Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1*50 Din. gjelavskO' ki Ust. Izhaja vsak četrtek. — Naročnina: mesečno 6 Din, četrtletno 15 Din. Uredništvo in Upravništvo: V Ljubljani, Delavski dom, Marxov trg 2/II. Takoj upostavite po posameznih krajih pripravljalne odbore za proslavo 1. maja! Pripravite dostojno proslavo 1. maja, bojevnega praznika mednarodnega proletariafa! Ponekod bi socialisti hoteli preprečiti skupno proslavo. To |se jim ne sme [posrečiti. Zato delajte ! Leto II. LJUBLJANA, 9. aprila 1925. Stev. 14. Novi davki na delavstvo za volivne stroške PP vlade in militarizem. Beograjski parlament, odnosno njegovih 162 PP poslancev je pretekli teden izglasovalo zakon o dvanajstinah. Te dvanajstine niso samo podaljšanje prejšnjega proračuna, temveč to je popolnoma nov finančni zakon, s katerim se uvajajo novi ogromni davki za pokritje stroškov, ki jih je imela PP vlada v volivnem boju. PP vlada je izdala skoro dve mi-ljardi Din več, kot bi smela po proračunu. Te ogromne vsote so šle predvsem za volivno agitacijo PP bloka. V eni normalni meščanski državi bi niti meščanski parlament ne odobril takih izdatkov vlade. Ali mi smo na Balkanu. PP poslanci pa so izglasovali, da se dovolijo vladi za bližnje štiri mesece izdatki v vsoti 4 milijarde 85 milijonov 38.771 Din. Iz tega se bo pokrilo volivno kampanjo in korupcijo vlade, 4 milijone bo šlo za zvišane dnevnice poslancev, 150.000 Din za muzej kralja Petra, za »zaupne policijske posle" 1 milijon, za dispozicijski fond zun. ministra (tega se nikdar ne pregleda) 2,750 000 Din, za povišane plače oficirjev, za generale, »leteče čete" in municijske tovarne 176 milijonov Din, za žandarje 79 milijonov, za invalide 150,000 000 Din itd. Kdo bo plačal vse to? PP parlament je seveda sklenil, da vse to plačajo delavci, ki jnorajo dati 2% od svoje borne plače za gornje izdatke, od katerih ne gre niti en vinar za socialne zadeve. Davek bodo odtr-gavali podjetniki. To je nov dokaz, da vlada v Jugoslaviji najbolj barbarska reakcija balkanske buržuazije. Vsak davčni obvezanec, ki ne bo plačal davka pravočasno, bo mOral plačati poleg 12% obresti še 4% od dolžne vsote iztirjevalnih stroškov. V nobenem slučaju ne sme biti ta davčni znesek nižji od 50 Din. To pomeni z drugimi besedami, da bodo davke z vso krutostjo in brezobzirnostjo utirje-vali in kdor bo omagal pod davčnim bremenom, bo moral plačati še 4% k zaostalim davkom in za obresti zaostalih davkov 12%. To se pravi uničevati delavca s strani kapitalistične države. PF vlada je pritisnila tudi obrtnike, s tem da je petnajstkrat povišala kazni in takse, ki jih predpisuje obrtni zakon. Kdor je n. pr. doslej plačal 100 Din] bo plačal sedaj 1500 Din. . Banke ne plačajo niti ficka. Bankirji in industrialci ne bodo plačali ničesar. in tu je zanimivo sledeče: Klerikalci sicer kritizirajo vladin sklep, ali niti z eno besedo ne omenjajo, da bi se moralo davke naložiti na banke in burzuazijo sploh. Klerikalci ne zahtevajo tega, ker imajo sami banke ni ker odloča pri njih gospoda. Tu so si edine proti delavskemu razredu vse gosposke stranke: PP »nacionalni blok", Davi-dovičevci kot klerikalci in kršč. socialci. Klerikalci so n. pr. tudi zahtevali, da se dajo vsote za slovenske ceste in mostove, ali niso zahtevali niti vinarja za desettisoče brezposelnih, za zgradbo delavskih stanovanj itd. Take pirhe deli delavskemu razredu centralistični meščanski parlament, ki je izvoljen tudi z glasovi nezavednih delavcev in uradnikov. Nezavedni delavci, ki so glasovali za »narodni blok" ali kako drugo meščansko stranko, bodo menda sedaj sprevideli, da ima za nje buržuazija obljube le pred volitvami, potem mu pa zadaja udarec za udarcem. Delavstvo se bo rešilo vseh teh neznosnih bremen le, če se bo strnilo v svoje bojevne organizacije. Enotne strokovne organizacije! PP parlament je sklenil, da bo moral delavec odšteti kot davek 2 uri tedenskega zaslužka. PP absolutizem je naložil na strada jf če delavce toliko davka kot na verižnike in posestnike. Vsi veriž-niki, bankirji in posestniki bodo plačali 120 milijonov Din davka, gladu-joči delavci pa samo 2 milijona manj. PP vlada je odložila volitve v bolniško blagajno in hoče postaviti v delavske zavarovalne zavode svoje komisarje. Kapitalisti zahtevajo novo povišanje uvozne carine, to je povečanje draginje. Sladkorna, pivovarniška in druge industrije se združujejo v kartele, ki samolastno dvigajo cene produktom in istočasno še bolj pritiskajo delavstvo. PP vlada pripravlja podaljšanje osemurnega delavnika, s čimer bi še bolj narastla brezposelnost. Vladajoča buržuazija ustanavlja razne žolte organizacije kot n. pr. SSDU (Samostojna strok, delavska unija), ki naj bi še bolj razbile delavstvo. Klerikalne »strokovne" organizacije igrajo isto vlogo. Kapitalistična gospoda hoče s pomočjo absolutistične PP vlade spraviti delavstvo popolnoma na kolena. Delavstvo, postavi se v bran vsaj v skrajnem trenotkul Zato snujmo in utrjujmo povsod enotne razred no-bojevne strokovne organizacije 1 Delavci, ki ste še do danes v raznih krščansko - socialnih organizacijah, napravite konec tej razcepljenosti in pristopite v enotne organizacije! Samostojnost Slovenije! L. 1924 je bilo v monarhiji SHS splačanih 789 milijonov neposrednih davkov. Slovenija, ki šteje dvanajstino vsega prebivalstva, je plačala od tega davka 101 milijon Din, torej eno osmino vseh neposrednih davkov. In pri tem je še treba upoštevati, da je pri nas sorazmerno največja revščina izmed vseh pokrajin. Davka na poslovni promet je bilo 1. 1924 vplačanega v celi Jugoslaviji 171 milijonov Din. Od tega je plačala Slovenija eno četrtino, t. j. okroglih 42 milijonov. Od posrednih davkov, ki jih je bilo vplačanih v celi državi 8 milijard Din, je plačala Slovenija sorazmerno zopet največji del. Po zakonu o dvanajstinah bodo najslabše plačani delavci v Sloveniji plačali 118 milijonov. Največ teh davkov gre za militarizem, za bič, ki se plete nad nami. Delavci in kmetje Slovenije so dvakrat izkoriščani: od srbske in slovenske buržuazije. Meščanske stranke in one kmečke stranke, ki so šle rajši z gospodo kot z delavstvom, se ne marajo boriti za socialno in nacionalno osvobojenje delovnega ljudstva Slovenije. One iščejo sporazum z vladajočo srbsko buržua-zijo. Pavle Radič se uklanja v imenu HSS (doslej se je ta stranka imenovala HRSS = Hrv. republikanska seljačka stranka, sedaj je republiko (R) opustila Pašiču in dvoru. Klerikalci zahtevajo le poleg srbskih še slovenske generale in konzule. Pravijo, da je boj proti nadvladi srbske buržuazije »meščanska zadeva". Delavci in kmetje Slovenije I V vašem interesu je, da postanite sami svoji gospodarji in da se osvobodite izkoriščevalcev in njihovih pomagačev. Osvobojenje mora priti. Ali ono ne bo prišlo od meščanskih strank, osvobojenje je delo vas samih. Borite se za popolno samoodločbo slovenskega naroda. Zagorski proletariat je obsodil Orjuno. 5. aprila je šla Orjuna razvit svoj prapor v rudarski revir Zagorje. Zadnje dni so krožili med delavstvom letaki, ki so poživljali rudarje, naj popolnoma bojkotirajo orjunsko slavlje. „Slov. Narodu je hotel razlagati te letake, kot da „komu-nisti pozivajo na poboje11. „Slov. Narod“ je pisal tako, ker je želel, da bi rudarji nasedli orjunaki provokaciji. Ali rudarji se niso ravnali p'o željah „Slov. Naroda“ in Trboveljske družbe in so vsi do zadnjega prezrli orjunaki pohod. Žandarm*-rija je že pred nedeljo zastražila vse bregove, ceste in mostove. Orjunci so Sli a kolodvora proti Sokolskemu domu popolnoma molče in na cesti ni bilo niti enega živega človeka, ljudje so na v»eh oknih spustili zastore čez okna. Ob prisotnosti orjunskih četnikov, ki ao priSli skupaj iz cele Slovenije in Hrvatske (rseh skupaj aamo 200), žandarjev in otrok so razvili svoj prapor pred cerkvijo in ne na trgu, kot so to oznanjali v svojem glasilu. Popoldan bo imeli v Sokolskem domu kla- vrno veselico. V delavski revir se ni upal stopiti noben orjunc. Tako so zagorski rudarji in steklarji s popolnim bojkotom pokazali, da obsojajo jugofašiste in da se ne dajo od njih izzivat. Orjuna je zbobnala skupaj vse svoja četnike in dokazala, da Orjuna propada in jo pred tem propadanjem ne bo rešil niti PP režim. Za svobodo tiska. V nedeljo so se vršili po vseh večjih mestih Jugoslavije in tako tudi v Ljubljani protestni shodi proti protitiskovnemu zakonu, ki ga je predložila PP vlada. Shode je sklicala organizacija grafičarjev in novinarjev. Ne samo delavstvo, temveč vsa javnost obsoja predlog PP vlade za ukinjenje tiskovne svobode. Izprememba Žerjavovega pravilnika o bratovskih skladnicah. V četrtek 2. aprila se je vršila v Ljubljani anketa o izpremembi reakcionarnega pravilnika o bratovskih skladnicah, ki ga je izdelal Žerjav in ki je za rudarsko delavstvo nesprejemljiv. Ankete so se udeležili delegati bratovskih skladnic, rudarske strokovne organizacije, rudarskega glavarstva in delavske zbornice. Rudarski delegati so se sporazumeli na izpremenjevalnih predlogih, ki jih je pripravila Delavska zbornica. V našem listu bomo v glavnem priobčili te izpreminjevalne predloge in stvarno kritiko nazadnjaškega Žerjavovega pravilnika. Rudarji naj pazno zasledujejo vse to v listu, ker to je vprašanje, ki se neposredno tiče njihovih življenskih interesov. Te predloge se je poslalo na vse kompetentne inštance in po njihovem odgovoru se bo vršila anketa, ki bo končnoveljavno sklepala o izpremembi Žerjavovega pravilnika. Rudarski proletariat in njegova enotna strokovna organizacija mora pri tem sodelovati in staviti še kake eventualne nove predloge sedaj, ko je še čas, da se ta pravilnik v svojih nazadnjaških in protidelavskih določbah izpremeni. Splošne pripombe k vladinemu načrtu pravilnika. I. Splošni del. Sestava upravnih in nadzornih odborov. Predložena pravila jemljejo delavstvu dosedanjo večino v upravnih odborih bratovskih skladnic. Zato je treba ob tej priliki znova poudariti načelno stališče, ki ga zavzema delavstvo glede zavarovalnih zavodov in njih značaja. Delavstvo vztraja slej ko prej na stališču, da se morajo odmerjati plače tako, da je preskrbljen delavec za čas, ko dejansko dela, in za čas, ko vsled bolezni Zbirajte za tiskovni sklad lista! ali starosti ne more več delati. Zato vidi v bolniških, nezgodnih in starostnih zavarovalnih prispevkih del delavskih plač, v iz tph prispevkih zbranih fondih pa fonde, ki so v socialne namene zbrana delavska imovina. Iz tega razloga stoji delavstvo na stališču, da pripada uprava zavarovalnih zavodov delavski delegaciji, kontrola pa javni oblasti in delegaciji podjetnikov. Kršitev paritete. Posebno ostro ugovarja delavstvo onim ' določbam, ki dajejo podjetniški delegaciji privilegirano stališče in kršijo celo načelo paritete (čl. 16, po katerem se volijo predsedniki v upravnih o Iborih vedno iz vrst podjetnikov, in čl. 18, ki daje predsedniku v spornih slučajih dva glasa, čl. 25, ki daje podjetniku pravico veta proti sklepom upravnega odbora, ki »o po njegovem mnenju v škodo bratovski skladnici. Uprava. Delavstvo smatra za zelo važno, da nastavljajo in plačujejo vse osobje bratovskih skladnic upravni odbori, ne pa podjetja, ker je to predpogoj, da bodo vsi upravni organi naloge upravnih odborov res točno izvrševali. (§ 30.) Sestava delavske delegacije v upravnih odborih v skupščinah. Preobsežne delavske delegacije bodo ovirale delo na skupščinah bratovskih skladnicah in bodo predvsem v škodo delavstvu, ki bo prišlo tem težje do enotnega zastopanja svojih koristi, Čim obširnejše bo njegovo zastopstvo. Tudi prepogosto menjanje upravnih odborov je delavstvu škodljivo, ker onemogoča, da bi pridobili delavski delegati za dobro upravo ■kladnic podrobnih izkušenj (čl. 9 do 18). Nadzorstvena oblast. Delavstvo ni proti nadzorovanju bratovskih skladnic s strani podjetij in rudarske oblasti. Vendar pa je mnenja, da gredo nadzorovalne funkcije predaleč, če se daje rudarski oblasti pooblastilo, da more ukinjati pop ilnoma samoupravo bratovskih Bkladnic in degradirati njih samoupravne institucije v svoje „izvrševalne organeu (§ 23 zadnji odstavek, čl. 31, 34 in 35). II. Prispevki in dajatve. Bolniško in nezgodno zavarovanje. Prispevki bolniškega in nezgodnega zavarovanja odgovarjajo na videz v glav- Izid predsedniških volitev v Nemčiji. V zvezi z izidom predsedniških volitev 29. marca v Nemčiji prinašamo volivne rezultate vseh državnozborskih volitev za najmočnejše nemške stranke. Na ta način si bodo lahko naši bralci ustvarili pravilno sliko o razvoju političnega položaja v Nemčiji. Državnozborske vol. 7. XII. 1924 2,708.345 7,880.963 1,394.795 1,917.764 10,260.315 906.946 4,118.190 Državnozborske vol. 4. V. 1924 3,746.643 6,014.372 1,266.454 1,658.076 9,103.383 1,924.018 3,921.206 Državnozborske volitve 1. 1920 589.454 11,151.211 1,483.108 2,333.741 8,475.942 3,845.001 Predsedniške volitve 29. III. 1925 1,869.553 7,785.678 1,002.278 1,565.136 10,387.593 284.471 3,883.676 Komunisti Socialpatrioti . . . Bav. ljudska stranka . Demokrati . . . . Monarhisti .... Skrajni fašisti (Luden- dorff) Klerikalci (dr. Mara) . Pri zadnjih predsedniških volitvah je bilo oddanih vseh glasov 26,812.537. nem dejstvu bolniškega in nezgodnega zavarovanja po zakonu o zavarovanju delavcev. V rasnici pa so taki prispevki kakor dajatve za skoro eno četrtino manjše, kakor bi morale biti po tem zakonu. Kategorijska uvrstitev. To pa zato, ker ao zavarovane mezde po kategorijski razdelitvi za veliko večino zavarovancev znatio nižje, skoro za tretjino nižje, kakor bi bilo pri zavodih splošnega zavarovanja. To znižuje v istem razmerju prispevke in dajatve. Določitev zavarovanih mezd po službenih kategorijah je praktična, ker omogoča razrede, da ne bo treba uvrščati vsakega posameznika v mezJne razrede. Vendar je nujno potrebno, da se določa kategorijska zavarovana mezda po dejanski povprečni mezdi dotične službene kategorije. Uvrstitev službenih kategorij v mezdne razrede se mora zato prepustiti upravnim odborom bratovskih skladnic in mora biti v soglasju s povprečno dejansko mezdo razven morda v najvišji kategoriji. če se je že pri prvi razvrstitvi v kategorije pretrgala vsaka zveza med zavarovanimi mezdami in dejanskimi plačami, kako se naj pričakuje, da se bodo spreminjale zavarovaue mezde v bodoče res paralelno z raztočo in padajočo draginjo, kakor predpisujeta čl. 98 in čl. 79 pravilnika ? Starostno zavarovanje. Malopravni in polnopravni člani. Delitev članstva v malopravne in polnopravne člane bo dala povod za vsakovrstne zlorabe s strani podjetnikov. Tako so se pokazala po nekod že stremljenja, naj se proglasi delavce na dnevnih kopih za malopravne člane. Če bi ta delitev ostala, bi bilo treba vnesti precizne določbe, ki bi izključevale vsako zlorabo. Sicer pa pri tej delitvi nikakor ne sme ostati. Ta delitev naj popolnoma odpade. Po zakonu za zavarovanje delavcev se ima uvesti zavarovanje zoper onemoglost in starost za vse v industriji zaposleno delavstvo. Ali naj bodo zavarovani potem „malopravni člani14 zoper bolezen pri bratovskih skladnicah, zoper starost in onemoglost pa pri zavodih splošnega zavarovanja? Delavstvo mora biti proti temu razlikovanju tudi zato, ker ne pomenja to razlikovanje ničesar drusega, kakor delno razveljavljenje zakonitih določb o zavarovanju zoper starost in onemoglost. Volivna udeležba je znašala 68 8°/o, bila je za 11-5% manjša kot pri državnozborskih volitvah 7. dec. '924. Noben kandidat ni dobil potrebne absolutne večine, zato bodo druge volitve 26. t. m. Komunistična stranka je izgubila od volitev 7. dec. 1924 800 000 glasov. Zakaj so padli glasovi za komunističnega predsedniškega kandidata Th&l-manna ? Ker velik del delavstva še vedno ne razume pomena take volivne demonstracije. Nemški komunisti so pri teh predsedniških volitvah v naprej poudarili, da gre za demonstracijo vseh zatiranih proti monarhistični meščanski republiki, za delavsko republiko. Ni šlo za to, da bo ThSlmann izvoljen, šlo je za demonstracijo komunističnega proletariata. Večina delavcev si je pa še vedno mislila: Moj glas za komuniste ne bo imel nobenega praktičnega haska, rdečega predsednika tako ne bomo dobili. In tako nekateri sploh niso šli na volišče, drugi so pa volili stranke sredine. Za druge predsedniške volitve 26. aprila so se socialpatrioti združil s klerikalci in nekaterimi drugimi meščanskimi strankami ter bodo volili klerikalnega voditelja dr. Marxa. Stranka z 8 milijoni glasov se odloči za desničarskega klerikalca dr. Marca! To je ona socialpatriotska „praktična“ politika lovljenja glasov. Nemških komunistov nikakor ne bo zmotilo število glasov; oni so navajeni na najtežje dejanske boje, premagali so težke poraze v bojih, njim ne gre za trenotne in glasovne uspehe, ampak za bojevne uspehe in končno zmago. .Internacionalni pregled. Vloga, ki jo igrajo „socialistiu v teh pripravah je naravnost ogabna, ker sku- Prekinjenje članstva in zavarovalna tehnična podlaga. Dajatve starostnega zavarovanja, kakor jih predvideva ta pravilnik, so zavarovalno tehnično nemogoče Za slučaj, da bi d dočbe starostnega zavarovanja preseljevanje rudarjev res o-mejile in ustvarile stalen rudarski kader — kar naj bi bila ratio 1 >gis starostnega zavarovanja po tem pravilniku — bi bila pod.etja prisiljena s samovoljnimi odpovedmi siliti ogromno večino rudarjev, da menjajo službo, ker je v tem edina zavarovalno tehnična podlaga tega zavu-ovanja. členi 47 prvi odstavek, 48 prvi odstavek, 49 in 50 dajejo tudi polno možnost za že iz zavarovalno tehničnih ozirov potrebno, samovoljno jemanje pridobljenih in plačanih članskih pravic. Ti členi pomenjajo kršenje lastninskih pravic v resnici svete, ker so odtrgane dobesedno od ust. Kaj se mora zgoditi, ako sedanje stanje obvelja? S prispevki vsega delavstva se bo zbiral za starostno zavarovanje fond, s katerim bo nagrajal podjetnik majhen del delavstva, tisti del, ki bo bolj voljan delati v podjetju kot živina in ki ne bo zahteval, da se uvažuje kot stranka, ki prodaja svojo delovno silo. Vsakemu bo jasno, da to ni ne pravično ne socialno in da mora delavstvo tako „Z4varovanje“ najodločneje odkloniti in zahtevati starostno zavarovanje, ki bo res splošno. Zaračunavanje pokojnin. Zaračunavanje pokojnin naj se ne vrši po povprečnem zaslužku zadnjih petih let, — ampak po povprečnem zaslužku, ki ga je zavarovanec tekom zavarovalne dobe prejemal. Penzija dosedanjih vpokojencev. Tudi penzija že pred veljavnostjo pravilnika vpokojenili starih Članov naj se uredi s pravilnikom. Zato potrebni izdatki naj se krijejo na način, kakor se zbira v Sloveniji Pokojninski podporni sklad. Višina prispevkov. Pokojninski prispevki se bodo morali znatno zvišati, ako naj ostanejo v veljavi v pravilniku obljubljene dajatve. Podpisana zbornica je delavskim organizacijam zvezo med prispevki in dajatvami pojasnila in ukrenila vse, da bo mogoče delavstvu v tem smislu predložene konkretne predloge pravilno presojati. Delavstvo želi v glavnem zadostnih pokojninskih dajatev in je pripravljeno od svoje strani za nje tudi več žrtvovati. (Dalje prih.) šajo prikriti očividno nevarnost novih vojn s tem, da tožijo proletarskim masam z raznimi zagotovili o razorožitvah in utrjenju mira v Evropi. V Angliji je nastopil znani imperialist Chamberlain v parlamentu z dolgim govorom o miru in vojni, v katerem je neprikrito govoril o možnosti večjih vojnih konfliktov na vzhodu in o nevarnosti, da se v te konflikte zamešajo velike države za-pada in Amerika, ki hočejo ščititi svoje imperialistične interese in apetite v naropanih kolonijah in dominjonih. Macdonald, bivši kraljevi angleški premjer in voditelj angleške socialne demokracije, je v svojem govoru branil vojne priprave angleških imperialistov in jim dajal dobre nasvete, kako naj utrdijo s svojo roparsko politiko in militarističnimi pripravami nadaljnje izsesavanje kolonij in dominjonov. Njegov govor v parlamentu je značilen. Namesto, da bi Macdonald v imenu angleškega proletariata napovedal boj imperialističnim težnjam angleškega in »vetovnega velekapitala, mesto da bi zagrozil vojni im* perialistov z vojno proletariata, se je gospod Macdonald postavil v ono vrsto s Chamberlainom in skril » plaščem patriotizma prave namene roparskega imperializma: roparsko vojno. On je opozarjal generalpi štab, naj ne pripravlja prevež odkrito vojne, ker bi Japonci in Kitajci lahko postali pogumni in se prezgodaj pripravili na odpor proti roparskemu pohodu anglo-saksonskega velekapitala. Med drugim je tudi rekel, da ni gotovo, kakšno stališče bo zavzela Amerika v odločilnem momentu in ako bo ostala zvesta svojim obljubam napram Angliji. Kritiziral je nezdravo lego oporne točke Singapoi e ter da ne odgovarja vsem modernim atrate-gičnim zahtevam. Z eno besedo: Socialist Macdonald je govoril kot pravi in iskreni ali pa plačani imperialist. Istotako ščiti francoska socialdemokracija znani Genfski protokol, v katerem j* deklariran cel vojni program francoske buržuazije in s tem podpira militaristične naklepe francoskih generalov in bankirjev. Nemški socialpatrioti, kupljeni od velekapitala, niti ne skrivajo svojega lojalnega stališča napram kapitalističnemu garancijskemu paktu, ki ga je predložila bankirska vlada Luther-Stresemann ter ga hvalijo kot edino garancijo za vzdrževanje miru na zapadu. Socialistična internacionala maršira enotno pod razvitim praporjem imperializma. Amerika, vznemirjena vsle'd zbližanja Japonike in Kitajske s Sovjetsko Rusijo, je sklenila enotno fronto z Anglijo v „obrambo iniruu. Navidezno ! Kajti začasno sporazumljenje dveh imperialističnih šam-pjonov sveta v nekaterih točkah zakriva skrbi Anglije za svoje prekomorske do-minjone. Tako Bta se Amerika in Anglija pogodili glede eksploatacije petroleja v Iraku, vpostavili sta enakopravnost obeh držav v afrikanskih kolonijah Anglije, kar pomeni v proletarskem jeziku, da sta se dogovorili, kako bodeta skupno ropali in eksploatirali Afriko. „Razorožitveni načrt11 Amerike je Anglija osvojila, ker je naperjen proti Franciji in uskorjena utrditev oporne točke Singapore izkazuje nekak skupen pohod Amerike in Anglije proti Japonski — proti Aziji. Skupen poraz, katerega je doživel angleske-ameriški imperializem na Kitajskem, jih je tudi zbližal. Na drugi strani so pa opaža, da podpira Amerika vse Angliji sovražne struje v dominjonih, kakor v Kanadi in Avstraliji v svojo lastno korist. Anglija se tega dobro zaveda in se upravičeno boji ame-rikanske imperialistične politike, ki skuša oslabiti angleško moč v Avstraliji. Iz vsega tega je razvidno, da obstojata dve veliki nasprotstvi v svetovni politiki: Sovjetske Republike s prebujajočimi se narodi vzhoda na eni in celokupen svetoven kapital na drugi strani. Potem velikanska nasprotstva med Ameriko in Anglijo v svetovnem merilu. Ta nasprotstva, ki temeljijo v različnih imperialističnih interesih dveh velekapitalističnih držav v vseh delih sveta, so tako obsežna in velika ter rastejo z vsakim dnevom in jih ne bo mogoče ublažiti še manj pa popolnoma likvidirati brez večjih in krvavih konfliktov. Angleška ofenziva proti Sovjetski Rusiji. Moskovski časopisi poročajo o konferenci zastopnikov generalnih štabov haitijskih držav v Rusiji. Jasno je, da je ta vojna konferenca izključno proti Sovjetski Rusiji, neglede na to, da se Rusija že pet let neprestano in izključno bori samo z vpostavitvijo normalnih razmer v državi in da je vsa njena politika kategoričen izraz miroljubnosti osvobojenega proletariata. Kdo pripravlja to novo ofenzivo proti proletarski državi? Kdo ščuva neprestano male pribaltijske države proti sovjetskim republikam? Odgovor na to vprašanje daje ruski časopis „Izvestijau na sledeč način: „V popolni zavesti, kakšno odgovornost sprejemamo nase, ko odgovarjamo na to vprašanje, izjavljamo, da je sedanji angleški konservativni kabinet oni, ki ščiti in inspirira, ako celo ne organizira vse te sovražne nakane proti Sovjetski uniji.u Da je to resnica, dokazuje tudi to dejstvo, da skuša sedanja angleška vlada raztrgati vse vezi med Nemčijo in Rusijo in na tak način pripeljati Nemčijo v tabor protisovjetskega bloka. Kakšno vlogo bo igrala nemška socialna demokracija v tej angleški diplomatični intrigi, ki se lahko konča s pohodom militarizma proti Sovjetski Rusiji? Ali bodo tudi tedaj glasovali za vojne kredite? Toda ruski delavec in kmet bo s pomočjo bojevnega proletariata vsega sveta preprečil 'vsak tak pohod proti Sovjetski uniji. Rekonstrukcija vlade. Seje parlamenta so odložene do 26. aprila. Med tem časom mislijo izpreme-niti osebe v dosedanji vladi. Politika vlade bo seveda ostala ista. Voditelj IISS Pavle Radič se je mudil v zvezi s tem na dvoru in pri Radiču. Pa tudi klerikalcem bolj dišijo vladne jasli kot pa boj za delavske in kmečke interese. Internacionalni pregled. Iz unije sovi. republik. „Proč s politiko!” Ta klic se pojavlja danes med proletariatom in zlasti med delavstvom, organiziranim v strokovnih organizacijah. Struja „proč s politiko!" je najmočnejša med železničarji. Tudi v ruskem delavskem gibanju pred vojno se je v gotovi dobi razširila ta struja. Začel se je val mezdnega del. gibanja. In tu so zašli eni tako daleč, da so trdili: delavci naj se zanimajo samo za gospodarska vprašanja, z drugim naj se ne pečajo. Ljudje, ki so tako govorili, so se imenovali „eko-nomiste" (ekonomija = gospodarstvo). Ekonomisti so šli tako daleč, da so začeli odrekati potrebo boja proti ca-rističnemu obsolutizmu. Ti so dejali: delavec ne razume, mi samo uplašimo delavce, če pridemo pred nje z geslom »Proč z absolutizmom" ! Delavstvo naj se torej peča samo z vprašanjem zboljšanja svojega gospodarskega položaja, s politiko pa naj se peča liberalna bur-žuazija. Ekonomisti so rekli boljševikom: Vi mislite na strmoglavljenje absolutizma, na političen revolucionaren boj. Ali to ni stvar delavcev. Mi pravi prijatelji delavcev pravimo, da delavcev absolutizem ne briga, temveč delavstvo naj misli na plače, na delovni čas in vroč čaj. Boljševiki oziroma marksisti niso nikakor bili za to, da bi delavci zanemarjali vprašanje plače, delovnega časa itd. Oni so dejali: »Gotovo hočemo dvigniti delavsko plačo in zboljšati življenje delavcev; ali to je nam premalo; mi hočemo, da vodi delavec državo, da postane sam svoj gospod. In zato pravimo, da sploh ni vprašanja, ki ne bi zanimalo delavskega razreda. Vprašanje absolutizma se neposredno tiče delavcev. Mi smo za osvobojenje proletariata in ne dopustimo, da bi se delavce vgnalo v pasjo kočo omejenih gospodarskih zahtev". Tako so dejali nasprotniki ekonomistov. Pripadniki ekonomistov so odrekali proletariatu vodilno vlogo. Dejali so: »Ali je po vašem mnenju delavski razred Mesija?" Nato so jim marksisti odvrnili: „Mesija in mesijanstvo, to ni naš jezik, mi ne ljubimo feh besed; ali pojem, ki se skriva v teh besedah, sprejemamo: da, v gotovem smislu je del. razred Mesija in njegova vloga mesijanska, ker to je razred, ki bo osvobodil ves svet. Delavci nimajo izgubiti drugega kot svoje verige; nimajo nobene lastnine; prodajajo svoje delo, so edin razred, ki je zainteresiran na preobrazbi sveta po novih načelih in je sposoben, da vodi v boj proti buržuaziji tudi kmete. Proletariat se ne sme zadovoljiti s povišanjem delavske plače za 10% ali s skrajšanjem delovnega časa za pol ure, temveč proletariat mora izjaviti: Jaz sem gospodar. Jaz ustvarjam bogastva za kapitalizem, ki me je dovedel v pogubo. Doslej sem delal kot mezdni suženj kapitalizma. Ali bliža se ura osvobo-jenja, prihaja čas, ko bo del. razred prevzel oblast." Ta odgovor velja tudi za naše stro-kovničarje, ki se hočejo zabubiti samo v ozka gospodarska vprašanja in nastopajo proti političnemu boju, češ da bo ta delavstvu škodoval. Tisti, ki pravijo: »Proč s politiko!", ne mislijo: proč s meščansko politiko, temveč proč s proletarsko politiko. Politika —. to je razredni boj. Če n. pr. železničarji vidijo le sebe in svoje legitimacije in se borijo za te legitimacije, ne zanimajo pa se za vprašanja, ki se tičejo vsega delavskega razreda, potem niso razredno- bojevni, potem niso za skupno proletarsko akcijo proti udarcem, ki jih zadaja PP režim vsemu ;er-žinski. 5. O plenarni seji kom. internacionale poroča Zinovjev. kongresu, na katerem se je izvršilo uje-dinjenje. Rudarji so pritrjevali poročilu. Rudarji vidimo, da se moramo strokovno združiti proti Trboveljski družbi, ki izsesava iz nas vedno večje profite in postaja vedno močnejša kapitalistična družba, ki hoče z nemško-francoskim kapitalom obvladati celo Slovenjo. Brez enotne strok, organizacije ne opravimo proti njej niče-ar.‘ Mnogo rudarjev se je takoj po sli du vpisalo v združeno organizacijo. Vsi komaj čakamo, da bi bila pravila „Zveze rudarjev Jugoslavije14 potrjena. Živela „Zveza rudarjev11 1 Živel razredni boj! Rudarji. Rajhenburg. 15. februarja so se pri nas vršile volitve v bratovsko skladnico. Ker klerikalci niso pravočasno vložili svoje liste, je bila potrjena naša brez volitev. Imamo vseh 65 delegatov in tudi na skupščini bomo dobili svoj odbor, svojo kontrolo in svoje delegate, za glavno skupščino, ki b<> v Ljubljani. — Za ujedinjenje strokovnih organizacij vlada tudi pri nas veliko zanimanje. Združena rudarska strokovna >r-ganizacija bo imela pri nas velike uspehe. — Rajhenburški orjunci so organizatorično in zato tudi akcijsko zelo slabi. Na pap rju imame sicer do 50 članov, tudi nekaj delavcev je žal med njimi, pa so za vsako akcijo nesposobni. Tudi njihova četniška organizacija je bolj na papirju. Za komandanta posavskega bataljona imajo Fi an-ea Zajc iz Brežic. Komandir prve čete je Aleks Lukež, tudi iz Brežic. Druge fete komandir je Bizjak, davčni uradnik iz Krškega. Prihodnjič še kaj več o orjun iki zalegi. Odprto pismo. Gradbenemu podjetju Ing. Dukič in drug v Ljubljani in obenem Ing. gosp. Zoltan Szekely, Reštajn, in pristojni davčni oblasti. Pri podjetju Dukič na Reštajuu zaposleni delavci imajo za pripravljanje svoje hrane svoje lastne kuhinje. Potom teh kuhinj kkoriščata na ostuden način delavce pa tudi trgovce, peke in mesarje obratovodja Dukičevega podjetja Vacek in Marušič. Živila od trgovcev in drugih obrtnikov jemljejo delavci namreč na kredit in ob plači kuhar zaračuna vsakemu odjemalcu hrane njegov dolg, ki se mu pri plači odtegne. Do tu je vse v r