Glasilo jugoslovanske socialne demokracije. Iihafa v Ljubljani vsak torek, Četrtek in soboto. Naročnina za avstro-ogrske kraje ra celo leto 14 K, za pol leta 7 K! za četrt leta 3'50 K, mesečno 1.20 K. za Nemčijo za pol leta 7'90, za četrt leta 4 K; za Amerika za pol leta 9'50 K za četrt leta 4'80 K P«nu*ua Mevllfca il *. Reklamacije so poštnine proste Nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Inserati: Enbstopna petit -vrstica (širina 88 mm) za enkrat 20 vin., večkrat po dogovoru. 136. štev. V Ljubljani, v torek, dne 14. decembra 1909. Leto XIL NASLOVA: Zadopise in rokopise ta list:Uredništvos »Rdečega Prapora>, IJnbljana. — Za denarne pošiljatve naročila na list, reklamacije, inserate i. t. d.: Upravnlštvo •Rdečega Prapora*, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6/11. Politika številk. Avstrija je anektirala Bomo in Hercegovino in angažirala tako svoje bojce in gospodarske moči na balkanskem polotoku. Ker je afriški in azijski kontinent vsled enotnega postopanja Anglije, Francije in Rusije centralnim velevlastim Nemčiji, Avstriji in Italiji zaprt, je za njih ekonomičen razvoj odprta edina pot na orient preko balkanskega pol* otoka. Iadustrielno mogočna Nemčija mora iskati svoj izvoz med balkanske narode, Maloazijo in Mezopotamijo, kjer je itak denarno angažirana z maloazijsko železnico. Italija nima drugega torišča nego balkanski polotok in bližnji orijent; isto velja tudi ra Avstrijo. Vsled trga se suče danes vsa evropejska in svetovna politika okoli balkanskega vprašanja in le ta ima le dve mogoči reSitvi. 1. Ali Avstrija d d polno avtonomijo vsem svojim narodom v C>s- in v Transljataniji, napravi mogočno jugoslovansko skupino, ter pritegne tako mirnim potom v svoj delokrog tudi Srbe črnogorske in kraljevine, Bolgare in Macedonce, ali pa 2. vojnim potoni. Kako, odgovore jasno in nedvomno sledeče številke: Vojne sile evropejskih držav: Trozveža: Nemčija, Italija ia Avstrija ima skupaj 50 korov (voj) poljskih topov.................... . 9544 mož........................... 4,550.000 oklopajač......................... 61 križarjev........................ 100 s topovi................................. 4202 torpedovk ................................ 238 podmorskih čolnov ..... 12 II. Francija in Rusija: vojev (Francija 20, Rusija 26) 46 lopov..................................... 8972 mož ................................ 4,085.000 Francija, Rusija in Anglija na morju: oklopnjač.................................. 106 križarjev.................................. 208 s topovi.................................. 8635 torpedovk.................................. 533 podmorskih čolnov..................... 158 Vojna sila na suhem je približno enaka, ugodnejša pa je centralna lega trozveze, dočim je na merju odločna premoč trozveze Francije, Rusije in Anglije. Ker pa je Italija za orient tekmovalka Avstrije, je nje združitev v trozvezi z Nemčijo in Avstrijo nenaravna, zato je dosedaj služila le, da se je Italija gospodarsko razvila. Italija sama ima: vojev .................................... 12 topov poljskih............................ 1680 mož.................................... 800.000 oklopnjač................................... 17 s topovi.......................... . 1310 torpedovk ....................... 105 podmorskih čolnov....................... 7 Ako se Italija odcepi od trozveze ter pristopi četvorozvezi: Francija, Rusija in Anglija potem ima le-ta: vojev....................................... 58 topov.................................. 10.652 mož . ............................. 4,885.000 oklopnjač ............• 123 križark................................... 244 s topovi................................ 0.945 tcrpcdovk.................................. 638 podmorskih čolnov , . . . * 165 dočim ostane dvozvezi Nemčiji ia Avstriji: vojev 38 poljskih topov.......................... 7864 mož ............................... 3,750.000 oklopnjač................................. 44 križark................................... 64 s topovi................................ 2892 torpedovk................................ 133 podmorskih čolnov.......................... 5 Kakor hitro pristopi Italija četverozvezi, potem je položaj Nemčije in Avstrije obupen na kopnem in na morju ter odreže Avstrijo ia Nemčijo od balkana in orienta, ki se potem razdeli med vele-vlasti četverozveze, vsled česar pride Italija do velikega političnega in gospodarskega razvoja, po katerem stremi. III. Sointeresirane balkanske države Crnagora, Srbija, Rumunija in Bolgarija pa kažejo sledeče moči: Bolgarija....................... 190.452 mož Srbija.......................... 352.922 > Crnagora......................... 37.200 » Rutnunija....................... 287.250 » proti njim Turčija z 1,683.000 mož, od kaUrih je pol na papirju. Male balkanske države so toraj združene proti Turčiji dovolj močne, da razbijejo in potisnejo Turčijo iz Evrope. Le-ta ima zato danes edino za« Ščitnico v Avstriji in Nemčiji. Tako kažejo štovilke topov, mož in oklopnjač pot Avstriji ter jej stav-ljajo «aut, aut». Ali dd Avstrija svojim ia balkanskim narodom svobodo in stremi tako naravnim potom po onem gospodarskem razvoju, ki jej gre po Številu prebivalstva in po preugodni geografični legi, ali pa tira brezupno in brezglavo politiko v interesu velike Nemčije in žene milione delavskih in kmečkih glav na krvavo bojišče. Z.to kličemo: Proletarci celega sveta, združite se! Državni zbor.*) Dunaj, 10. decembra. Včeraj je posegal v proračunsko razpravo fioančai minister dr. Bilin-ski, ki je čutil težavnost svojega položaja in jo je hotel premagati z dovtipi. V začetku svojega govora je omenjal razliko med prejšnjimi proračunskimi provizoriji, ki so se v stvari vjemali z red* aimi proračuni ia sedanjimi, ki izkazuje Štiri milione kron primanjkljaja, kateri bi se imeli pokriti z novimi davki. Idealno bi se bil moral skleniti proračun in dotični davki že v decembru in sočasno bi se bilo imelo poskrbeti še za pokrije daljših 27 milinov. Ker je to fkično nemogoče, je bila vlada prisiljeoa, predložiti proračunski provizorij in izvršiti takozvano davljene proračuna, ker ne obsega pokritja iz novih davkov. Ce se provizorij ne bi sklenil, bi morala vlada prihraniti no le manjkajočih 42 milonov normalnega deficita in prej omenjenih 27 milionov, torej skupaj 69 milionov, temveč tudi še 18 mlionov za odplačevanje dolgov; če se pa skica? provizorij in dovoli najetje posojila za 109 milionov, bi se moralo zapostaviti le omenjenih 60 milionov. Sicer no bi mogla vlada napraviti na državnih železnicah investicij za 89 milionov. Vprašanje davkov se mora kakorkoli reSiti. Minister odklanja nezaslišana očitanje, da je predložil napačen proračun, da je primanjkljaj le izmišljen. (Kaj pa je z nasprotnim očitanjem, da ni bil izkazan ves resnični defiilt P Nadalje odklanja očitanje, da bi bil sovražnik industrije. Resnica je — pravi *— ravno nasprotna. *) Za zadnjo Številko prepozno doilo. Za ministrom je govoril italijanski klerikalec B u g a 11 o, ki se je zavzemal za italijansko pravno fakulteto; potem Starorusin HI ib o vi c ki j, ki je dejal, da še nobena vlada ni bila tako odvisna od Prusije kakor sedanja. Nemški liberalec Bach-mann je obsojal obstrukcijo. Češki socialni demokrat Aust je razglabal, kaj bi moral biti proračun. Prvo leto ljudskega parlamenta je bilo plodovito, drugo pa je postalo neplodno vsled obstrukcije in nezmožnosti vlade. Davčni načrt, ki ga je predložila vlada, je iz socialnih razlogov nesprejemljiv, Sedanja vlada jo vlada bele človeške bestije. V političnem, socialnem in kulturnem oziru je Avstrija na predzadnjem mestu v Evropi. Ne more trpeti, da se izdaja za ljudske šole 6 milionov, za cerkvene potrebščine pa 27 milionov, kakor v predležečem proračunu. Govornik ostro kritizira vohunstvo, ki se zanaša med učiteljstvo na Češkem in navaja razne slučaje preganjanja učiteljav. Starostno zavarovanje se ne gane nikamor, za bolniške blagajne ne skrbi vlada nič, zbo-rovalni zakoni se prezirajo. Taki vladi se ne more svetovati nič druzega, kakor da naj čim prej demisionira. (Živahno odobravanje.) Potem sta govorila še Chiari in Stark. Dunaj, 10. decembra. Danes se je v državnem zboru nadaljevala prvo čitanje proračunskega provizorija. Govoril je češki realist profesor Dr-tina. Potem je govoril socialni demokrat Res el, ki je ostro napadal Bienerthovo vlado in kritiziral nezmiselno politike meščanskih straok. Glavne podatke iz njegovega govora objavimo posebej. Za njim j* prišel na vrsto nemški radikalec Kroy, ki je znan zaradi svojega spletkarstva proti železničarski organizaciji in zaradi svoje čudovite kariere kot železniški uradnik. Dalje je govoril dr. Šušteršič, ki je tudi napadal vlado in zagovarjal taktiko svoje stranke. Seja klnbikih načelnikov- Dunaj, 10. decembra. Včeraj so imeli klubski načelniki konferenco, na kateri je trgovinski minister Weisskirchner naglašal, kako nujno je, da se izvrši prvo čitanje trgovinskega pooblastilnega zakona. Poslanec Seitz je v imenu socialno-demokratične zveze pritrdil, da je rešitev p o o b 1 a« stilnega zakona nujna; potem bi pa morali priti na vrsto žakoni za trgovske uslužbence in pomožne delavce ter razširjenje zavarovanja za nezgode na stavbinske delavce. Dr. A d 1 e r jo priporočal, da bi se pooblastilni zakon odkazal odseku brez prvega čitanja. Steinvren-der je ugovarjal temu v imenu nemških agrarcev, rusinski klub pa sploh ni zadovoljen, da bi se razpravljal ta zakon. Princ Lichtensteinje zahteval za krščanske socialce podpredsedniško mesto v narodnem odseku. Dr. Adler je upozarjal, da imajo socialni demokratje samo v dveh odsekih predsedništvo ter je zahteval z ozirom na moč stranke, da se ji prepusti predsedništvo v narodnem in v učnem odseku. Pravi Škandal je pa, kar se uganja z dravinjskim odsekom, ki je eden najnujnejših in najvažnejših. Da do danes Se ni konstituiran, je prava sramota. Za danes je sklicana nova konferenca. Frledjungov prost«. Dunaj, 10. decembra. Večino včerajšae seje je porabil Friedjung za svoj obrambni govot. Bistveno ni povedal nič novega. „ Ponavljal jo z drugimi besedami, k«r je bil napisa v inkriminiranem Članku, s katerim je hotel doka* zati (neizogibno nujnost aneksije*. Baje bo nepo-bitno dokazal, da so bili nekateri člani koalicije, med njimi Supilo podkupljeni od srbske vlade. Ta trditev zelo spominja na svoječasno pripovedovanje nekega »Argusa* o srbskih dinarib. Tistih bajk se je bila polastila Frankova stranka. Supilo je takrat takoj energično nastopil proti obrekovanju in res ni nihče mogel dokazati tistih trditev. Sploh je čudno, da bi zarotniki vodili pravcate zapisnike o svojih veleizdajniških sejah in sklepih. Friedjung se je pri zaslišanju kazal sila »patriotičnega*. Danes je bil zaslišan izdajatelj »Reichsposte*, dr. Funder, na katerega se je skliceval obtoženi urednik Ambros, češ, ta ima vse dokazilne dokumente. Bila je torej veliko razočaranje, ko je na vprašanje drja. Harpnerja odgovoril, da je uredniška tajnost, če ima dokumente v originalu ali ne, da jih je pa čital samo v nemškem prevodu, ker ne pozna srbskega jezika. Tožeči poslanci pravijo, če imata Funder in Friedjung sploh kakšne dokumente, da so falzifik ati. Frledjungov proces. Dalje. Cim se je razprava pričela, je predsednik Wach dal besedo zastopniku tožiteljev dr. Harpnerju, da stavi vprašanja na dr. Friedjunga. Dr. H ar p ne r (aapram dr. Friedjungo): Ali je vam znano, da so Hrvati, zlasti v vojaški gra-aici skupno z Avstrijci prelivali kri in da se nahajajo med privatnimi tožitelji možje, katerih sinovi in bratje so bili poklicani pod zastavo, ko je grozila vojna med Avstro*Ogrsko ia Srbijo? Dr. Friedjung: Na to vprašanje ne morem preje odgovoriti, dokler moj zagovornik ne predloži dokaznih dokumentov. Dr. Harpner: »Dobro, nimamo ničesar proti temu.* Po daljši kontroverzi med dr. Harpnerjem in zagovornikom obtoženega Ambrosa so se stranke zedinile, da se najprvo zasliši izdajatelj in glavni urednik «Reichsposte» dr. Funder. Predsednik (naprara dr. Funderju): Povejte nam, kako ao nastali inkriminirani članki v »Reichsposti* ? Kakšen dokazilni material ia kakšna fakta ste v položaju predložiti sodišču? Dr. Funder: Naš list zasleduje že več let jugoslovanske razmere v monarhiji s posebno pozornostjo. V številnih člankih je list kušal dokazati važnost jugoslovanskih držila za našo monarhijo in pri tem tudi ni zamolčal, da ■o se na Jugoslovanih zagrešile marsikatere krivice, ki jih je treba sedaj poravnati. Ako smo dvignili težke obtožbe proti nekaterim politikom, nas pri tem ni vodilo sovraštvo ali strankarski interes, marveč prepričanje, da skušajo nevredni elementi spraviti ta pošten narod aa kriva pota. Dr. Friedjung je že očrtal milje, v katerem je nastalo takozvano velikosrbsko gibanje, meni preostaja samo razložiti in pojasniti akte, ki jih bo predložil moj zagovornik. V mojih rokah je petero aktov. Te akte sem videl na mestu, kjer se navadno pečajo samo z resnimi dokumenti. Poznam njih izvor, pri večini izmed njih vem, na kakšen način so se dobili in kako skrbno so se preiskušali glede njih pristnosti. Ze L 1905. je »Reicbspost* obelodanila pisma iz Hrvatske, v katerih se je očitalo tožitelju Su-pilu, da dobiva redne podpore od srbske vlade. Supilo se je takrat omejil na to, da je tožil «Hrv. Pravo*, ki je priobčilo enake obdolžitve, ter od tega lista issilil častno izjavo. Članki, ki so 1. 1908. meseca oktobra izšli, temelje na poročila sekcijskega načelnika dr. Spa* lajkoviča aa takratnega ministrskega predsedoika Pašič*. Naglašam, da je bilo to poročilo v bistvenih delih fotografirano in dr. Friedjung mi bo potrdil, da je tudi on z mano vred pri preizkušnji te fotografije dobil vtisk, da je to poročilo nedvomno pristno. Dotično poročilo se glasi približno tako-le: Po naročilu sem posetil z blagajnikom Bogovičem poslanca Svetozara Pribičevici v Zemunu, da se ž njim dogovorim o pismu, ki so ga Supilo, Pribičevič in Lukini d po konzulu Petkoviču v Pešti poslali vladi. Pribičevič, ki mu je, žal, nemogoče priti v Belgrad, je sprejel z zahvalo na znanje naša obvestila, da je Srbija pripravljena točno izpolniti svoje obveznosti, ki jih je sprejela nase v smislu reške resolucije, dokler bo v Srbiji na krmilu to ministrstvo, vendar pa so obljubljeno podpore, odvisne od sredstev, ki se lahko odločijo od proračunskih zneskov, ne da bi to škodovalo drugim državnim potrebščinam. Dr. Funder je na to na dolgo in široko komentiral to poročilo, pri čemer je ironično imenoval poslanca Pribičev:č* »dieser wackere Mana*, proti čemer je dr. Hirpner odločno protestiral. Predsednik: Prositi vas moram, da ne napadate navzočih ali nenavzočih oseb. Vi ste pozvani kot priča in imate kot tak govoriti samo o faktih. Dr. Harpner: Nimam nič proti temu, ako rečete: Ako je vse res, kar tu notri stoji, potem je poslanec Pribičev c lopov. Ako je to res, kar tu notri stoji, pravim tudi jaz, da je Pribičevid lopov. Vendar pa ne smete stvari tako sukati, kakor da bi bila že dokazana. Poslanec Pribičevic: To pravim tudi jaz. Dr. Funder je na to na dolgo in šroko razpravljal o reški resoluciji in o bratimljenju madžarskih pošlancev pod vodstvom dr. Lengysla s Srbi v kraljevini. Med drugim je tudi omenil, da mu je neki politik, ki je bival v Bslgradu, pripovedoval, da se je tamošaji turški poslanik z ogorčenjem izrazil o posetu madžarskih poslancev v Belgradu, češ, da so bili pri Djem in mu predlagali> naj Turčija z madžarsko pomočjo prične vojno proti Avstriji. Dr. Harpner: Govorili ste o nekem shodu, kjer je bil navzoč madžarski poslanec dr. Lengyel. Ali morete imenovati le enega poslarca brvatsko-srbske koalicije, ki bi bil tudi aa onem shodu ? Dr. Funder: To ni nimalo potrebno. Dr. Harpner: Vprašam Vas, ali morete le enega edinega navesti, ki je bil zraven? Dr. Funder: Imel sem namen opisati milje. Dr. Harpner: Vprašam vas vnovič, ali je bil kdo izmed hrvatskih politikov pri bratimljenju v Belgradu ali SemedrovuP Da ali ne? Dr. Funder: Momeataao se-to ne da dognati, najbrže so bili, gotovo pa tega ne vem. Dr. Harpner: Torej vi ne veste nobenega imena. Neti gospod je vam pravil o svojem razgovoru z belgradskim turškim poslanikom? Kdo je ta gospod in kateri poslanci so to bili, ki so se razgovarjali s turškim poslanikom ? Ali so bili med njimi tudi poslanci hrvatsko-srbske koalicije? Saj boste vendar priznali, da je nekoliko preveč zahtevano, da bi Hrvaljp, ki že itak toliko trpe pod Madžari, morali vzeti nase še grehe dr. Lengjela. Ali je turški poslanik imenoval le enega poslanca hrvatsko-srbske koalicije? Dr. Funder: Ne, nobenega ni imenoval. Obtoženec dr. Funder se je na to bavil z osebo poslanca Supila. Med drugim je trdil, da je Supilo dobil glasom blagajniškega izkaza ministrstva zunanjih del 6000 dinarjev, dočim so bili sicer njemu izplačani prispevki izkazani med izdatki za tiskovine. Dr. Harpner: Kako veste to ? Ali imate v v rokah dotičai blagajniški izkaz? Dr. Funder: Vezan sem na uredniško tajnost, vsled česar ne morem podati natančnejših pojasnil. Dr. Harpner: Ali ste videli dokumente? Dr. Funder: Videl tem en dokument, ki obsega ono konstelacijo. Dr. Harpner: Ali ste Videli original? Dr. Funder: Tega nisem videl. Ker Funder ni hotel odgovoriti na nekatera mu stavljena vprašanja, je dr. Harpner zahteval ■klep sodišča, da-li je priča prisiljen odgovoriti na vsa mu stavljena vprašanja. Sodni dvor je sklenil, da sme dr. Funder v smislu g 153. k. p. r. odkleniti taka vprašanja, ki bi mu lahko škodovala, ako bi nanje odgovoril. Funder je potem govoril o spomenici »Slovenskega Juga* na ministra Milovanoviča, v katerem se društvo pritožuje proti postopanju z Bosancem Visiljevičem, ki je prišel v Belgrad, da se informira o položaju. Iz te spomenice je tudi razvidno, da so večinoma vsi srbski diplomati člani »Slovenskega Juga* in »Narodne Obrane*, društev, katerih cilj je zastrupljati studence, metati bombe in izvrževati atentate. Dr. Harpner: Ali morete imenovati le enega poslanca hrv.-srb. koalicije, ki bi bil član teh društev? Dr. Funder: Tega ni potreba. Dr. Harpner: Vi hočete zopet polemizirati. Vprašam Vas: da ali ne? Dr. Funder: Najbrže. Dr. Harpner: Torej ?i tega ne veate, Dr. Funder: Za »veleizdajnike* v Zagrebu sta oni dve društvi darovali 54.000 K. Zaupna oseba v tem oziru je bil poslanec Pribičevid. Brez dvoma je tudi en od te svote nekaj dobil. Dr. Lu-kin:cu so iz Belgrada nakazali 7000 dinarjev, da jih razdeli med advokate. Kako je to, da je dr. Lukin d postal zaupnik Belgrada, cn, ki trdi, da ni imel nikoli noben h zvez s srbsko prestolnico? V dokumentu iz srbskega tajnega arhiva stoji, da se je poslancema Supilu in Banjaninu nakazalo 28 000 dinarjev, da jih po svojem prevdarku razdelita med madžarske liste. Peti dokument je instrukcija ministra Milovanoviča na poslanika Sim da na Dunaju, v kateri se poslaniku naznanja, da je vlada dala uničiti vse spise, tičoče se velikosrbske propagande. Dr. Harpner: Ali ste to instrukcijo videli v orignalu? Dr. Funder (v zadregi): Bil je to dokument, ki se mi zdi brezpogojno verodostojen. Dr. Harpner: V katerem jeziku je til pisan? Svedok: B:1 je prevod. Kraj, kjer so mi ta prevod pokazali, je tak, da sem moral biti kot žurnalist prepričan, da dobim na tem mestu samo nekaj dobrega. Dr. H a r p n e r : Ali mi lahko poveste osebo ? Priča: Ne. Dr. Harpner: Zakaj sto prepričani, da je dotična oseba dobila pristen prevod? Svedok: Na vodilnih mestih v Avstriji, kjer se pečajo s takšnimi stvarni, niso tako nerodni in neumni, da bi se dali oslepariti s poaarejenimi dokumenti. Dr. Harpner: Sklepam torej lahko, da ste prevod dobili od »vodilne strani* ? Svedok: Podrejeni uradi se ne pečajo s takimi stvarmi. Predsednik: Ali je »vodilno mesto* imelo samo prevod? Ali ste morda slišali, da je imelo tudi original ali vsaj kopijo ? S.v e d o k : V tem slučaju tega ne vem. Dr. Harpner: Kako je potem akt prišel v roke poslanika Si-m:ča ? S v e d o k : To me nič ne briga. * Pri sobotni razpravi j^ Frledjungov zagovornik dr. Benedikt predložil fotografije zapisnika o seji »Slovenskega Juga*. Ta zapisnik je baje podpisal tajnik Milan ŠUfanovid. S to fotogrsfijo je hotel dokazati, da je prevod v brešuri, ki jo je dr. Friedjung v petek predložil porotnikom in sodišču, pravilen. Na to je še predložil originalni koncept o neki seji »Slovenskega Juga*, ki nima s to »faro sicer ničesar opraviti, a se vidi na konceptu podpis Milana Stefanoviča. Dr. Harpner: Ali veste, kdo je ta Stefanovič? Dr. Benedikt; Ne vem, kdo je, sodim pa, da eksistira. Tožitelj dr. Dušan Popovič je z dovoljenjem predsednikovim dobil na vpogled oni originalni koncept ter konstatiral, da predloženi spis sploh ni original, nego jo samo prepis, nekega protokola, zakaj na koncu sestavka šo zapisane besede: »S tem overovljamo ta zapisnik * Nadalje je naglašal, da je iz vsebine tega zapisnika razvidno, da ga ni pisal inteligenten človek in da ga ni pisal Srb. Ta izjava dr. Popovičeva je bila zagovorniku Friedjungovemu dr. Benediktu silno neprijetna, za to je jel nanj kričati, da nima pravice se mešati v razpravo, češ, da on s predloženimi dokumenti ni tangiran. Dr. Harpner: Treba bo dognati, ako ta Milan Stefanovič sploh eksistira in ako živi T Belgradu. Dr. Benedikt je na to predložil dislokacijsko karto vstaških čet leta 1908., ki je bila baje sestavljena v Belgradu, in neko poročilo srbskega generalnega štaba. Obenem je stavil predlog, naj se zaslišijo kot priče: urednik Rauchove »Ustavnosti* Viljem pl. Dorotka in politični uradnik baroa Gh’umecky, ki bosta dokazala, da je bil Supilo plačan od avstrijske in ogrske vlade, nadalje katehet dr. Bošnjak iu odvetnik dr. Horvat, ki bosta izpovedala o političnih razmerah na Hrvatskem. Predsednik dr. W a c h: Dal sera pozvati že vse te svedoke razen dr. Bošnjaka. Dr. Harpner: Predlagam, da se dožene in-dentiteta predložnih dokumentov in da se v to svrho zaslišijo strokovnjaki dr. Jag č dr. Rešetar in dr. Vondfah. Dr. Ben ediktt: Predlagam, da se pozove kot veščak k razpravi tudi profesor orientalske zgodovine dr. Uebersberger. Porotnik C on radi je v imenu svojih tovarišev izjavil, da, zahtevajo, da *e jim prcdlože originalni dokumenti in da se pokličejo k razpravi vse priče obeh strank, kor hočejo soditi nepristransko. Tožitelj dr. Popovič (aapram Friedjungu): Ali ste videli originalni podpis predsednika »Sloven-skega Juga* dr. Markov!či? Dr. Friedjnng: Tega ne morem trditi, ker nisem vešč srbskega jezika. Dr. Harpner (napram dr. Fundtrju): Ali imate za svoje trdiive še nadaljne fotografije in originalne dokumente? Dr. Funder: Za sedaj jih nimam. Dr. Harpner: Kako veste, da je Pribiče-vid dobil 12 000 d.narjevP Dr. Funder: To sklepam iz Spalajkov.davega poročila. Dr. Harpner: Ali ste Vi vsaj videli original svojih dokumentov? Dr. Funder: Nisem. Dobil sem samo prevode na merodajnem mestu. Dr. Harpner: Ali je vam znano, da je Su-pilo svoječasno tožil