-Ji.

Dr.Jagodic JcžeiCvetju na pot v drugo leto;- Rado*
fU, _ Naš študij j - Pak : Utrinek; - Hinko* Ob mlinu; -■
BahorRokovo; - ? - * Moj dom; - Željko*. Begunec*-
..A mar ai Ranjeno srce; - Željko* Nočni spev; - -n-t:
*I»*. tistih dni; - nogo t Pribežališče grešnikov
^^^EMcil^.-Iov: na polhe; - Dr,P.Mihelčič* Harmonija v

jp^^^Bgradbi. živih biti j | - Nekaj o Darwinu;-?-*Naš

^cekj - Iz  urednikove torbe; - Uganke in smeh.

Oktober

Ut


•

n

m

£?■*»


J

C-Mfi-




Z 'i

'A


(>=>

wO

(E/

rosij.i ste me, dragi dijaki, naj vam napišem ne
‘kaj bodrilnih besed za novi letnik lista “Cvetj
‘‘ " tujini”. Evo vam nekaj utrinkov I

Toplo žeflim in vam polagam na sree j  stojte
'svojim listom vedno v službi trojnih, dobrimres
ce, dobrote in lepote !

Resnica je božja hčerka. A danes je neznar
-v sirota. Tava okrog kakor ciganski otrok,ki je p
\\n sod. poznan, a nikjer doma, ki se mu vrata zapir
pred nosom, ki ga suje j o izpred praga kakor psa
potepenca. Tej siroti odprite vrata na stežajlNaj pri
k vam. ,xtaka kakor je, in naj bo vaš gost.Postrezite
nasitite jo, napojite jo, oblecite jo, saj je tako la
in žejna, tako nebogljena in revna. Vzemite jo v vars
ne pustite je' takoj od tod. Preveč je zanjo tam zunaj
nevarnosti, ki ji groze, da jo ugonobe, uničijo, stro
Kaj bi bilo potem z njo, ubožicoi Naj se okrepi pri v
da bo mogla zopet v svet, v daljni, širni svet, kamor
namenjena. Da ozdravi nje, ki so bolni] Bolni na očeh
da ne ločijo več črnega od belega, kaj šele rdečegajtx
ni na ušesih, da ne razlikujejo več glasu od zunaj in
^ misli od znotraj j bolni na jeziku, da ne izbirajo več
imed.’Jd.'eveto in dejstvom, med kletvijo in molitvijo j b(
'ni nsnudih, da tavajo z no gosti in se love z rokami kai
omotični brez pota in ciljaj bolni na umu,da so- pozab:
na vero svoje mladosti, ki so jo pomandrali v blato, i
upanje, ki so ga izročili peklu, na ljubezen srcajki :
ga oskrunili s tisočerim.-, grehom zoper Boga in bližnje

Resnica, božja hčerka, bi 'jim rada pomagala.0,storite
vse,, da se pri’ vas ^.okrepi., da..bo .mogla zopet vsa, čvr s
Tna"pot in dati*svetuTzfopet njegov" pravi obraz.

• Dobrota je sestra resnice. Vedno sta si bili v
krvnem sorodstvu.Zato je aanes sirota.tudi ta, kakor c
njena sestra, Ali ni to resnično? Ljubezen, ki je dobi
ti oko in uho in jezik in roka in noga in srce, je omrt
•la „v vseh udih in čutih. Slepa je in gluha, hroma in.,
brezčutna. Za'ljudi,- ki leže kakor evangeljski popotni
za jarkom ob cesti'v Jeriho, Na sto in tisoče jih je,
kdo jih preste je? A!-dobrota prihaja in gre mimo. Kakor
da se ji mudi za razbojniki, ki so bili pravkar opravi
,nečloveško- delo- in odšli. Odšli, da si razdela plen ox
'panega popotnika,' In dobrota hiti za njimi, da prisede
k njim, ko bodb delili. Ne sliši obupnih vzdihov popot¬
nika, ne vidi njegovih skelečih ran. Nesrečnica, ka j <$
s steboj?Kdaj si se tako spremenila? Pa,vidimo- te,saj ‘
te vidimo, da si bolna.0,pridi k nam, mi^ta bomo ozdra*
vili. Vse bomo storili, da ti okrepimo ude in čute,GkQ£
da b: -^rav gledalo, in videlo, pa videlo ubogega^i

>onika o- popotnika, ki se vrača od kdo ve kol

a Dojišča, iz uj. iz taborišča, pa je omagal-if

leži ves z ranami obdan ob c..sti. Uho ti bomo pozdrav’
da bo slišalo. i 5


danes pretresa svet*^tisoč tožba in vzdihov bosih, nagib
in gladujočih, po ječah in taboriščih. trpečih,brezdomcev
go domovini hrepenečih, vseh brez števila zlomi j enih, uni¬
čenih, strtih . ..Kruljevo nogo in mitvoudno roko ti bomo
pozdravili. Tvoja noga mora zopet na pot, na pot med edin
ščino sveta-, tvoja roka mora zopet na delo, na delo za
lajšanje gorja, pa jezik ti bomo-razvezali, da bo-prav go=
voril, in srce ti bomo uravnali, da bo prav bilo.In bilo -
za bližnjega v ljubezni t  ki je po vrednosti celo enaka' oni
do Boga. 5aj si božja hčerka,’ kakor tvoja sestra resnica,
in najti moraš svojega očeta - Boga.Le pridi k nam,čvrsto
in krepko te bomo poslali v svet reševat, kar je izgubi j
nega, in ozdravljat, kar je bolnega.

ne more imeti lepota, ki
te, boljše-usode od obeh.
zasledujejo tudi lepoto,
usmiljenja. Tako rada bi

je rodna sestra resnice
Preganjalci resnice in
Zato iščejo zavetja,
bila, kar

Pa lepotal Tudi njo. je svet izmaličil. Dandanes je
dejano vse na-glavo. Grdobija se postavlja na prestol, ku=»
je. v zvezde, lepota se ponižuje do cunje. .Nič cudalCe se
resnica potika po svetu in beži kakor preganjana zver pre
preganjalci, če se dobrota brati z razbojniki in ubijalci

in dobro
dobrote
sočutja,

je shčerka Stvarnikovo
stvariteljske roke, odsvit božji v vidnem stvarstvu,ubra=
nost žive narave v barvi, liku, glasu in črki, skladnost ^
med stvarjo in Stvarnikom. Zato tudi njo sprejmimo!Zatekla
se^je k nam, da bi ji zopet pomagali do mesta,ki ga je ne=
koč imela in ji gre. Storimo tol Vemo* ni tisto lepo, kar
je lepo, marveč tisto, kar ugaja. A ugaja tisto, kar je
ubrano in skladno, pa ubrano in skladno z  izvorom lepote,
z najvišjo lepoto - z Bogom. Dajmo zato lepoti priložnost,
da z našo pomočjo podprta najde zopet k svojemu izvoru -
Bogu. :

Prijatelji! Ubranost in.skladnost z Bogom naj bo tudi
•naše vodilo v resnici, dobroti in lepoti. Zaradi naSj ki
smo mladi in hočemo živeti. Fa živeti ne zase, marveč za
tiste, ki jim je naša mladost veselo in nezmotljivo upanje
tako težko pričakovanih boljših ani,-

Delegat Dr.Jože Jagodic.

4

%ado:

pam, da ne boste zamerili, ako posvetimo v za¬
četku šolskega leta nekaj.besed tudi študiju.

Študij ni tako enostavna stvar, kakor si
navadno domišljamo* Kdor ne vzame študija res=
no, pokaže, da o svojem poklicu še-ni razmišljal
in da ne pojmuje študija pravilno.

Vsak človek ima dva poklica* splošnega, to je rešeniškega
in posebnega'kot dijak, delavec, uradnik. Kristjan bi moral biti
v svojem splošnem poklicu odrešenik z besedo, še bolj pa z deja=
njem. Posebno še današnji človek mora biti kot učenik ciste res=
niče.

Najlepši zgled imamo v Kristusu. Njegovemu odrešilnemu delu
je služilo vse njegovo javno življenje in ne samo javno delova=
nje. Pokazal je, da ima delo moralen, socialen in rešeniški po=
non=»

, v  Kdor išče veselja izven poklica, kdor vidi v njem samo
dolžnost, je sin liberalizma. Krščanski ideal je * sreča v po=
klicnem delu.

Ločimo^šolski in izvenšolski študij; Prvi je vdčkrat trn
j  peti staršem, lenuhom in ostalim. Za drugega pa imajo mnogi
premalo ali sploh nič smisla. Izvenšolski študij je potreben,ker
nam šola ne more dati vsega, včasih pa še posebno ne. Zato je .
nujno, da si s privatnim študijem širimo kulturno obzorje .Vodijo .
naj nas višjlinagibi,. Poklic je služba cLrugim, V to naj nas vabi
beličina besed * Ustvarili bomo nov rod*.

; . Vfe-dno je, da se na-tem mestu spomnimo tudi tistih, ki nas
pri tem delu ovirajo. To so namreč romantiki lenobe. Lenuh je v
soli_nesocialen,^manjvreden, čeprav še tako rad govori o social= -
nosti. Lelomržnežev nihče ne mara, nihče ne spoštuje,
j .. Ustvarili bomoj-jMo^^odi^-Uspehi^so' nam" sredstvo, ki se ga bo =
no posluževali za dosego našega cilja.

Zato pa *

« *

Na d&lo ?  ker resnobni so dnovi,
a delo in trud nam nebo blagoslovil

Ni pomoči v vzdihovanju.

Kjer je volja, tam je pot,
z delom novo pot utrimo
k jasnim ciljem - mimo zmot.


^—

O

( 4 ))




Hi

o_i

W/


>$V

'* Vi

K samotnemu je mlinu pripeljala
me go zdna pot ...

Kot starka sključena in osamela
lesena "bajta je na bregu stala
in bistra voda je kolo vrtela
pod prhlim žlebom.

Skrivnostno gorski, potok je šumel
mi pesem o življenju!

Hitel po. skalni strugi je z gora
- zvabila ga zelena je dolina.

A glej l Leseni žleb ga vase je ujel’
in zdaj nemilo tira ga
h’kolesu mlina ...

Hiti čez rob,, se peni in kipi,
kolo poljublja, polni mu predalef
orjak pa škriplje in zaman se brani*
moč drobnih kapljic ga vrti, Vrti,

Kot da bi gorsko vile se igrale,
tako v tolmunu voda valovi;
kolo razjarjeno jo s sebe meče,
da pljuska v skalnate čeri,
prši drobno in se v meglicah sivih
nad strugo bi3emo leskeče - —-

In potok spet je prost.

Prek skal hiti,
skrivnostno pesem mi šumi t
življenja pesem ...


V



i

3

VjfU




RA!>0

£

“S

n

Č\‘  ežko pričakujejo otroci vsako leto god sv.Roka,

^ patroha naše podružnico* Kako bi ga nelSaj je to
1*^ praznik, ki je za nas Se večji kakor božic ali
celo velika noč. Ni namreč ta dan samo domača mi*
za polna dobrot, ampak še vse bolj sladke in mikav=
nejse so tam pod zakrpanimi strehami, stojnic pred
^ cerkvenimi vrati.

/  x  Na griču, ki dviga nekoliko više svoje kraško

teme iznad svojih sosedov, sto'ji bel hram, ki ga
Senčita mogočna hrasta in košata lipa. Kakor'ovčka, ki je zašla
v grmovju, se odraža njegova belina med drevjem. Tudi zadnje zemsko
.domovanje soseščanov je ob. njem, na katerega grobovih so zacveteli
'pozni cvetovi in zdi se,, da za njegov god še lepše dehtijo.

■<  Krog Rogovega..pasejo pastirji, že po bližnjih košenicah,vrtovih
In lazih. Otroci kar zavriskajo od veselja, ko ugotove zadnji večer,
aa bodo samo še^enkrat spali, pa se bodo končno zbudili v jutru žeg*
zganja sv.Roka. Še bolj pa jih veseli čisto nebo, kajti zdaj ni nobe=
zjiega dvoma več, da zaradi slabega vremena ne bi prišli lectarji s
Jtojnicami'-in ostdlimi. dobrotami sveta. Gledajo zlato sonce,ki se

f e skrilo'za škrlatno krilo večerne zarje in mu kličejo, naj jih
utri gotovo, obišče in.pripel je na svojih srebrnih krilih jasen dan.

Bel- dim se zbira v brezvetrnem večernem hladu v sivo tančico
iad bližnjo'dolinico in gozdom, kjer pečejo koruzo., S polnimi žepi
lešnikov poženejo domov, ko jih poklice iz lin cerkvenega stolpa po=
zjdrav Mariji* ! v

j  V*Zgodnjem jutru, ,f ko je videti šele oje zlatega voza zarje, 0 *
Oe  vsa soseska zbudi ob pritrkavanju zvonov v belem stolpu.Tam za.
sinjim vrhom se že bleste krila zarje v prazničnem blesku. Nenadno
u  '-ne preko gora in se nasloni na sa*
tne oblačke, ki potujejo po nebu
Jb|-ve kam. Kar zardeli so. pred.njenim^.

f  zdim obličjem^ ki* nam prinaša*” sle =
mi. dan v naročju svetlo luč. Kmalu
9ftoprne v njenem objemu:. vzšlo je sonce
/n se odtrgalo od gora.

; Tam v - zadnji hiši dehte na okrogli
yyizici potice in pogače, V zaprtem ok=

/t$f, ki je v.'senci na severni : strani ?  .- *

[#si nasoljen gospodar kokoš je. družine $

^odrinil ga je pač naslednik, ki ga
gk>  nekoč doletela, ista usoda.Vse je le-
f© pospravljeno in pripravljeno.Z vsei
Vrazov žari. vesel je. in prazničnost.•

* Zamaje se veliki zvon, da zaškrip*

$)e tramovje, na katerem visi in zapo «
je skrivnostno-posemj vabilo k službi
ožji.

^ Sleherni dan se trikrat dvigajo

Cjuljavo roko ob njegovem klicu inlrižajo zorana čela; Danes pa se
stezicah in potih zamajejo beli robci in zašume krila. Na telov-
/Vikih sicer no rožljajo težko verižico in zlati tolarji} raduje se
sito srce.

4

—*-- T~ --------—^

Sonce je ogrelo pokrajino, dr. sc je zastrla z rahlo kopreno meg=.
lice, znomonje, da s-o-bo vrcciu kmalu spremenilo. Ozračje kar migeta
nad zeleno streho gozda v veliki vročini. Kakor plazovi snega, ki je
zdrsel s kraljestva gora, so raztresene po polju bele njive cvetoco
ajde. Noš tov ilne . neutrudne obiskoVcalko čebelice poletavajo od cveta
do cveta in srkajo opojno medičino. Potniku, ki pride po s travo po*
rastli poti, noga kar nehote obstane in trudno oko se spočije na rož*
nati belini otočkov ajde. V božanski kopeli ajdovega cvetja kar uto=
ne z mislimi in srcem. Vse ozračje je prepojeno z njenim vonjem in
pokošenih trav otave. •

-‘■udi vinske gorice se v daljavi smejejo* in kopljejo v soncu.Kot
čreda.ovac, ki jo je razgnal.orel z višine, so raztresene zidanice
po strnem pobočju. Vse so porasle in- skrite v mogočnih brajdah.

Da,vse do roba je napolnjena ta posoda lepote božje. --

Kakor roj čebel iz panja še je vsula množica skozi preozka cei*
kvena vrata. Fantje so pohiteli v' zvonik in“iz lin je zadonela po *
sem zvonov. Tudi možje so_morcJli ostati, kar L _zppaj.,, da je. bilo dovolj
prostora za ostale, saj’ so- tudi tja slišali gorečo gospodovo besedo
a prižnice.

Po maši sem počakal v zakristiji, da so prešteli denar, ki gr.
je cerkovnik nabral v puščico, kajti tudi'' ministrantu_pripade ta dan
lejeo plačilo-. Krepko sem stisnil kovača v potno roko in^jo vtaknil
v zep. Smukal sem se od stojnice do stojnice, da bi srečal strica
ali t£to, ki bi mi kupila, česar si želim. In res se ta dan botri
in botre oddolže svojim malim, da je v&selje, "

Prostor pred cerkvijo se kmalu izprazni, počasi se- ob pritrko*
vonju in pokanju možnarjev"r.?.zidejo na domove.

Eokovo ni samo dan-veselja otrok, ki ne morajo dolgo vzdržati
20. mizo, ampak se rajo igrajo na vrtu v senci jablan^ marveč tudi
20. gospodarja je praznik prešernega veselja in prisrčnih razgovorov
o delu, letini in vremenu. Colo-petrolejko morajo večkrat prižgati, ■
Plodno se zvečer poslove. <  •

Toko mina najimenitnejši praznik v 'ljudskem koledarju naše bc-= •
lokranjske vasi.

* star belokranjski izraz.

a I lil—lil ■

9

pianinu, tiavniki in njive* Toda niso to našo planine, ne naša polja.
In lipo ne uzre njegovo oko nikjer.

- - - Tujec sem, izgnanec - trpin. Taborišče je naš skupen dom.
Mesto prijaznih kmetskih hiš in domačega ognjišča tu mala sobica,
ki pa ni nič kaj prijazna., Kako j g'  prijetno v tem času plišalo doma
po senu. Mesta vedrih nasmejanih c>brazov,.vidiš tu temfao, skrušene in
zaskrbljene. Mlado življenje ni tako kot je bilo doma. Tam so ob ne=
aeljah peli fantje na vasi, tu je pa ve-čv-r enak večeru} poln trplje«
nja in skrbi za prihodnjost.

_Jaz sem.pa-tu sam, čisto sam. Le slika moje rajnke žene mi je
druščina. Gez otroke se'sicer ne morem pritožiti, 0, radi imajo svoje
ga očeta, samo - razumejo ga ne ...

Vstal je in šel proti taborišču. Zvoni. Pobožno sname klobuk ter
začne moliti angelovo čaščenje ...

ffl|^t§4

De za goro sonce sije.,
sam'se veselim
in če dež na zemljo lije,
nič ne tožim, sam trpim J

Če. se sreča,'mi..jjasmej ; c.,,.
išam V' srce' jo dam
in če mr?li piš' zaveje,
nosim žalost v srcu som.

Vedno sam v življenju hodim,
sam si iščem pot., .
včasih v gostem trnju blodim
in ne vem, ne kam, ne kod.

Včasih pa mi sonce sije
in vse steze so svetle,
zopet se srce spočije,
a .kaj čutim jaz - kdo-ve ?!


M/fi

4lf»

10-

a

'(TKI ra

''fi-SKK IV? i\ur?/

ST- I7T<
M t/

■ir' /T'-

P' K*

•-, i.—r- ip U^rTl

W /' 4 >> V *’\ ._•

A \»- *•---?U

rav taka noč je nocoj ko-t..tisoč drugih* Zvezde, p
murnov, rimska cesta ...

Marjetica ne more zaspati. Gleda v rožmarin na
vgrkava vonj krvavordečega nageljna, ki se spušča
okna kakor lestev ljubezni. Tiho, da ne bi zaškri:
^postelja, vstane %rjetica..-Ogrne si odejo in se i
ni na okno* Rožmarin jo boža po obrazu. Globoko vzdihne Marjetici
hjo vzdihne rožmarin in nagelj, cvet ljubezni,

^ Zastonj cvete letos nagelj» Ni njega, da bi mu Marjetica uti
la lepi cvet, ni njega, da bi vriskal v svetlih nočeh na vasi, de
pel tisto lepo, žalostno:"Dekle, daj mi rož rdečih..." Spet se og
vzdih med rožmarinovimi vejicami, nagelj zadehti hrepeneče, Marje
bane solza iz oči.

I Koliko noči prešioni Marjetica med svojimi cvetlicami in gle
t svetlo poletno noč. Ne vidi mežikajočih zvezd, ne. sliši pesmi m
tov. Marjetica čaka in z njo čaka nagelj in rožmarin, da bi ju po
la v šopek in*dala njemu, ki ga pričakuje srce. Bogve, morda ni v
siv, morda leži mrtev med temnimi gozdovi v družbi tisočih svojih
corcev, ki so padli.

■  Zakaj? 0,Marjetica dobro ve zakaj. Za tri največje svetinje
Zati, domovina, Bog. In on, ki ji je tolikokrat z iskrečimi očmi {
voril o teh najvišjih idealih, on spi med njimi, Ko bi vsaj vedele
kje je njihov grob, bosa bi šla tja na božjo pot. Položila bi vem
dageljna in rožmarina na sveto zemljo. Vzela bi kepico s krvjo pre
;.ene prsti in jo shranila kakor rubin ljubezni do Boga in domovine

Druga solza kane Marjetici, po licu ...

Trava pod oknom lahno zašumi. Marjetica se hoče skriti, pa za
sliši znan glas :"Mar je tičal"
i "Andrej!" ji uide Skoraj na glas.

’ v  "Tiho,, za božjo volj.o, da me ne dobe! Dosti sem tvegal, da se.
prišel k tebi, da boš v&dela, da še' živim. Edini izmed mnogih. "

:» Pokazal je z roko na prsi:"Glej, tu me je oprasnila krogla! Ta
krat sem;padel v .jamo med druga* pozneje-sem' ušel.. Sedaj pojdem
ianrne vem kam- Marjetica!" Nekaj nedopovedljivega zveni iz zadnje
■esede. Marjetica vo, da je hotel rečii"0d vsega svetlega* kar sem
šael, si mi ostala še le ti."

i "Bogote varuj, Andrej L  Po jdi od tod, čeprav bi rada,da bi o ste
s pojdi,-Če nočeš umreti! I£Lč ne tem zate, pa če me.ubijejo. Ljube:
to Boga in tebe mi, nihče ne more vzeti." /

"Marjeticajlog s teboj !"

Zašumel je nagelj in rožmarin, Andrej je poljubil šopek,Stisni
p Marjetici roko in utonil v noč.

Marjetica t je zajokala. Sedaj ve, kaj je z vsemi, ki so bili^r
ioč ponos naroda. Zemlja jo spila na tisoče velikih kapelj mučenišk
brvi. Brat je moril brata, ki se ni mogel braniti, ker so mu vzeli
mško, ker so mu zasmehovali rožni venec, materino darilo.ob odhodu
: doma, . .

0, ali je to mogoče? Ali je mogoče, da še sijejo zvezde na zem.
prav tako kakor prej, da še pojejo murni, da še vlada v naravi mir,
led  tom ko v srcih hrumi in v sencih kljuje? Kdaj pridejo nazaj ča$:
fantovski, pesmi in brezskrbnosti, veselega smeha nepokvarjenih src?
'jo ve Ig  Bog.

Do takrat bo Marjetica slonela v nočeh ob oknu in čakala,da se

vrne Andrej ter ji poreče»'IMar^otica, konec je trpljenja, žrtev naših
najboljših ni bila zaman.’ 1 '

Takrat bosta Andrej in Marjetica skupno poromala po zemlji slo*
venski do grobov junakov, in Marjetica bo pokleknila na sveto zemljo
ter jo poljubila. Morda bodo iz zemlje zrasli krvavordeči cvetovi,ki
"bodo s koreninami segali prav do strohnelih src junakov,. Morda bodo
zadehteli preko vse zemlje slovenske in vzdramili zakrknjena srca.

• 0, ne morda, prav gotovo bo prišel čas, ko se bo zbudil Kralj
Matgaž in rešil zemljico slovensko ter jo vrnil njenim zvestim in
nihče več jim je ne bo vzel. .


Mir noči ...

Luna le na nebu sije,
v srcu sladke melodije •. .

_ mi budi.

- Vse že spi...

.. Vsa narava že- počiva,'™-
vse že sladke sanje sniva,
vse molčij

Edino ti ...

Edino ti srce še čuješ
tajnemu spevu prisluškuješ,
ki v noč- hiti 1

Nebo rudi.....

In daleč tamkaj za obzorjem
in daleč .tamkaj za pogorjem
se že svetili

In kdo ste vi,' ,

ki ste v tej noči> svetli, jasni,
ki ste v tej noči,.-nad vse krasni,
prepevali?

12

- n~-U

očasi Je lezle sonce preko temnih streh in z -žarki
sijalo;'staro uro na cerkvenem stolpu. Kakor hi jo i
, hadoma' topla svetloba prebudila, Je zateglo odbila
osem. •'

Nehote sem se ozrl na zvonik, ki se Je s križe
dotikal neba. Sledal sem line, kot bi. hotel s pogle
prebosti zid, za katerim se Je skrivalo toliko lepi
spominov.

Jabolko je žarelo z mogočnim sijajem in pozdra
ljalo vstajajoči dan...

Enakomernih korakov sem hitel od ulice do : ulice in srečaval z:
cej bili .so toplo oblečeni, zakaj jesen je že čakala, da sneg pokr:
listje, .ki^je rumenelo in padalo z dreves.

■ Pospešil sem korake. Nekaj mi je ležalo na^uši in me vznemiri
jalo, da sem vedno bolj hitel ...

- Zavil. sem«. V daljavi sem zagledal dom. Kakor nebogljena igračk
js ležal med sosednjimi hišami. Med rumenimi stenami so žarelfe veli
ka svetla-okna. Izza hiše se je videl vrt in. nekaj golih dreves.

Prišel'sem pred hišo. Dvakrat je počilo. Potihem, kakor nekje
daljavi, Za hip sem obstal. Nisem več vedel, kaj se godi z-menoj...
Krvava slutnja, kr-me je spremljala vso pot, se mi je razodela. Kot
blazen sem zdrvel preko vrta po stopnicah.

'Obstal sem kakor okamenel. Pred menoj je ležalo truplo z rahlii
smehljajem na obrazu, ki je izražal* samo dobroto. Oči, ki so mi zna^
le povedati toliko lepega, ki so me ljubile, so sedaj zaprte.

Oče... Ti spiš....

Toda kri, tvoja srčna kri mi dokazuje, da ne spiš, da si mrtev.

Tedaj kakor v odmev moje bolečine v farni cerkvi zadonijo
zvonovi,^Pošastna rmi bije njihov glas na ušesa 'in mi reže kot nož
v dno -dušo«• Vse se je.dvignilo zoper men«, vse se mi ro^L in me za=
smehuje.

Skozi okno posije sončni žarek in vrže medlo svetlobo na osivel
glavo. Kakor kristal se zalesketa kri - some nov«ga rodu^ ki se bo
dvignil, da potepta vso' gnilobo-naroda. ki je-hotela uničiti Boga,ki
jim-je dal življenje in. domovino, ki jih je živela.

In tedaj je v meni nekaj vstalo, kakor mogočen vulkan, kakor
reka, ki se s srditimi valovi 'zaganja ob bregove-, da bi jih presto*
pila.

Počasi je dogorevala blagoslovljena sveča.’’Raztopljen vosek je
polzel navzdol in se ustavljal na pozlačenem svečniku, Plamen, ki jo
narahlo plapolal, je metal temne sence na zgubano čelo, katerega se
je držala strjena kri. Oči so bile na rahlo zaprte, usta in lica pa
so se izlivala v čudovit smehljaj#

"Ki je za nas križan bil", je nekdo zdaj molil naprej.

Videl sem pred seboj na kriz pribitega Jezusa. Podoba pa se je !
začela spreminjati in zdelo se mi je, da je na križu tudi slovenski
narod, okrvavljen in razbičan, v okovih, ki ga tako še niso nikoli
žulili.

"Ki je za nas križan bil,"

Sonce je stalo že visoko na nebu in grelo zemljo, ki je kot osi*
vela starka legla k počitku. Kamniške planine so se belile v dalji
kcu* nr mogočen zid. Tu in tam se je pripodilo nekaj belih oblakov, da
je Sv.nce .lip ugasnilo za njimi. Zdelo se mi je, da slišim klic. •. ,

slovanske^ zemljo,- ki se zaman okrvavljena in pr:pojena z duhom po
dimu sprašugo, kdaj bo vstal Kralj Matjaž in jo rešil okov 1 ...

9?£e

.Mesto se zavija v večerni'mrak* Po ulicah švigajo ljudje z
mrzlično naglico sem in.tja. Med njimi stopa s trudnimi koraki v
črno oblečena gospa. Pot jo vodi v lepo gotsko cerkev, ki se dviga
kot kraljica iznad.drugih stavb. . “

Temno notranjščino razsvetljuje -;jamo mala rdeča lučka pred Naj®
svetejšim, nad katerim se v mračnih obrisih dviga mogočen kip Žalost®
no Matere božje-, obdan z visokimi, vitkimi stebri.

Gospa se zgrudi na kolena pred mogočno Priprošnjico, Solze ji
zalijejo od trpljenja že precej veli in razorani obraz.

K  Mariji se dviga njena iskrena prošnja za sina, ki je zašel na
pot pogubljenja. Kar pretrga večerni Avo tihoto v cerkvi. Bronasti
glas zvon..; se odbija od cerkvenih sten in ra*zliva preko mesta.

Gospe je vlil novega upanja, Zdelo so ji je, kakor bi ji Marija
obljubljala- pomoč. . . 4  -

V-istem času gre iz mogočno stavbe sredi mesta elegantna obločen
gospod« Namenjen je v.nočno zabavišče. Tudi njega zajame glas zvona.
Nekam čudno ga prevzame milo zvonjenje.

Pred očmi mu nenadoma živo vstane slika, kako sta pred nekaj
leti z^matorjo skupaj molila, večerni Ave. Strese se po vsem telesu
in skuša odriniti spomine,’ ki mu vzbujajo samo slabo vest. Toda nje®
.gov trud je zaman. V duši se mu razplamti orjaška, borba.

Preko mesta še vedno doni večerni Ave ... >

Vedno bolj čuti klic j  nazaj, nazaj na pot pravega veselja in
nedolžnosti! Namesto proti zabavišču ga vleče neka čudna notranja si®
la v Marijino cerkev. Zvon mu v^dno bolj vzbuja domotožje po srečni

mladosti. . _ ^ ~ __

g' S' težkimi'koraki'prestopi cerkv eni prag. Pred"oibar jem, v pod®
nožju v pribežališča grešnikov skesano poklekne.

Šele tedaj vidi, da kleči poleg njega mati*

-onjega

, Pogleda Sta se srečala in si povedala
žili v globoki zahvalni molitvi Mariji.

Zadnji udar zvona se izgubi v daljavi nad mestom

vse. Obe-srci sta se ' zdru=

Bogo

rm/Li

14

s=a

V N4 POLH

i

roti koncu septembra so polki že precej mestni* Marsika'
hruški so namreč že pobrali peške, pa tudi bukov žir J.n
lešniki dajejo polhom veliko maščobe,^ da se hitro rede.

Prodno se polhar odpravi na polšji lov, pogleda po
gozdu, kako so bukve, gabri, hruške in leske kaj obrodil
Kjer so bogate na sadežih,' tam bodo polhne prav gotovo p
. . •»-/ ne. Treba je samo še počakati, da začnejo polhi te pril j

ljene plodove uživati:' Ne morete si misliti,- kako je.polhar vesel,
opazi-pod drevesom skleščene hruške ali pod bukvijo prazne žirove 1
sčine! Taka drevpsa je treba dobro ohraniti v spominu! Pravi polhar
tudi dobro loči, kdo je kakšen sadež oglodal* Polhi, ježi in miši
imajo namreč prav malo razlike, na videz skoraj enak način v gloaa=
uju.

Nekega nedeljskega popoldneva se nas je zbrala trojica fantov
pod sosedovim kozolcem. Odšli smo v gozd z imenom Zahrastnice in tar
od drevesa 'do drevesa iskali polšjih sledi. Kmalu smo našli polkni, ,
za kateri smo že preje vedeli. Pregledali smo ji in opazili, da sta
odprtini zelo uglajeni, To je prav gotovo dober znak za iskalca pol«
hov - dokaz, da delo najbrž ne bo zaman.

■ Nedaleč od teh polhen je bilo precej drobnic, gabrov in nc-kaj
starih bukev. Tudi tu smo našli nekaj mest za razpostavitev pasti,Oč
Sli smo hitro domov, da bi nas starši ne pogrešali.

Naslednjega dne sem ves dan na vse kriplje zbiral po izbi zapre
ene pasti, ki so zaradi enoletnega ležanja v dimu že'dišale po pre»

kajeni slanini. Pasti, ki bi dišala po dima
* bi se polh že oddaleč ognil. Vse polharje v $

delo bi bilo zaman. Zato sem ga pasti nama«*

V  zal z jabolčnim sokom in položil na sonce, ' 1

■ - >w t 5 i  --•> - *> - ^»-še c-nkr

kmalu s6‘
bilo več'

dvoma, da bi sedaj ne privabile polhov,Kar=
sikateri pasti je bilo še, treba popraviti
udarno pero, nadomestiti pokrovčekjili ieme^
nja(ti kakšno drugo-malenkost, “Ki'pa pasti n
sme manjkati. ' . ,

Po malici sem imel že vse pasti priprav
ljene v košku; Tudi lesniko sem že povsoc '
nataknil na konico v pasti. Polhne so bili
pripravljene za lov. Samo nastaviti^jih
bilo še treba in, kar je najglavnejše z,
njimi ujeti polhe. -;

Poklical sem tovariša, ki sta tudi imela že vse pripravljeno.! fj
fitanko je bil najatarejši, zato sva mu tudi zaupala vodstvo. Nav a j eh
že bil na vse* noprilike polšjega lova, pa tudi vsako, še tako a kil
jo stezico je dodobra poznal. Seveda nismo pozabili vzeti s^seboj
kruha, soli in krompirja* Ob koncu septembra je noč namreč že precej
solga in če človek vso noč prečuje, so mu tudi želodec oglasi in 1  *
zahteva svoj dej. - „

Ker do Hrastnice ni bilo daleč, se nam ni mudilo, ^odili smo
počasi in se pogovarjali o raznih dogodkih izpolšjegn. lova. Obirali
črno vse mrtve in žive polharje od blizu in daleč. Bili smo veselo


hNVv

razpoloženih Toda vsak se je le nekoliko bal, da bi ne ujeli.lisaste« v
th pollia. Ta jo namreč vragu najbolj priljubljen.

at?

a

3

L1


>;q n  •;

res

"To .j c pc

kako pa Jo s tein .lisastim polhom?” sem povprašal,
tako.” je Stanko začel pojasnjevati."V sosednji vasi,.

, m t j_ Z  ~ y __ t>  • n • 'j __ _ i _ -i 7

Lopati po imenu, je .živ- -.1 starček Gričar. Bil je strasten lovec pol=
hov. Kadar je koračil skozi gozd, je vodno pogledov, 1 po dxwVosih za
njimi. ^ ^

Ko se je nekoč vračal iz mesta skozi gozd, je opazil na neki buk*
vi v pr.st ujetega lisastega polha. Starec ni nič premišljal. Urno je
? splezal na'drevo, pograbil past in polha ter ju stisnil pod pazduho.

Ko

32

»

a
h

Ko je bil že na pragu in je hotel odpreti vežna vrata, ga je nek*
s taki silo pahnil v hrbet,, da. se je starček zvrnil po veži.Polha
več vidcl> Tisto, ki ga je pahnilo, pa jo bil sam vrag, da boš
, ,f  je zaključil Stanko.

•'Beži,beži! Tega pa že ne' verjamem,” sem odvrnil. Malo sem se pa
le prestrašil. ' " -

"Kakor hočeš!Prosil te pa res ne
Kmalu smo prišli ; .do prve polhne.

bom,” je jezno odgvoril.
Nastavili smo tivc. Vso odprti=
s ka*

e*

,t

I


no, kolikor j.- ni zaprl,.,,.smo zamašili
tlenjem'- ih rastjem.' Pri polhni smo vse po=
v semiti ho opravili, da se polhi no bi vin,- -
strašili. Enako smo napravili pri druga.'
jpolhni. šli smo nekoliko naprej in stavili sZs
[pasti še po drugih'bukvah in gabrih.Ko smo ^
vso razpostavili, smo se še enkrat ozrli
po drevesih in govorili vsak pri sobi?*'

"Vrag, le' dosti' jih priženi v naše pasti,
samo lisastega nikar!"

Vrnili smo se k prvi polhni.Zmračilo
se je in izza • gore ■ je prikukal mesec-.Dob=
ro smo jo pogodiliJNocoj bodo gotovo šli
■vsi polhi na pašo. To bodo pasti pokale!

Kar smejali smo se od veselja.

Utihnili' amo in legli na kup suhega
listja. Po gozdu je prilomastil lisjak..

Suhe veje so jpokallT pod" njegovimi "no gami«

Na visokem ceru je skovikala seva* Kmalu
jo tudi ta utihnila. Bilo jo okrog druge
ure po polnoči.

Tif.Tivc se je sprožilo Stanke je prižgal vžigalico in pogledal.
Tivc sprožen - polha nikjer. Na gabru nad polhno je zacvilil mlad
Polh, v Bil jč še tako majhen, da ga tivc ni prijel,' ,

Čez nekaj časa smo odšli pobirat iz pisti,-Čez pol ure smo prišli
Prazni nazaj. Kako smo bili razpoloženi, si lahko mislite.

Hodili smo še vso noč pregledovat pasti, a vedno nič in nič.

Noč se je nagnila proti jutru. Že smo pobirali pasti in se hoteli
vrniti domov, ko ti zagleda Stanko na debelem hrastu veliko duplo* Z
čolgo palico jo udaril po hra; tu, da jo odjeknilo po dolini. V duplu
20  zacvilili polhi. Dobili smo novo upanje, da ne bomo šli.prazni do»
Eov, France so jo hotel pokapati-pogumnega.Splezal jo na drevo in se*
Bol z golo roko v duplo. Polh ga je vgriznil v prst, da je kar zasto*
kal. Potegnil je roko iz dupla,a polh je obvisel na njej. To je pono=
vil še šestkrat. Imeli smo torej šest polhov.France pa vso kroko krva=
Vo.Pustiti,da šest polhov ugrizne človeka v roko,*pa tudi ni kar tako.

Harmonija* blagoerlasjel Torej tudi v naravi, kjer se nam zdi,
vsako bitje na svojo pest živi, kjer cesto opazujemo pojave, .ki se
nam zde vse kaj drugega kot harmonični. Ali je sploh blagoglasje,t
na medsebojna, prav nič nasprotujoča si povezanost. Seveda je in s
kakšna J ‘ ; „

Ogledati si hočemo harmonijo v poedinem živem bitju, harmonič
urejenost^in povezanost njegovih poedinih delov v doto, ki služi-
kemu določenemu načinu življenja,. Pa tudi to bi bilo še preobširno
poljeza naŠ£ razmišljanje. Zato se bomo omejili le na sodelovanje
posameznih delov živega bit ja v svrho harmoničnega barvanja, kar o-
zujemo ha kozmu mnogih živali n#pr# pri tigru in leopardu. Posebno
vzbuja pozornost pestrost barv pri pticah, kjer sodelujejo najrazi:
nejše barve na najrazličnejše načine. Tu si nasprotujejo, tam sodel
jejo in prehajajo druga v drugo, zdaj so'različno barvana cela per*:
zdaj le kak njihov del) to velja'za celoto, pa-tudi za vsako pero •
zase# Pri .tem peresu se .ujemata obe strani, pri- drugem le poedine '
jo in vejice. Kdor si hoče napraviti vsaj približno sliko tega poje
naj si natančno ogleda pero kakega pava.

Pa tudi pri drugih živalih opazujemo slične pojave) najbolj pc
ni^so nam pač^primeri pri metuljih. Harmonija barv je v. vsej naravi
,-V-živalskom-in rastilnskea^sT^lrDr^ffeici- razširjena}" nihče ne more taj
ti, da je v tem neka načrtnost, sicer bi do harmonijo sploh ne priš
Toda nas zanima vprašanje, kako pride do te harmonije.

Kako bi. napravil človek, ki bi hotel doseči harmoničnost v bar
kake živali? Enostavno bi nanesel primerne barve nd 'podlago, To bi
bilo seveda najenostavnejše. Toda narava ne more tako ravnati.Organ
živih bitij so iz neštetih stanic. Učinki barv pa nastanejo tako f  d.
ao gotova barvila v stanic ah, oziroma, da' se zaradi zgradbe stanic
svetloba različno lomi in odbija. Tako nastanejo na primer rdeče-ze.
ne in modrokovinaste barve mnogih ptic. Tu ni nikakih barv v stani*
cah, temveč se svetloba različno lomi. Zato ločimo pigmentno in stri
turne barvo) pri prvih povzročajo barvo barvila, pri drugih pa ioml;
nje svetlobe. Barve nastajajo tore*j po fiziko-kemičnih zakonih, Todi
ali ti zakoni zadoščajo? . . ;

Pes nam ti fiziko-kemični zakoni razlože, kaljo nastopajo barvef
na razlože nam .pa njih harmoničnega sodelovanja. Če hočemo to razume
moramo seči globi jo,-opazovati-razvoj organov, na katerih se javljaj
barve. In'prav to opazovanje nas privede do ugotovitve, da nastaja
harmonija barv polagoma, kakor je harmoničen, razvoj organov. Oe kades
ovira prepreči harmoničen razvoj organov, se harmonija barv ne raz-j
vije,Važno je torej vedeti, kako poteka harmoničen razvoj organov, *


Prav glede toga moramo priznati, da vBada g^L^cLe~^-,n^p-iwn;i^ raz*
nih organov,/ki so nosilci’barv, popolno nepoznanjo. Tako sodelujejo
pri nastanku p<_g na JaguarjoVor kožuhu nešteto dlaka, ki dajo, če ra=
< stejo, enakomerno, tu enako, drugod nasprotujočo si sliko, vendar ta*
ko, da^se celota, harmonično uj_na. Ugotovili pa so, da je zapaziti
risbe že na^gladki koži' zametkov^ zdi se, da. so te pege nekaki kaži*
poti k bodočemu razvoju,, Domnevajo, da je nastanek teh utumljen na
intenzivni preosnovi .gotovih celic, na njihovem razvoju, kar pa sega
daleč v dedne zasnove in neke živi jonske sile, Prav isto'velja za
ptičje perje,.kjer nastopijo pestre barve, ko je'perje povsem raz* • 1
vito. Strukturne barve naštejejo, vslea različnega lomljenja svetlobe|
« to lomljenje nastaja vsled različne zgradbe stanic, različne površine
peresa in njegovih delov ter-delcev. Vsake pero se razvija povsen^sa*
nostojno in vendar sodeluje z.ostalimi peresi pri celotni harmonični
sliki. • • • *

Opisano razmišljanje nam kaže, da je nemogoče'razložiti z meha*
nističnirii in materialističnimi zakoni že ta majhen izsek iz živega
carstva. Živa bitja niso nikak stroj, čeprav veljajo zanje tudi fiz*
ko-keaiijski zakoni./ Sicer sodelujejo pri stroju posamezni deli har* .
nonično, toda to sodelovanje nastane po umnem vodstvu človeka, ki . :
* stoji'izven.stroja, -izven snovi ter je-.uredil po določenem načrtu po*
samezne dele in.delce,-da morejo harmonično in smotrno soaelovati.

Nikakor-.pa ni mogoče misliti, da bi po'nerednem, breznačrtnen
sodelovanju milijonov stanic moglo nastati harmonično delovanje, ki
bi imelo za posledico krasno harmonično učinkovitost barvi'n.pr.
ptičjega perja, metuljnih kril'itd; Tudi tu mora bitij prav tako* kot
zgorajj nek. izven-živega .bitja nahajajoči se. razumni cinitelj, ki je
dal načrt in zakone, po -Jraterih se razvija sodelovanje delov in del*
cev.. Slučajno ga ne' more jo 'povzročiti harmoničnega sodelovanja ne v
strojih, ne v živih bitjih.

Charles- Darwžap>se : j£ rodil.- lr1309v Shrewsbuxy- ju.Najprej je štu*
diral- medicino ^-peketa- pa—j-e-n?kay ~ča sn-~ t w £ff gi jb^Ptop o tov al "'j'e 'tudi ’ ^
okoli sveta.• Znamenit je kot narav/sloveč. Znan je postal s tem, da.
js descedenčni teoriji dal novo, določnejšo obliko. Posebno zanimivi
sta načeli priročnega izvora in boja za*obstanek, po katerem si raz*
laga, kako naj bi se razvijale rastlinske in živalske vrste druga iz
druge. Toda ta hipoteza se v svoji splošnosti, zlasti kar sočloveka,
iiče, ne more vidržati vpričo svet:pisemskega poročila. Mnogi njegovi
učenci so jo izrabljali v boju proti krščanstvu,n.pr. Haeckel, A^knr
(jo Darwin storil na prirodoslovnem polju, zlasti način sistematičnega
-•pazov on j a pri spremembah pasem in vrst, ki ga je uvedel v naravoslov*
n ° Vudo, je trajna -in velika pridobitev.

Pokopan je v v^sthinstorski stolnici in 'leži blizu Newtona«

18

-?>-

akih mačkov, kot je bil naš, je dandanes menda res mal
Lepi sivi kožušček so mu krasile podolžne- temne, proge«
si ga poklical, je hitro pritekel, podrgnil glavo ob n
gah in pričel presti« •'■r, C crj  '

Pa je‘nekega dne prišel domači praznik - klali srn
Maček se je venomer sukal okrog zaklanega prašiča in iskal, kje bo
Jcaj za pod zob. končno se je-klavcu zdelo dovolj,

"Ste že kdaj .slišali mačjo godbo?”je vprašal« > ,•;

Debelo smo ga pogledali.

'•Kaj, mačjo godbo?Ne, kaj takega pa še ne!"

Mesar ni rekel ne tako, ne tako. Ujel je mačka, ga prijel za
zadnje noge, glavo pa vtaknil pod pazduho. Prijel ga je za konec re
in v velikih lokih nekajkrat zasukal« ,

• "Au,..u,. »mrrr.««uuu.. «auu,#«mrrrrr.. .ph« .ph.. .au..

"Dovolj," je rekel mesar in spustil'mačka, ki je v velikih skok
urno poskrbel za svojo blaginjo, Mi pa od smeha četrt ure nismo nik
mogli. Držali smo se za trebuhe,.pa se zopet tolklipo stegnih in z
pet prijemali za trebuhe. Mačka pa ves dan ni bilo’več blizu.

Pa ubogemu mucu je bilo-najmž že pri .rojstvu usojeno kratko ž
ljcnje.

Pri nas f  je služil hlapec Martin, ki mu je bilo v največje vese.
če je mogel 'spraviti kakšnega mačka na drugi svet.. Dolgo je premici,
val,’kako bi-tudi tega spravil v'aeželo krtov, pa mu ni padlo nič kč
pametnega v glavo. .. . ‘

•— -"Op bi ga meni nič tebi ni& kr.atkomalo ubil, bo gospodar hud. (
bi ga zastrupil ... ali.ujel na travniku ... Niči Gospodar bcv gotove
zvedel, kdo ga je." . .•

. . AjEn-janč^k se je na veliko jezo. Mertinovh še vodno sprehajal po
, dvorišču*, •/ v, _ - ,*■ ,

Pdse ’je -zgodilo, nekaj, kar je pospešilo mačkov konec.

Martin je spal sam v zgornjici. Kakor je bil drugače mož na mes
vendar je^bil tam na končku srca.le malo strahopeten.

Nekoč ga zbudi trkanje in škrebljanje po oknu. Ves prestrašen j
premišljeval, kaj mu je storiti. Od strahu se niti ganiti.ni-upal. I
da,pra s ka nj e, ni-pranehalo.- 'je še okleval, nato pa zbral

ves pogum in s stolom v roki- skočil proti oknu,

WCdo je?" je zavpil, da so se šipe stresle, ,

"Mrrmrjauuu."

To'je bilo pa Martinu dovolj. Drugo jutro so vsi spraševali po
mucu - njega pa nikjer. Martina je sicer še n§kaj časa pekla^vest ,tc
da mir je‘odslej le.imel.

volku na zelenem pašnikuj
Judu, ko ti prisega,
konju, ki je v diruj
bratu, ki je pijanec,
sončnim žarkom v tprilu,
ženski ljubezni, \ M v  \

sovražniku, ki se jo s teboj pobot alt  J
prij-telju, ki se. ti prilizuj^M^V.
psu, ki gloda kost,
nikomur^ ki preveč
govori m sprašuje I

brali lopo misel,
vendar nisem, mo=
gel priobčiti.

Ciril.-Imate lep
dar opazovanja,za=
to ga skrbno ne¬
gujte in pošljite

V novem šolsjuom lotu bo ”Cvctjc ,, zopet pognalo • r-\K r  n

sveže -,- živobarvne cvetove. Srečen sem, da jih morem \ 1} J  (^UV (J  U. I
trgati in vezati v šopke. Ti so namenjeni predvsem i&aiara .-Upr-m, -da
vam samim, saj tudi iz vas izhajajo. se boste kmalu o=

Ko pregledujem posamezne številke 1 anskega •'let»glasili;
nika, mi lica kar žare v-veselju; Na vsaki strani
se odraža trud in prizadevanje sodelavcev in ured- c

nika, kako naj bi nam nudil cim lepšo idejoi čim
več zadovoljstva. Čutim dolžnost, dfa se zahvalila
predniku j ki ;}e že lani uresničil nq.šo hr penenje
po svojem dijaškem glasilu. Čeprav je zaoral v le=
cino, nam je dajal vedno skrbno urejene šopke,v ka
torih smo spoznavali drug drugega in izražali ču *
stva src, prepolnih hrepenenja,

2jO  lansko leto ste pokazali zanimanje za načel»še kaj,
ne članke. Prav; Zato vam bom skušal letos tudi s p t 7 .. sl  .

tem postreči. Zavednemu katoliškemu dijoštvu je pro=f~r*“ 'l  _ v
potrebna jasnost pravih načel, po katerih uravnava ^ t  ^ ‘ “ H1 ,-

svoj čolniček pre-ko viharnega morja zmot in prevar, i

V listu boste našli to, kar boste napisali. Na dnu
srca ima vsak se posebno skrinjico, v kateri so za¬
klenjene najlepše skrivnosti, ki.jih nosite s seboj
Te odprite in .pokažite dragocenosti vašega srca tu¬
di drugim, pa boste našli v listu dovolj tega, tor
si želite. Potrudite se, saj s pisanjem koristite
sami sebi v*lepem'izražanju. Toda ta nagib naj pre¬
kaša ljubezen do lep«, slovenske besedo.Begunstvo

nam to še posebej nprekuje, ko tako ^bridko občutimo temu pričakujem
pomanjkanje lepega slovenskega branja. Posebno željoprispekov z Vaši

imam do vas, mladi umetniki. Našel bi namreč rad --

vaše razumevanje za okrasitev lista.

Skrbeti hočem, da bom ustregel v vsem željam

saj Vaši lepi ver=
zi zelo pozive naš
list.

»

Hinko.-Zdi se mi,
da ste užaljeni,
ker Vem nismo po*
ravnali računa za
plešo,vendar kljub

Parnasa.

sega

vaših src. Toda. tudi vi-ne ..-pozabite naao---inux=dni-« na vrs '«jj 0# '

Pop:- .-V prihodnji
številki pr id e t«.

ško torbo... Glejte, da ne bo nikoli prazna. Niste
se usmilili prednika,, ne njegove pleše, zato pa vsaj-?iNiš maček je si=
meni prizanesite in pošljite čim več prispekov ,Na» cer tor krjaveljski
slov je isti kot'lansko leto.

Vsej družinici begunskega dij^štva želim, naj
bi ji “Cvetje v tujini" prinašalo mnogo čistega ve
selja in lepega branja.

pa je vendarle z
vzdignjenim ropom
zavil mimo koša na
matrico.

rr——-i  v -?-Lepo ste se vži=

__voli v duševnost

.Vašega, očanca.Lo

Ni ure v mladosti, ki bi ne bila odločilna^ 'tako naprej J
Ed ure, ki bi jo mogel nadomestiti, kot ni udarca, Boris.-Lepo,-Pride
ki bi mogel na hladnem železu nadomestiti Samuje- v najd na vrsto.

neea » .n.-t.-Še kaj se

V najbolj črni zemlji raste najlepše- cvetje, oglasite,
a med strmimi stenami se dviga pot najhitreje.

1,/0mnis_tertia

( -9+10-4+6-10+1)+(-8-B)+

+(-12+7+1-4+6-5)+(+13 -8
-4-5+6M+13-10-5+10+8-10-7
-8)+(+2-5+1+5+10-3-4) ,» ?

2+/ČUDNA - ZB IŠKA

Kad, Dobrava; IHS, nos, krog
est, Varna, in, zrklo, oprat
dren.

locus incoiandi-
cibus equum
non sum pulchza
pronomen . . ^ ^

plaviš* 1

-5-4-8-4-8+10-4^12
-9+1+2-4+13-4-12 .

+7-10+6+541
. -3-10-7 "

4./ ŠE SNA- . •

Jajčarica je po vasi nabrala točno.

100 j ajc. Vendar brihtna glavah-je pr e*
računala, da mora zanje dobiti-točno v  v
100 šilingov, Ker pa niso bila vsa jaj= a 0
ca enako debela,- j ih, j e prodajala nekaj
po 5 gr , nekaj po 1 Š, nekaj pa po 5 Š,

In čudo.-I Ko^ je prodala.vsarjajca, je pre=
štela 1  denar ^ Dil» ga je'točno 100 šilin»..
,gov»Ali-Ven morda^kollkn ‘jih je prodala.- ■ j,
’po 5 gr,' kollko ; -po 1.3 in koliko po 5 Š?

3./POSETNICI

Jenko Jakec
šivar

je ta dečko po poklicu

T,Vasja Kot
Dovče

se pa ta nož udejstvuje

Rešitve pošljite do
20.oktobra uredniku
22/2.Lepa nagrada iz
žrebancu prav gotovo
uide J 1!

Profesorska - ali pa dijaška-,. •••,. ...

:  . Prof r ao.r,-Aateremu--so-^jaki-pre jšnji* d : an ; ''|fiipeii na klobuk ii«

b‘tek z'napisom* Osel*"Ko- sem včeraj zapustil'vs^s razred,mi je eden o
vab Izkazal veliko čast. Oddalji ja namreč svoji'vizitko."

i Univerzitetna, ■

. ’ Predavatelj: Nameraval sem sicer govoriti o' možganih, .bom pa’to
prihranil za prihpdhjrč,'Danes imam namreč nekaj drugega v glavi*-Go*
vorili bomo o črevesju."

Dvogovor «

"No, gospod Kralj, kako Vam kaj gre ? Ali dobro, ?".

"Ne ravno-dobro, toda boljše," . . ‘ v  .

"To je vendar dobro, da Vam gre boljšo." %

"Ze, že. Toda bilo bi boljše, ko bi mi šlo dobro,"

Iz gledališča:

Kritik:"Ob- koncu Vaše drame bi se moral junak ustreliti,ne pa
obesiti,"

Pisatelj*"Čemu vendar?"

Kritik:" Da bi se ljudje ■vsaj ob koncu zbudili. -