Nekaj o naših izpitih. Jezikovna kvalifikacija, navidezna in resnična. je v našem stanu mnogokrat velike, važnosti, in prav je tako. A zlorabi take kvalifikacije je treba postaviti meje, drugače trpijo oni, ki so si s trudom pridobili tako kvalifikacijo in trpijo zavodi. na katere se na podlagi navidezne jezikovne kvalifikacije vrinejo ljudje. ki v istini jezika niso zmožni toliko, kolikor je to za šolo v resnici potrebno. Na Kranjskem in Stajerskem se tako izkoriščajo Nenjci. na Primorskem pa Lahi. Zato je v interesu slovenskega učiteljstva in slovenskih šol absolutno potrebno. da postopajo v tem oziru izpitne komisije strogo po predpisu. Le to zahtevamo. nič več in nič nianj. Kandidat. ki hoče biti apro. biran za kak jezik kot učni jezik na ljud_ ski šoli. bi moral biti jezika popolnotna zmožen. Kaki politiški uplivi pri aprobU ranju bi morali biti popolnoma izključeni. Znan nam je slučaj. ko je slovenski uči. telj. živeč mnogo let v laškem mestu, pred trdim laškim komisarjem opetovano propadel iz laščine kot predmeta za Ijudske šole. In taki slučaji se ponavljajo večkrat glede laščine. kakor tudi glede nemščine. Drugače pa se godi Lahom in Nemcem, ki polagajo izpite iz slovenščine. Slavni Peerz je le na podlagi izpita iz slovenščine dosegel mesto profesorja v Ljubljani, a znano je, da je mož slovenščine prav malo zmožen; a komisar. znan slo. venski pedagog, je hotel biti dober človek. Na Tržaškem služi, kot voditelj slovenske šole laški pesnik, ki zna tako dobro slovenski. da je na vprašanje. iz kakšne moke se dela na Kranjskem kruh odgovoril: »Iz moke od pšenice«. Neki drug laški učitelj je šel delat izpit iz slovenskega učnega jezika na podlagi enomesečnega bivanja »a Stein in Čarniolia« (v Kamniku na Kranjskem). Če takle laški učitelj, ki govori jezik tako kakor branjevka »to je botega od življenja« (= prodajalnca jestvin), dobi izpričevalo za slovenski učni jezik. ga tržaški magistrat v prvi priliki imenuje voditeljem slovenske šole. In postavnega leka zoper tako imenovanje, žal, ni! In če se posreči nekaterim, bo gospoda na tržaškem magistratu začela izvajati načrt laškega učiteljskega društva, t. j. dajala bo denarne podpore (kar že deloma dela) onim laškim učiteljem, ki obljubijo polagati izpit iz slovenščine ter jih o priliki imenovala na slovenske okoliške šole na Tržaškem ne le kot voditelje. ampak tudi kot učitelje. In potem se bo kmalu videlo. kaj bo iz tega. Zato opozarjamo člane izpitnih komisij po Slovenskem, naj nikar ne pardonirajo laških in nemških učiteljev pri izpitih iz slovenščine. Če bodo strogo nepristransko postopali. ne bo noben laški učitelj položil slovenskega izpita'; mi do-3 bro poznamo njih jezikovno zmožnost in nadarjenost. Lah se sploh jako težavno uči drugih jezikov, primorski učitelj pa še težje. ker se kot dijak uči edino le laščine in z njo sovraštva do vsega slovanskega.