega, gospodarsko propadlega italjanskega naroda mogočen enoten narod ... mi hočemo postaviti... nasproti žilav, enoten narod ... Ce je to fašizem, potem smo fašisti. Nesporazum — niti zloben niti zaveden — je nastal radi zaprtih vrat občnega zbora.
njiv je tekla Rumena reka, pomladna prst se je lepila na mojih podplatih, ptice so krožile nad mojim poljem. Toda mojo zemljo so raztrgale granate, ptice smrti so frfotale nad mojim poljem in Rumena reka je postala rdeča od krvi. In prijel sem za puško.
Včeraj so nesli naše tovariše mimo nas. Plini sovražnika so jih omotili. Hoteli so, da jim zatrepetajo obrazi od bolečin in obrazov niso imeli več, hoteli so zakričati in glasu niso imeli več, hoteli so jokati in niso imeli oči. Obrnili smo se v stran in streljali naprej.
Danes so priletela sovražna letala nad naše postojanke. Poiskali smo si kritja in čakali napada. Toda tokrat so metali samo letake. Pozivali so nas na predajo, obljubljali milost in dolar na moža. Posmejali smo se jim in streljali naprej.
Grmenje granat trga zrak. Izkoreninjena drevesa in raztrgana zemlja nas zasipajo. Jutro, ki vzhaja, je kakor ognjeni žar, noč, ki nas pokrije, ne pozna usmiljenja. Toda mi streljamo naprej.
Bratje na oni strani Velikega zidu, bratje tam preko oceana, bratje celega sveta! Ne pozabite
nas!	»Der	Wiener Tag"
V DOMOVINI
Svež sneg je zapadel po naših planinah. Prav lep kos popolnoma snežno-belega snega smo imeli priliko občudovati tudi v našem uredništvu. Obeta se nam zgodna in huda zima. Upajmo, da jo bomo vsi srečno preživeli.
Od Ljubljane se je poslovila odlična igralka Zlata Gjungjenac. Ni pa mogla oditi, ne da bi poprej doživela še zelo neprijetno zgodbo z gledališko upravo. To se imenuje pri nas skrb za umetnost.
Ljubljanska Mestna hranilnica ima v svojih poslovnih prostorih razstavljene sledeče časopise: »Slovenec", »Jutro", »Slovenski narod", »Domoljub", »Slovenski dom", »Kmetovalec" in podobne, toda ne enega delavskega lista, niti »Delavske politike", »Delavske pravice", »Delavskega lista" itd. Vloge sprejema od vsakogar!
Celokupno občinsko upravo mesta Kruševca je razrešil v nedeljo popoldne ob 4. uri načelnik upravnega oddeljenja moravske banske uprave g. Miroslav Dinič. Razrešeni župan je bil g. Kosta Novakovič, lekarnar, novoimenovani župan pa je g. Branislav Ja-noševič, tudi lekarnar. Razrešitev ni v nobeni zvezi z protestnimi resolucijami radi sporazuma dr. Mačka z Združeno opozicijo.
Novo imenovani občinski odbor mesta Kruševca je na prvi svoji seji sprejel ostro resolucijo proti sporazumu dr. Mačka z Združeno opozicijo soglasno.
V Banjaluki je bilo zborovanje JNS, ki so ga vsi navzoči motili z neprestanimi medklici. Ni dobro, če je človek preveč priljubljen pri ljudstvu. Včasih je bolje, če je človek manj popularen.
V Rumuniji se je petrolej pocenil. Pri nas pa je petrolejski kartel povišal ceno na debelo od Din 6'20 na Din 6'40 pri litru. Petrolej uvažamo iz Romunije.
•V okolici Niša še sedaj niso začeli obirati grozdja, Ker je bilo preveč dežja, je grozdje precej kislo. Vinogradniki bi radi izkoristili vsaj ok-tobersko sonce, da bi' bilo grozdje bolj sladko. Ni pa veliko upanja, da bi bila trgatev v Nišu kaj mnogo boljša kakor pri nas v Beli Krajini, kjer so na modri nasvet okrajnega glavarja obrali grozdje že pred 19. septembrom.
V Bolgariji se je večina opozicije združila proti novemu volivnemu zakonu, ki ga je izdelal notranji minister Krasnovski. Opozicija je izdala proglas na narod. Napravil je velik vtis med vsemi demokratičnimi množicami. Bolgarska vlada je prepovedala pisati ugodno o proglasu in zapovedala vsem »svobodno" izvoljenim občinskim odborom, naj protestirajo proti proglasu.
Poslanci, ki so zaradi konkordata bili izključeni iz JRZ, bodo ponovno sprejeti v stranko.
V Strojnih tovarnah in livarnah je nastalo zakonito stanje. Delavci ne delajo, ker niso dobili mezd. Mezd niso dobili, ker ravnatelja ni bilo v Ljubljani.
italjanski časopisi poročajo, da se hočejo vsi nacionalisti pridružiti današnji vladi. Zaradi tega ni bil predložen konkordat senatu. Vsi naciona-jisti in unitaristi se pogajajo o skupnem delu. Pod vodstvom dr. Stojadi-noviča naj bi se osnovala enotna ju-goslovenska nacionalna fronta.
V vasi Slivnici (Makedonija) hodi v šolo šolarček Kadrija, ki ima obleko sešito iz 100 krp razne barve. Pa ne za zabavo, temveč zaradi revščine. Njegova največja želja je, da bi kmalu dokončal šolo in odšel v Bitolj, kjer bi si kupil celo obleko.
Novosadski »Dan" piše, da se bosta pravoslavni Sv. Sinod in JRZ pobotala. Ni krščansko, če kdo le predolgo nosi v srcu zamero. Kaj bi gospodje v politiki z načeli?
Novo kapelico gradita blizu Jesenic delavstvu in javnosti znana podjetnika gg. Avgust Praprotnik in Westen.
Razstava vasi, katero so priredile Zdravstvene zadruge v Belgradu, se zaključi 25. t. m. Za izložbo niso pokazali Belgrajčani nikakega zanimanja.
Zveza zdravstv. zadrug v Belgradu rabi več zdravnikov. Nudi mesečno Din 2000'— plus stanovanje, kurjavo in postrežbo.
-——  ■ i ■——■■   
Konec uradniške mizerije
PODLISTEK
Šlev. 12
SOBOTA
Stran 3
Naša razdvojenost
Kulturne razmere med Slovenci so najbolj jasno spričevalo slovenske narodne vrednosti, bolje rečeno nevrednosti, Kljub vsem obljubam in zagotavljanju je danes vse naše delo od kulturnega preko gospodarskega do političnega označeno še vedno z našim dednim grehom svetovnonazorne razdvojenosti. Prav v zadnjih letih so po slovenskih kulturnih revijah, ki so si sicer nadele znamko »nove stvarnosti", razpravljali proroki o tem, kdo je upravičen kulturno vstvarjati, ali liberalec ali katolik. In šele nekaj tednov je minilo, kar je izšla knjižica »Naši pogledi", katero so izdali slovenski svobodoumni akademiki, ki zopet zastavlja ob najbolj kočljivi točki taisto vprašanje: kdo je poslan za voditelja slovenskega naroda — katolik ali liberalec? Odgovor je podan kajpak v prid tistim, ki so to vprašanje sprožili. Kar je pri tem še najbolj zanimivo, je . s*a vprašanje in odgovor kljub dobri nameri sodelavcev postavljena podzavestno, tako da ju bravec ob koncu samo čuti, nikjer pa ne bere.
je znak, da je slovenskim izobražencem potreba po tej razdvojenosti že v krvi, da je postala dedno svojstvo.
Vzroke tem žalostnim razmeram je lahko poiskati, težje jih bo, kot kažejo prilike, odpraviti. Naši prosvitljenci so po veliki večini omejeni v svojem socialnem in kulturnem okolju tako, da oc vidijo preko plota. Ne morejo in jočejo priznati dejstev, ki bijejo v oči. Ce bt Se kulturni delavci stalno zavedali, da delajo za množice vsega slovenskega ljudstva, da delajo samo zaradi njih in zanje, bi postalo vsako nesmiselno opletanje z nazori odveč. Vsi vemo, da so množice slovenskega kmečkega ljudstva katoliške; to je dejstvo, ki ga danes nihče ne more zanikati in je torej treba s tem računati. Vemo tudi, da že precejšnje število slovenskaga naroda predstavljajo industrijski delavci, ki so si v neposredni borbi za svoj gospodarski obstanek Pridobili čisto svojstven svetovni nazor. Zopet dejstvo, ki ga ni moči zanikati s tem, da gremo enostavno mimo njega. Nadalje imamo meščanstvo, ki zopet zasleduje svojo smer v kulturnem oziru.
Kdo bo torej v tej pestri podobi, ki predstavlja Slovence kot narod, resnično nekaj zalegel, če ne oni, ki bo svoje delo usmeril tako, da bo koristno vsemu temu ljudstvu in sicer tam, kjer ima to ljudstvo skupne zahteve in potrebe. Kultura slovenskega malega človeka ni in ne more biti barvana po nazoru, ampak mora temeljiti v njegovem življenju, ki je polno obupnih borb za obstanek in silnih teženj za izboljšanjem. Ta kultura mora biti pred vsem
človeška v najbolj širokem pomenu besede. Pisana in govorjena v slovenskem jeziku in vzeta iz slovenskega življenja pa bo postala tudi narodna.
Slovenci imamo može, ki so navkljub vsem razrvanim razmeram za svoje ljudstvo zares nekaj pomenili, ker so mu oblikovali kulturo ali mu pomagali gospodarsko in politično dvigniti se. Skoro radi vseh teh mož so se pri nas že prepirali (po smrti seveda) in se še prepirajo, kakšnega prepričanja da so bili. To bi nazadnje mogla le biti zadeva posameznikov, ki jim tak posel prija, bi rekli, pa ni tako! Kar ti učenjaki iznajdejo, se navadno hitro izrabi v propagatorske namene in se tako širi med ljudi s pomočjo različnih proslav in po časopisih. Razdvojenost pa ozkosrčno odklanjanje vsega kar ni „naše“, postane, podprto dostikrat še z neumnostjo, prav uspešno sredstvo za izrabljanje ljudi v zelo različne namene. Ljudstvo naj najprej gleda v nekom glasnika določene »naše" ideje, ki se bori proti »našim sovražnikom". Vse drugo, zlasti tisto, kar gre v korist našemu narodu, je postranska stvar.
Vzemimo na primer podobo J. Ev. Kreka, katerega spomin smo praznovali prav v zadnjem času. Ali ni bil vprav ta mož eden tistih, ki so šli preko malenkostnih slovenskih razmer in razvili široko delavnost na enem ali drugem področju? Krek je imel katoliški svetovni nazor, toda nihče ne more trditi, da bi se v svojem delu kakorkoli omejeval na kulturno okolje, iz katerega je izšel. Kot gospodarski organizator, kot politik, kot socijalni delavec je uveljaval svojo delavnost v prid ljudstvu, iz katerega je izšel. Prav v tem je velik in bo tak ostal v zgodovini slovenskega naroda. Letos smo se ga spominjali ob dvajsetletnici smrti. Pa kako? Ta glasnik slovenskih narodnih zahtev in socialne pravičnosti, ki so mu vse delo narekovale prilike v osredju našega zmedenega življenja, ki je vse delo zastavil v dobrobit našega malega kmeta in našega delavca, ta glasnik je postal naenkrat nekaj drugega. Postal je predvsem »kulturni delavec* ene kulturne smeri. Ali ne bi bila naša prva dolžnost, da bi ob spominu na take svetle podobe kot je Krekova, ki so resnična znamenja slovenske kulturne, gospodarske in politične samozavesti ter tvornosti, združili vsi svoje glasove in povedali kulturnemu svetu, da živimo — da hočemo živeti 1 Okolnosti kažejo, da bomo ostali raje pri starem; samo da bomo lahko kazali »svojo moč", in da se ljudstvo ne bi združeno zavedlo svoje prave vrednosti.
Naši ljudje v naših tovarnah
Domače vesti
Kako se vrše inšpekcije v tovarnah
Okrožni urad za zavarovanje delavcev in tudi ministrstvo za socijalno -politiko in narodno zdravje prirejata pogosto komisije in inšpekcije v tovarniških obratih. Namen teh komisij je, da se čuva higijeno v tovarniških prostorih in da se kontrolira stanje varnostnih naprav, katerih svrha je čuvati delavce pred nezgodami.
Izvedeli pa smo, da se redno dogaja, da je vodstvo tovarne že 10—30 dni prej obveščeno o prihodu komisije.
V tovarni se potem prične čiščenje in pripravljanje, nevarni stroji in naprave se ustavijo, če je treba, se pošlje nekaj delavcev na dopust. Skratka, urejeno je tako, da vse te komisije in inšpekcije, ki jih vodijo pogosto celo ministri, zgreše svoj namen. Dejansko stanje higijeničnih in varnostnih naprav se na ta način zakrije in inšpekcija se more vedno le »pohvalno izraziti" o ureditvi obratovanja. Jasno je, da se pri teh postopkih ne zaslišuje delavcev in njih zaupnikov, sami se pa delavci ne upajo oglasiti, ker bi jih to stalo službo.
Praktično pomeni tako delo gaženje obstoječih zakonov in predpisov. Zato apeliramo na prizadete faktorje:
1. da se onemogoči špijonaža] ki jo vršijo gotovi ljudje v socialnih institucijah v prid tovarn.
2. da se inšpekcije vrše s sodelo" vanjem delavskih organizacij.
3. da se omogoči delavcem svobodno opisovanje prilik v njihovih tovarnah.
Dražba občinskih lovišč
Pri sreskem načelstvu v Kranju se bo vršila v sobi štv. 5 javna ustmena dražba lovišč po sledečem redu:
Dne 2. novembra 1937. ob 9 uri za lovišče
Upravne
občine
Stražišče
Predoslje
Kranj
Šenčur
2384 ha 1804 » 1935 „ 4993 ,
Dne 15. novembra 1937. ob 9. uri za lovišče
Naklo	3082	ha	2500
Kovor	1641	,	2000
Sv.Ana
Tržič	2422	,	4500
S v. Katarina 2804	,	700
Podrobni pogoji so interesentom na vpogled pri sreskem načelstvu med uradnimi urami.
Štev. 11.754/2.
zakupna doba
2500	1.	4. 38-31.	3.	50
1700	1.	4. 38-31.	3.	50
2600	1.	4. 38-31.	5.	50
6000	1.	4. 38-31.	3.	50
1. 4. 38-31. 3. 50 1. 4. 38-31. 3. 50
1. 4. 38-31. 3. 50 1. 4. 38—31. 3. 50
Od sreskega 8. oktobra 1937,
načelstva v Kranju,
Gled. oder Nar. čitalnice vprizori v sredo, dne 27. t. m. in v nedeljo, dne 31. t. m. obakrat ob pol deveti uri zvečer Kalmanovo opereto Čardaška kneginja (Silva). Občinstvo opozarjamo na predprodajo v trgov. g. Hlebša.
Prosvetna zveza priredi v soboto ob pol 9 uri zvečer in nedeljo ob 4 uri pop. v Ljudskem domu dramatizirano povest »Miklova Zala*.
»Vzajemnost", del. kult. društvo priredi v nedeljo 24. okt. ob 8. zvečer v dvorani restavracije Semen Masaryk-ovo proslavo s sledečim sporedom: 1. predavanje o Masaryku, 2. pevski zbor s Primskovega, 3. govorilni zbor, 4. deklamacije. Pozivamo tudi meščanstvo, da se te proslave udeleži in s tem dokaže svoje zanimanje ter podpre delavstvo v stalnem stremljenju za lastno izobrazbo. Vstopnina samo 3 Din.
ZIMSKE SUKNJE, usnjate in naj-raznovrstnejše površnike, raglane, blago za obleke v veliki izbiri za vsakogar pri tvrdki Albin Jazbec v Kranju.
Vodarina. Z dnem 25. oktobra 1.1. se bo pričela pobirati vodarina in sicer pavšal za leto 1937 in tretji obrok po vodoštevcih istotako za leto 1937. Prebivalstvo se opozarja, da vodarino pobirajočim organom takoj plača, sicer se bo občina poslužila predpisov predmetne banovinske uredbe in bo dotičnim, ki ne bi takoj plačali, vodo zaprla. Vedno odlašanje s plačilom povzroča mnogo dela in silno ovira zaključitev dotičnih računov.
Občina Kranj.
Za francoske tečaje se je prijavilo že nekaj reflektantov. Kdor želi še pristopiti, naj se čim prej oglasi pri gimn. hišniku g. Semenu. Posebno priporočamo, da starši prijavijo ljudsko-šolsko mladino iz IV. in V. razreda, kateri si z obiskom pripravljalnega tečaja znatno olajšajo poznejši pouk v srednji šoli.	Odbor.
DEŽNIKE lastnega izdelka kakor tudi veliko izbiro KOŽUHOVINE nudi Jenko Alojzij dežnikar Kranj.
Šoferski izpiti poklicnih šoferjev in samovozačev motornih vozil, se bodo vršili za srez Kranj. Radovljica in Škofja Loka v petek dne 29. oktobra 1937 ob 8. uri zjutraj pri sreskem načelstvu v Kranju. — Interesenti naj svoje pravilno opremljene prošnje pravočasno vložijo pri sreskem načelstvu v Kranju. Sresko načelstvo.
Kranjske senzacije. Na prostoru za Narodnim domom se producira svetovni umetnik na motorju, ki izvaja svoje akrobacije v zaprtem, 7 m visokem valu. Takoj poleg pa lahko vidimo dve najmanjši sestri z juga, ena meri 75 cm, druga pa jo še »prekaša" s svojimi 65 cm. Na živinskem trgu pa lahko občudujemo nad 200 let starega krokodila. Pač redkost za Kranj: 200 let star, namreč.
Pošti je odpovedano. Tiskarna »Sava* je po g. tovarnarju Sircu sodnijsko odpovedala poštni upravi v Kranju za 31. dec. L 1. njene dosedanje poslovne prostore; iz predstoječega se torej vidi neutemeljenost govoric, da gotovi gospodje hodijo k poštni direkciji v Ljubljano moledovat, da bi tukajšna pošta ostala še nadalje v dosedanjih prostorih. Res pa je, da sedanji prostori že dolgo ne odgovarjajo potrebam modernega poštnega prometa in da je skrajni čas, da se to osobito za tujski promet važno vprašanje reši v splošno zadovoljstvo celokupnega občinstva.
Promet na glavni prometni točki pred »Staro pošto* se razvija že nekaj časa povsem zadovoljivo in brez vsakih motenj, prometnih stražnikov ne vidimo več že par tednov In avtomobilisti ter vozači so zadovoljni ter sami pazijo na red.
Kolesarjenje po trotoarjih je vedno bolj v modi, na Jezerski cesti pa iz-gleda, da je skoro predpisano; stražnik v tem delu mesta je naravnos redkost, katero se vidi le vsake četrt leta enkrat, namreč ko pride kasirat vodarino.
Pred ličnim dr. Bežkovim poslopjem stoji še vedno tista nagnusna baraka, ki je včasih predstavljala tehtnico. Sigurno ne služi v okras mesta,
zakriva pa novo stavbo in lep razgled* obenem pa tvori veliko prometno oviro na tem cestnem križišču. Skrajni čas je, da se to podrtijo-podere in svet splanira, da dobi ta del mesta dostojno podobo. Ravnotako kvari bivša občinska, sedaj Slavčeva pristava občutno celotno okolje ter je nerazumljivo, zakaj se ta z zarjavelim železom obdani skelet razstavlja tujcem na ogled tako-rekoč sredi mesta. Gospod župan kakor tudi gospodje funkcijonarji vseh olepševalnih in tujsko-prometnih društev vidijo to vsak dan po večkrat, toda zadeva ne gane nikogar. Prišla bo zopet pomlad in tako težko pričakovani tujci, baraka in skelet pa bosta še vedno dokazovala, kako delamo reklamo za naše lepe kraje.
Stražišče
Nar. strokovna zveza, priredi v nedeljo dne 24. t. m. v Sokolskem domu v Stražišču vinsko trgatev, združeno z nagradnim streljanjem, prosto zabavo in plesom. Ker je čisti dobiček namenjen podpori potrebnih članov, vabimo vse občinstvo, da se te prireditve polnoštevilno udeleži.
Podbrezje
Zlata poroka. V ožjem sorodniškem krogu sta praznovala zadnjo nedeljo v Podbrezjah zlato poroko upokojeni podmaršal g. Tomše in njegova zvesta zakonska družica ga. Josipina, iz znane narodne podbreške rodbine Pavlinove. Slavljenec je kljub visokemu činu — katerega je dosegel samo s svojim znanjem in pridnostjo — ostal tudi v ranjki Avstriji zvest svojemu narodnemu prepričanju in vedno zaveden ter navdušen Slovenec. Mnogim našim preganjanim ljudem je stal med vojno trdno ob strani ter jih ščitil z vsemi silami. — Slavljencema in vsej narodni rodbini kličemo tudi mi: Se na mnoga zadovoljna letal
Škofja Loka
Tujsko prometna sezona je bila letos pri nas razveseljiva. Sk. Loko je posetilo letos 194 strank ali 271 oseb letoviščarjev in to s 6.717 nočninami. Od tega je bilo 11 Čehoslovakov, 6 Avstrijcev, 3 Rusi, 6 Italijanov, 9 Nemcev In 1 Švicarka. Skupaj: 36 inozem-cev z 780 prenočninami. Če primerjamo statistiko prejšnjih let, z veseljem ugotavljamo, da je bila letošnja sezona rekordna in da se je od lanske sezone povečalo število letoviščarjev za 31 strank. Kljub temu, da je bila sezona kot povsod precej deževna in so morali kopalci in sprehajalci vedno vsak dan radi dežja zapuščati kopališče in sprehode, se je sezona obnesla in celo napredovala. Tujsko prometno društvo za Šk. Loko ni zastonj polagalo trud za propagando kraja. Statistika se je vodila v občinski pisarni a kljub temu je ostalo še nekaj letoviščarjev neprijavljenih. Vsem onim, ki so dajali stanovanja, se priporoča, da naj vedno skrbe za redno prijavljanje vseh došlih tujcev na letovišče, ter bo vsak lahko prijavil stranko kar v Tujsko-prometni pisarni na Mestnem trgu štev, 14.
Brezje
Tudi Brezje imajo, kakor Kranj, Tržič, Jesenice in Bled, svoj pomen v našem Gorenjskem kotu, saj so poznane daleč naokoli. K nam prihajajo ljudje iz vseh slojev našega naroda, pa tudi tujca zanese pogostoma med nas. Naš kraj je znan po znameniti božji poti in uživa kot tak poseben sloves, toda pripomniti moramo, da tudi pri nas »ni vse zlato kar se sveti*. — Najnovejše iz poslednjih dni je, da so Brezje postale sedež občine, ki je bil prej v Mošnjah. Brezjani smo to novico z veseljem sprejeli, toda v nekaterih vaseh je vzbudila nevoljo. Od leta 1910. smo doživeli že precej tozadevnih sprememb, katere pa je žal narekovala navadno strankarsko-poli-tična taktika. Zadnje preimenovanje je končno razumljivo, ker so Brezje res središče naše krajevno zelo razsežne občine. — Romarska sezona se bliža koncu. Sedaj, ko ne bodo več preobte-ženi razni interesenti z dobičkanosntmi posli, bo sigurno zopet oživelo vpra-
sanje postaje na Otočah. Mislimo, da ne sodimo preveč optimistično, ako izrazimo upanje, da bomo v kratkem dobili lično postajico. — Našim fantom se je nedavno grozilo kar s § 162 k. z„ na kar pa hvala Bogu niso podrobno reagirali, ker so preponosni, da bi se spuščali v nečastno borbo! Vztrajajo pa na edino pravem stališču, da se v domači vasi ne bodo puščali vznemirjati od najetih kalilcev vaškega miru.
Bled
Sokolsko društvo na Bledu ureja sedaj svoj oder, ki bo brez dvoma med najmodernejše opremljenimi v Sloveniji. Po močeh, ki sodelujejo pri dramatskih prireditvah moremo upati, da bomo letošnjo sezono na tem odru videli zelo lepe predstave.
Občina bo razpisala mesto za stavbnega inženjerja.
Ne razumemo. Zadružna gospodarska banka je prodala banovini del svojih posestev, vendar, n. pr. na Pristavi še vedno banka vodi gospodarstvo.
Zvočni kino Bled predvaja krasen film francoske produkcije „Juanita“. Predstave so ob sobotah ob 20. uri, ob nedeljah pa ob 16. in 20. uri.
Žiri
Kralj, banska uprava je končno le uvidela nujnost regulacije Sore, ki ima več dotokov, kateri se v Zireh združijo. Ker se je pokazalo, da je ta ureditev nujno potrebna, se je tehnični oddelek banske uprave koncem letošnjega poletja prav resno lotil regulacijskih del. Dovršitev je predvidena za več let naprej, ker je ob zimskem in jesenskem deževju radi snega vsako napredovanje zelo otežkočeno. Prebivalstvo je ta ukrep banske uprave, v upanju, da bo kmalu osigurano pred poplavami, pozdravilo z velikim zadovoljstvom.
Za smeh
Najmlajši pisar v pisarni je pritekel v ravnateljevo sobo in oblastno dejal: »Gospod ravnatelj, naš športni klub bo šel jutri na izlet, zato ne bom mogel priti seml"
Ravnatelj, ki je bil prijazen, starejši gospod, mu je odvrnil: „Vi bi torej hoteli prosto? No, sedite torej za mojo pisalno mizo in bodite ravnatelj 1 Pokazati vam hočem, kako je treba prositi za dopust."
Ravnatelj odide, potrka na vrata, učenec zakliče: »Prosto 1“
»Gospod ravnatelj", pravi ravnatelj, »rad bi Vas prosil za dan dopusta, ker bo šel naš športni klub, čigar član sem, jutri na izleti"
»Dobro, dam Vam prosto," reče pisarček, „naj Vam izplačajo danes zvečer pri blagajni dvajset dinarjev in če bi to ne bilo dovolj, Vam dodam še deset dinarjev!"	(Berlinske Sondag)
ŠPORT
Gorenjska zimskošportna podzveza Jesenice
(Službeno)
Verifikacije: Opozarjajo se vsi klubi, da dostavijo njakasneje do 1. nov. sezname vseh verificiranih tekmovalcev. Nove verifikacije naj se istotako uredijo do 1. nov.
Zdravniški pregledi: Za tekmovalce člene jeseniških klubov Skale, Bratstva, Gorenjca, Kovinarja, se bodo vršili zdravniški pregledi pri sledečih zdravnikih in sicer: Dr. Marčič: vsak dan razen nedelj in praznikov okrog 18. ure zvečer. Dr. Keržan: v mesecu novembru na 13. in 27. dan vsakokrat popoldne na domu. Dr. Schwab: vsak četrtek od 7.—9.30 uri v bolnici na Javorniku. Potrebne tiskovine se dobijo pri podzvezi a Din 0'50. Brez tiskovine se pregled ne more izvršiti.
Odgovorov na našo prvo okrožnico pričakujemo in obenem Vaših lastnih predlogov za sezono 37/38.
Nov član podzvezine uprave: Z ozirom na veliko množino predstoje-čega dela, je u. o. s soglasnim sklepom na seji u. o. dne 6. okt. imenoval za svojega člana tov. Poharja od SK Bratstva.
Uradne ure podzveze: Pričenši s 1. nov. se vršijo v podzvezinih prostorih v gostilni Herman na Jesenicah vsak torek in petek od 19.—21. ure zvečer uradne ure, kjer se bodo lahko dobila vsa pojasnila, kakor dvignile tiskovine in pod. Vsako sredo v tednu pa se vrši istotam seja u. o. podzveze, na kar opozarjamo člane u. o. izven Jesenic.
Cinkovic Jože	Ažman	Drago
predsednik	tajnik
Prvenstvena tekma
Slovan : Kranj
v nedeljo, 24. oktobra ob 3. uri predtekma ob pol 2. uri Bratstvo, jun. : Kranj, jun.
Dve zmagi na Gorenjskem. Preteklo nedeljo sta oba gorenjska zastopnika v L razredu dokazala, da se^ gorenjski nogometni šport upravičeno priravnava ljubljanskemu. Kranj je porazil doma svojega najnevarnejšega konkurenta Ž. S. K. Hermes, Bratstvo pa je odvzelo obe piki Slovanu v Ljubljani. S to zmago se je Kranj pomaknil s četrtega na tretje mesto in se nahaja samo še eno točko za Svobodo in Jadranom, ki imata po devet točk. Hermes je padel na četrto mesto, sledita Reka in Bratstvo. Zlasti razveseljiv podvig kaže Bratstvo, ki se je otreslo prve nervoze, uredilo svoje vrste in
AVTOMOBILISTI POZOR!
O
Lastniki Diesel avtomobilov zahtevajte povsod
Novo „DianaH rumeno Diesel avto-olje Varuje — Motor — Štedi
PETRONAFTA K. D. ZAGREB
krepko poprijelo. Njegova igra je od tekme do tekme enotnejša in poveza-nejša in zdi se, da so tudi ljubljanski tekmeci začeli že resnejše računati z našim sosedom, zlasti pa bodo drage točke na Jesenicah. Prihodno nedeljo igra Kranj doma proti Slovanu, Bratstvo pa gre v Ljubljano nad Reko, upajmo, da — po točke.
Kranj : Hermes 2:1 (2:1)
Zaslužena zmaga belordečih, ki so od početka zaigrali prvo vijolino in ostali v vodstvu do konca. Posebno dobro je odrezal Unter, ki je to pot prekosil samega sebe in visoko nad-kriljeval srednjega krilca nasprotnikovega. Taktično izredno dobro je pogodil tudi pravi moment za umik v obrambo. V obrambi je bil odličen Mato. Kranj je dve tretjini igre absol-viral z desetimi možmi, ker je sodnik na intervencijo stranskega sodnika (iz Ljubljane) postavil na hladno Bauma, kar je bila za nehotimičen foul nad vratarjem vsekakor prestroga kazen. Pa tudi sicer sta stranska sodnika delala precej napak, običajno seveda v škodo Kranja. Nobenemu domačemu neizpra-šanemu stranskemu sodniku bi se na primer ne moglo primeriti, da bi dal znamenje za out, ko je bila žoga še dobrega pol metra v igrišču. LNP tedaj z delegiranjem stranskih iz Ljubljane ni imel baš srečne roke. Služila sta pač za pomirjenje živcev gostujočega moštva in zato je prav, da sta prišla, vsaj ne bo jalovih izgovorov. Sodnik g. Skalar se je potrudil. Bil je dober, bil bi pa še boljši ^— kvalifikacijo za to gotovo ima — če bi ga ne motila stranska sodnika. Pri publiki sta delno omajala njegovo reputacijo, do-ler se ni otresel vplivov in sam vzel vajeti v roke. V drugem polčasu^ tudi Maličevim trikom s fingiranimi poškodbami ni več nasedal. Hermes je zaigral izredno požrtvovalno, dal je iz sebe vse, kar je mogel in znal, toda za zmago ni zadostovalo. Dober je bil prodorni Kveder na levem krilu.
Bratstvo : Slovan 4:1 (3:1)
Svoječasna opazka na tem mestu, da je Jeseničanom treba časa, da se moštvo v težkih tekmah vigra in da bo potem še spregovorilo tehtno besedo pri delitvi točk, je bila upravičena. Z dvema prepričevalnima zmagama in to na ljubljanskih tleh, ki dostikrat niso nič manj vroča kot kranjska ali jeseniška, se je Bratstvo dobro utrdilo v tabeli. V nedeljo je odpravilo Slovana s tehnično in taktično nadmočno igro. Gole so dali Trifunovič 2, Ivaniševič in Kozjek. Odlično igro je spet pokazal Zavrl. Videti je torej, da je Bratstvo v Zavrlu našlo prav tisto, kajr je najbolj potrebovalo, igrača namreč, ki ume v sredini povezati enajstorico in s tem dati igri enotnost.
MULI i	I0LHSI
Vsaka beseda Din 1*—; Iskanje služb in mali oglasi soc. značaja vsaka beseda 50 para ; prve tri besede debeleje tiskane. Uprava »Sobote* Kranj, Bleiweisova 7	
Kupim za gotovino vlogo L?udske hran. in posoj. v Kranju na 20.000 Din. Naslov v upravi.	Učiteljica išče eno ali dvosobno stanovanje z ali brez kuhinje. Ponudbe na upravo.
Dopisovati želi boljši državni uradnik v lepem kraju Gorenjske z inteligentno in simpatično gospodično, staro do 30 let. Dopise upravi za „Obojestran-ska diskrecija".	Kupim vlogo Ljudske hran. in pos. Kranj proti takojšnemu plačilu. Ponudbe s ceno v procentih upravi „Sobote* pod „30.000“.
	Stanovanje dveh sob s pritiklinami išče mirna stranka. Naslov pustiti v upravi za »Zračno",
Prazne kante kupujem stalno; vsebina 5— 25 kg. Na upravo pod „Dobro ohranjene".	
	Uradnico za vsa pisarniška dela, z znanjem strojepisja in stenografije, sprejmemo takoj. Samo pisane ponudbe upravi pod »Tudi začetnica".
Gospod z lastnim manjšim, toda dobro uspevajočim podjetjem išče znanja s trgovsko napbraženo gospodično, pošteno in iz dobre hiše, ki naj bi mu postala zvesta sodelavka, Ponudbe na upravo pod „Dom*.	
	Nameščenja išče mlada, tudi lažjih pisarniških del zmožna moč, pripravljena sprejeti vsako delo. Naslov v upravi.
Kupujem steklenice, rabljene, od črnila in podobne vseh vrst velikosti. Ponudbe na upravo pod „Steklenice“.	
	Osamljena gospodična želi dopisovati z inteligentnim gospodom s sigurno eksistenco. Dopise pod »Rezerva" upravi »Sobote-.
Iščem 2—4 usnjarske pomočnike in dva pomožna delavca, ki sta že delala v usnjarski delavnici, neporočeni imajo prednost. Naslov pove oglasni oddelek „Sobota“.	
	Prodam vlogo Jadransko-podunavske banke na 22.000 dinarjev. Naslov v upravi.
Pisalni stroi dobro ohranjen kupim in plačam takoj. Ponudbe upravi pod »Dobra znamka".	
	Dobro ohranjene dimne cevi se proda takoj. Naslov v upravi »Sobote*.
France Benedik
gostilna
StraiiSie
Najpripravnejša izletna točka. Udobni prostori. Dobra vina! Lep vrt! Jedača po izbiri!
Oomača solidna postreSba!
I
Tiskarna »Sava* d. d. Kranj
Knjigarna — Knjigoveznica — Štampiljk Zaloga vseh iolskfti potrebščin
Vzamem
v najem
najraje v bližini Dubrovnika (eventuelno tudi Splita) boljši hotel s 15 do 20 sobami, tekočo vodo, samo v zelo dobrem stanju. Izčrpne ponudbe na upravo »Sobote" pod »Strokovnjak11.
Kupujte pri tvrdkah, ki inserirajo v »SOBOTI-!
r
„IDESM
TVORNICA ČRNILA IN KEMIČNIH IZDELKOV
KRANJ
Čistilo za kovine
v pločevinastih flašicah ali odprto Trgovci en gros cenel
DELAVCI, KMETjE, OBRTNIKI, TRGOVCI IN URADNIKI KUPUJTE LE
DOMAČE BLAGO
Domače pa je le ono blago, katerega izdela nas domač obrinik, naš domač tovarnar in katerega prodaja naš domač trgovec 1
STEKLARNA
i. Mlin
lllll
Steklenice, šipe Tehtnice, jedilni pribor Eterna, Ideal emajl posoda Kipi, krožniki, ves porcelan Lepe vaze, brušene servise Ogledala, okvirje, slike
Gostilničarji in mizarji popust!
Urejuje Čolnar Lojze - Za konzorcij .Sobote' Čolnar Lojze, Kranj, Blelwelso»a 7. - Tiskarna .Sa,a- d. d, Kranj. - Za tiskarno Vllče Pešl, Kranj