ogaške novice
ine Logatec, julij-avgust 2010, letnik XLI, št.6
100 let župnije sv. Nikolaja
Turistov je vedno
več
Sprostili bodo gradnjo
Primanjkuje
r I
zdravnikov
Desetletje Verisa
60 let smučarskih skokov
M I
Biserna poroka Jelke in Karla Žejna
Poletje v Rovtah
Poleti so na vrsftn le manjše finvestncflj
c/	c/
Poleti bodo v občini obnovili nekaj cest - Denar iz kohezijskega sklada za čistilno napravo in kanalizacijo naj bi jeseni le našel pot do Logatca - O zapiranju deponij in odpiranju regijskih centrov za obdelavo odpadkov se nič več ne govori
Se zadnjič pred počitnicami smo logaškemu županu Janezu Nagodetu zastavili nekaj vprašanj o dogajanju v občini. Tako kot vsako leto se bo poleti odprlo nekaj gradbišč, je povedal. Na občini pa še vedno čakajo na odobritev kohezijskih sredstev, s katerimi bodo gradili novo čistilno napravo za mesto Logatec in dogradili potrebno in manjkajoče kanalizacijsko omrežje. Nagode je optimističen in odločbo ministrstva za okolje, na podlagi katere bodo prišli do evropskega denarja, pričakuje že jeseni.
V več slovenskih občinah organizirajo celodnevno počitniško varstvo šoloobveznih otrok, saj so starši zaposleni, alternativnih rešitev pa je vedno manj. V Logatcu varstva otrok med počitnicami ni. Zakaj? Mislim, da bi moral pobudo dati kdo drug in ne občina, a na mojo mizo predloga ni bilo, ne s strani centra za socialno delo, ne od vodstva vrtca oziroma šole ali koga drugega. Če bi dobili pobudo, bi ji prav gotovo prisluhnili in jo podprli. Poleg tega je tudi v ta namen prek razpisa mogoče dobiti sredstva iz občinskega proračuna, le dovolj zgo-
o g
g a
Logaške novice, glasilo Občine Logatec ISSN 03509281
Izdajatelj: Občinski svet Občine Logatec Uredništvo
Odgovorna urednica: Petra Trček
Uredniški odbor: Branka Novak, Saša Musec,
Nevenka Malavašič, Janez Gostiša, Metka Bogataj,
Darja Merlak, Marko Logar, Romana Hribar
Stalni sodelavci: Jerca Korče, Anita Ilić, David Kunc,
Brane Pevec, Ana Žakelj, Marjan Papež, Franc Brus,
Albin Čuk, Marinka Petkovšek
Grafična zasnova: Goran Rupnik
Tisk: Grafika Gracer, Celje
Naklada: 4.150 izvodov
Logaške novice brezplačno prejmejo vsa gospodinjstva v občini.
Naslov: Tržaška 50 a, Logatec
Tel.: 01 759 06 00 (občina),
01 759 06 19 (uredništvo, ob sredah od 15. do 17. ure),
031 334 271
E-pošta: logaske@Jogatec.si,
petra.trcek@.kabelnet.net
Naslovnica: Dolnjelogaška župnija sv. Nikolaja je s prireditvami junija slavnostno obeležila 100-letnico svojega delovanja. (foto: David Kunc)
Rok za oddajo prispevkov je zadnji dan v mesecu. Prispevki so lahko dolgi največ eno tipkano stran, pisava Arial, velikost pisave 13 pt, daljše bomo objavili po dogovoru. Prispevke s fotografijami pošljite na poštni ali elektronski naslov. Prispevki naj bodo kratki in jedrnati, pripišite ime in priimek avtorja prispevka in fotografije, napišite tudi, kdo oziroma kaj je na fotografiji. Nepodpisanih prispevkov ne bomo objavili.
daj je treba pripraviti program. Znano mi je, da župniji Dolnji in Gornji Logatec organizirata oratorij, saj je oba finančno podprla tudi občina. Za počitniško varstvo, ki so ga pripravili v društvu Dlan na dlan pa ni bilo dovolj odziva.
Dela v šolah in na cestah
Poletje je običajno čas gradnje, investicije? Česa se lotevate v naši občini?
V	OŠ 8 talcev v Logatcu bomo posodobili in obnovili vhod in poskrbeli za nekaj manjših vzdrževalnih del, v Gornjem Logatcu pa gre za nekaj malenkosti, saj smo šolo v zadnjih letih v celoti obnovili. Na podružnični šoli v Hotedršici bomo zamenjali okna in obnovili stranišča, v OŠ Rovte in vrtcu Kurirček pa opravili nekatera vzdrževalna dela.
Kaj pa ceste?
V	Krajevni skupnosti Rovte obnavljamo cesto proti Krznarju, na območju krajevne skupnosti Log-Zaplana pa most čez potok. Na območju Hotedršice bomo začeli graditi enostranski pločnik. Trenutno izbiramo izvajalca. Vseh zemljišč sicer še nismo dobili, ker z nekaterimi krajani, ki so lastniki zemljišč, potrebnih za izgradnjo pločnika, ne najdemo skupnih interesov, saj postavljalo nemogoče pogoje. Gre za dva lastnika; če ne bosta pripravljena prodati zemljišča, potrebnega za izgradnjo pločnika, na teh mestih pločnika pač ne bomo zgradili.
Na območju krajevne skupnosti Naklo se pripravljamo na obnovo krajše ceste na Mandrgah, obnoviti nameravamo tudi cesto mimo Valkartona in podjetja Oblak commerce, če nam bo uspelo pridobiti zemljišča. Pripravljamo se še na menjavo vodovoda in obnovo Tovarniške ceste proti železniški postaji v Dolnjem Logatcu. V krajevni skupnosti Tabor bomo obnovili del ceste v naselju Grčarevec, za gradnjo pločnika na Gorenjski cesti pa čakamo na soglasje vodarjev. Manjka nam tudi del zemljišč, o čemer se dogovarjamo z lastniki.
V krajevni skupnosti Laze-Jakovica gradimo cesto proti Jakovici, ki jo bodo asfaltirali prav te dni. Del denarja za obnovo gre iz občinskega proračuna, del ga zagotavlja krajevna skupnost, in sicer gre za sredstva, ki so jih privarčevali v tem mandatu. V krajevni skupnosti Vrh pripravljamo razpis za obnovo ceste, na kateri smo z deli začeli že lani, potekajo tudi priprave na asfaltiranje cest, za katere smo se dogovorili s krajevno skupnostjo Trate.
Vse investicije bi radi zaključili do konca septembra oziroma sredine oktobra. Zapleta se, kot običajno, predvsem pri zemljiščih; vedno težje jih je dobiti. Težimo k temu, da so zemljišča občinska last, torej javno dobro,
Župan Janez Nagode. (foto: Petra Trček)
oz. da se z lastniki vsaj dogovorimo, da po kočanih delih naredimo parcelacijo in jih dobimo v last.
Boste že poleti začeli z gradnjo čistilne naprave v Rovtah?
Pripravljamo razpisno dokumentacijo in vse potrebno za objavo javnega razpisa za pridobitev izvajalca za gradnjo kanalizacije in čistilne naprave v Rovtah, a gradbenega dovoljenja še nimamo in težko verjamem, da ga bomo dobili pred avgustom. Poleg tega nimamo niti še sklepa vladne službe za lokalno samoupravo in regionalno politiko, ki ga potrebujemo, da pridemo do evropskih strukturnih sredstev, ki so za ta projekt sicer že rezervirana na podlagi sklepa sveta Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije.
O smeteh se v zadnjem času ne govori veliko
Lani in v začetku letošnjega leta se je veliko govorilo o zapiranju občinskih deponij, podaljšanju obratovanja, na Notranjskem tudi o gradnji centra za obdelavo odpadkov pred odlaganjem. Zakaj je zdaj vse potihnilo?
Na ministrstvu je vse potihnilo, z njihove strani ne pride nobena dobra pobuda ali predlog, kako bi lahko rešili situacijo. Leto dni bo od tega, ko je takratni okoljski minister Erjavec objavil novo uredbo o zapiranju deponij z možnostjo podaljšanja okoljevar-stvenega dovoljenja. Še nobene niso zaprli, prav tako nobeni niso podaljšali dovoljenja. V medijih pa sem zasledil, da računsko sodišče že opozarja zdajšnjega ministra, da je na enaki poti kot minister Erjavec. Se pravi, da se na tem področju nič ne dogaja. Še več. Občine se enostavno ne ukvarjajo več z vprašajem, kam z odpadki, pač pa raje podelijo koncesijo. Tako nekatere družbe v Sloveniji pobirajo velike količine odpadkov in jih enostavno izvažajo, med drugim v Avstrijo. Postavljajo visoke cene in pri tem ustvarjajo visoke dobičke. Žalostno pri tem je, da te stroške pokrivajo občani. Sistem je zelo neu-
rejen in bojim se, da nas na tem področju v prihodnje čaka še veliko dela.
Vlogo za podaljšanje okoljevarstvenega dovoljenja za deponijo Ostri vrh je lani oddala tudi logaška občina oziroma komunalno podjetje, a poziva, naj jo dopolnimo, še nismo dobili, čeprav vemo, da ni bila popolna. Rečeno je bilo, da nas bodo pozvali aprila, pa je že junij mimo. Za Logatec ta zamuda sicer ne prinaša ničesar slabega, a stvari se bodo enkrat vendarle morale urediti.
Sicer pa je sejalna analiza pokazala, da smo Logatčani zelo uspešni pri ločenem zbiranju odpadkov, na deponijo jih na leto odložimo le še okoli dva tisoč ton. Na odlagališče na Ostrem vrhu odpadke še vedno vozijo tudi druge občine, a precej manj kot prej, saj so jih začeli bolj strogo ločevati, kar nadzoruje tudi inšpekcija.
Pred letošnjimi volitvami verjetno ne bo veliko aktivnosti na področju odpadkov. Občine, ki so podpisale medobčinsko pogodbo o ustanovitvi centra za ravnanje z odpadki pred odlaganjem, pa tudi tiste, ki k pogodbi še pristopajo, intenzivno uvajajo ločevanje odpadkov na izvoru. Pričakujemo, da bo občina Cerknica odpadke začela voziti v Logatec jeseni, saj je njihovo odlagališče polno, a se o ceni in načinu še nismo dogovorili.
Evropskih sredstev pred jesenjo zagotovo neoo
Na kohezijska sredstva za kanalizacijo in čistilno napravo pa še vedno čakate?
Dobili smo prvi odziv na vlogo za pridobitev kohezijskih sredstev, ki jo moramo še nekoliko dopolniti in spremeniti. Glede na pogovore s predstavniki ministrstva za okolje in prostor, lahko dokončno odločbo pričakujemo v jeseni. Poudarjam pa, da bodo sredstva zagotovo prišla. Vloga je v osnovi dobro pripravljena, po napotkih in zahtevah ministrstva, poleg tega je nadzorni odbor operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture na zadnji seji za projekt Čista Ljubljanica namenil 50 milijonov evrov. S tem se je tudi strinjal predstavnik komisarja EU.
V Logatcu imamo potrjeno razpisno dokumentacijo za izbor predstavnika za stike z javnostmi. V potrditvi je dokumentacija za razpis za nadzornika, končujemo razpisni dokumentaciji za gradnjo čistilne naprave in kanalizacije. Če bodo do jeseni razpisne dokumentacije potrjene, nameravamo izpeljali javni razpis za izbiro izvajalcev in takoj v prihodnjem letu začeli z gradnjo čistilne naprave in kanalizacijskih vodov. Po drugi strani se lahko zatakne prav pri razpisu, saj nekatere občine izvajalca izbirajo tudi po leto in pol. Trudimo se, da bi pripravili čim boljši razpis, da bo čim manj možnosti za pritožbe.
Se pravi, da bo morala logaška občina že prihodnje leto najti sredstva za sofinanciranje gradnje čistilne naprave?
Kakor je videti, bomo iz kohezijskega paketa dobili 75 odstotkov neto vrednosti investicije, 15 odstotkov mora zagotoviti država; to je skupaj 90 odstotkov celotne investicije brez
V podružnični šoli v Lazah je en kombiniran oddelek, nimajo pa jutranjega varstva in podaljšanega bivanja, zaradi česar vedno več staršev svoje otroke vozi v logaško oziroma planinsko šolo. Na občini se z matično šolo 8 talcev, vrtcem Kurirček in krajevno skupnostjo Laze-Jakovica dogovarjajo o tem, da bi v šoli v Lazah uredili še kombiniran oddelek vrtca, s čimer bi zagotovili jutranje varstvo šolskih otrok, občina pa je pripravljena sofinancirati tudi podaljšano bivanje. Oddelek bodo uredi le, če bodo predlog podprli krajani. »Sicer se bojim, da bomo morali šolo v dveh letih zapreti,« pravi župan Janez Nagode. (foto: David Kunc)
ddv. Deset odstotkov bo morala dati občina, kar za Logatec pomeni, da bomo v dveh ali treh letih zagotovili okoli 750 tisoč evrov.
Pa država, bo lahko zagotovila svoj delež?
Saj so se obvezali. Če državnega denarja ne bo, bo Slovenija izgubila ta evropska sredstva, saj se finančna perspektiva konča leta 2013. Časa je malo, čeprav so rok za zaključek investicije podaljšali do konec leta 2014. To pomeni, da bo morala čistilna naprava takrat že imeti obratovalno dovoljenje, še pred tem pa bo morala poskusno obratovati najmanj leto dni. Na ministrstvu se zavedajo, da mora Logatec urediti odvajanje in čiščenje odpadne vode najpozneje do leta 2012, ker leži na občutljivem območju; do takrat se mora na kanalizacijo priključiti vsaj 95 odstotkov prebivalcev v tistih delih občine, kjer je to predvideno. V nasprotnem primeru bo
država zaradi neizpolnjevanja dogovorjenega Evropski uniji plačevala kazen.
Je kaj napredka pri dograditvi vodovodnega omrežja?
V projektu obnove in povezovanja vodov-nih sistemov v porečju Ljubljanice je logaška občina vključena s tremi projekti, s povezavama Cuntove grape in Martinj hriba prek vodohrana na Sekirici, rovtarskega vodovoda z logaškim prek Petkovca in s povezavo vodovoda od Kalc prek Grčarevca do Laz, od tam pa še do postojnskega vodovoda. Projektantska vrednost projektov v naši občni je ocenjena na 1,9 milijona evrov. Julija so nam sporočili, da so projekti kohezivni, se pravi, da bomo zanje dobili evropska sredstva, a na njih ne računamo prej kot konec leta 2011 ali v začetku leta 2012.
Petra Trček
Obvestilo organizatorjem volilne kampanje -lokalne volitve 2010
V skladu s 6. členom Zakona o volilni kampanji bomo podatke o obsegu, pogojih in načinu predstavitve kandidatov za župane, člane občinskih svetov in svetov krajevnih skupnosti ter njihovih programov objavili v zakonsko določenem roku na spletni strani Občine Logatec in na krajevno običajen način.
Časopis redakcijskega prostora ne bo namenjal objavi obvestil, poročil o dogodkih ali drugih dokumentov političnih strank, list, kandidatov, njihovih volilnih štabov, organizatorjev kampanje. Poročali bomo o vsaki prvi predstavitvi posameznega kandidata za župana občine Logatec in pred volitvami enakovredno predstavili vse znane kandidate za župana.
Uredništvo
o
S
>
o C
rt tg O
Lahko se bo gradilo tudi brez kanalizacije
V logaški občini bodo sprostili gradnjo na območjih, ki še nimajo kanalizacije - Cene komunalnih storitev se bodo dvignile s 1. januarjem 2011
o g
g a
Logaški svetniki so se 13. julija zbrali na zadnji seji pred počitnicami, ne pa tudi zadnji pred volitvami, saj se bodo morali ponovno sestati septembra. Spremenili so občinske odloke, zaradi katerih je bila onemogočena gradnja na območjih, kjer ni kanalizacije. S tem so gotovo razveselili marsikaterega Loga-tčana, ki je negodoval nad prepovedjo. Odloki bodo začeli veljati šele po objavi v uradne glasilu, Logaških novicah. V paketu so svetniki potrdili nove, nekoliko višje cene komunalnih storitev, tako pitne vode kot tudi ravnanja z odpadki ter odpadno vodo. V odloku o februarskih priznanjih so bolj natančno določili, koliko jih smejo podeliti vsako leto, potrdili pa so še zaključni račun občine za preteklo leto.
Seja se ni začela nič kaj obetavno, saj so opozicijski svetniki zavračali županov predlog, naj po hitrem postopku potrdijo spremembe treh odlokov o prostorsko ureditvenih pogojih, s katerimi bodo sprostili gradnjo v Logatcu in ostalih naseljih, kjer še ni zgrajena javna kanalizacija. »Po poslovniku je to sicer dovoljeno za manjše spremembe, menim pa, da so ti odloki zelo pomembni in zahtevni, zato jih je treba izpeljati po ustaljenih postopkih,« je bil prepričan Marjan Gregorič, SD. Čeprav je opozicija nasprotovala, da se postopek spelje po skrajšanem postopku, je pozdravila odločitev občinske uprave, da dovoli gradnjo. Zakon namreč predpisuje, da se ne sme graditi na območjih, na katerih ni kanalizacije, čeprav so tam nepozidana stavbna zemljišč. Gradnjo pa zakon kljub temu dovoli, če investitor uredi malo čistilno napravo. Občina Logatec je bila ena redkih v Sloveniji, na območju katere niso smeli graditi niti tisti, ki bi investirali v lastno čistilno napravo.
Župan Janez Nagode pravi, da so na občinski upravi dolgo premišljevali o tem, ali naj spreminjajo prostorsko ureditvene pogoje. »V času, ko je bila gradnja prepovedana, smo rešili veliko problemov, idejno rešili skoraj vse kanalizacijske sisteme, ki jih bomo morali zgraditi. Pridobili smo pravico do gradnje na Martinj hribu in Kalcah pa tudi v Lazah, Jakovici in Rovtah. Za vse že potekajo postopki pridobivanja PGD projektov in gradbenega dovoljenja. Z odločitvijo, da ne dovolimo gradnje, smo ustvarili neke vrste pritisk na lastnike zemljišč, da so se lažje odločali za
Zemljišče za igrišča v Gornjem Logatcu
Občina bo odkupila 630 kvadratnih metrov zemljišča v Gornjem Logatcu, na katerih bo zgradila igrišča za otrokom, ki obiskujejo vrtec Tičnica.
privolitev v služnostno pravico,« je dodal Nagode.
Prepoved gradnje na parcelah brez kanalizacije je v Logatcu veljala nekaj več kot dve leti. Upravna enota je, tako Nagode, lani izdala okoli 200 gradbenih dovoljenj - za območja z urejeno infrastrukturo oziroma tista, kjer kanalizacija ni predvidena -, že letos poleti bodo verjetno imeli veliko več dela.
Priporočila nadzornega odbora
Zaključni račun občinskega proračuna za lansko leto je pokazal, da je občina dobila 13,7 milijona evrov prihodkov, kar je dobrih 86 odstotkov načrtovanih. Kot pravi Nagode, je na izpad v veliki meri vplivalo manj prihodka od davka na promet nepremičnin, kar je »odraz stanja prometa na nepremičninskem trgu«. Nekaj manj so iztržili od odpadkov, ki jih na deponijo Ostri vrh vozijo iz drugih občin, manj je bilo tudi plačanih komunalnih prispevkov. Občini ni uspelo prodati dveh neprofitnih stanovanj in ne vseh prostorov v upravnem centru, kjer ZZZS in Urad za delo zaenkrat nista lastnika, pač pa najemnika. »Ministrstva zaradi znane situacije
nimajo dovolj sredstev za nakup, zato smo se odločil za najem prostorov z možnostjo poznejšega odkupa,« je pojasnil župan. V skladu z manjšimi prihodki so bili tudi odhodki občine, bilo jih je za dobrih 13 milijonov. Največ sredstev so namenili za področje izobraževanja, za lokalno skupnost, v kar je všteta tudi investicija v upravni center, ter za prometno infrastrukturo in komunikacije.
Vsebinski del zaključnega računa svetnikov ni toliko zanimal kot ugotovitve nadzornega odbora občine, ki jih je predstavil njegov predsednik Matjaž Ži-gon. Nadzorniki so podrobneje pregledali posamezne investicije v lanskem letu ter občinski upravi in svetnikom posredovali svoje pripombe in priporočila. Menijo, da mora občina pripraviti bolj podroben in razdelan dolgoročen načrt razvojnih programov, v katerem mora opredeliti namensko porabo proračunskih sredstev, priporočajo tudi zamenjavo revizijske hiše. »Zdajšnji načrt je precej ohlapen in nerealen glede na razpoložljiva sredstva,« je dejal Žigon. Upravi so priporočili tudi, naj skrbi za še bolj smotrno in transparen-tno porabo sredstev, tudi v javnih zavodih in podjetjih, katerih ustanovitelj je. Pri investicijskih odhodkih nadzorni odbor pogreša shemo primerljivih investicij, na podlagi katere bo razvidno, v kakšnem rangu se gibljejo cene. Med drugim pričakujejo še, da občina prek svojih predstavnikov v javnih zavodih in nadzornikov v javnih podjetjih uveljavi načela dobrega
Vse kaže, da bo občini jeseni le uspelo dobiti kohezijska sredstva za gradnjo čistilne naprave Logatec in kanalizacije, tako da bo v prihodnjih letih podobne prizore videti na Martinj hribu in Kalcah, pozneje pa tudi v Rovtah, Grčarevcu in Lazah. (foto: arhiv KP Logatec)
gospodarjenja in transparentne porabe sredstev.
Ob sprejemanju zaključnega poročila so svetniki potrdili tudi predloge Marjana Gregoriča, SD, da župan zadolži osebo za pripravo načrta razvojnih programov v skladu s predpisi, da opravljena gradbena dela ne smejo biti izplačana, dokler jih ne potrdi nadzornik ter da občinska uprava pripravi navodilo za potrjevanje internih situacij.
Pitna voda bo precej dražja
Na predlog Komunalnega podjetja Logatec so svetniki potrdili nove cene komunalnih storitev, ki pa bodo začele veljati šele z začetkom prihodnjega leta. Po zagotovilu direktorja komunalnega podjetja Igorja Petka gre predvsem za uskladitev z novo metodologijo oblikovanja cen. »Cene morajo pokrivati vse stroške izvajanja javne gospodarske službe in so izračunane na podlagi stroškov izvajanja te gospodarske službe v preteklem letu.« Petek zagotavlja, da so cene nižje od cen v občinah, ki so jih že oblikovale po novi metodologiji.
Položnice s komunale bodo z novim letom višje za okoli šest odstotkov, največ na račun oskrbe s pitno vodo. Ta bo za gospodinjstva dražja za okoli 27 odstotkov, razen če se ne bo občina odločila za subvencioniranje omrežnine iz občinskega proračuna. K temu je treba dodati strošek števnine, gre za vzdrževanje števcev, ki po novi metodologiji ni več javna gospodarska služba. O plačevanju te se bo uporabnik odločil sam in s KP Logatec sklenil poseben dogovor. Če se uporabnik ne odloči za to možnost, bo oskrba z vodo višja za
Nov pravilnik o februarskih priznanjih
Nov pravilnik o februarskih priznanjih so svetniki potrdili soglasno. »Desetletna praksa je pokazala, da je pravilnik v osnovi dober, a je na nekaterih delih pomanjkljiv in ohlapen,« je povedala Simona Šušteršič štrukelj iz občinske uprave. Po novem bo priznanje v izjemnih primerih lahko prejela tudi skupina ustvarjalcev, ne le posamezniki, pri kriterijih so dali poseben poudarek kulturnemu udej-stvovanju v občini Logatec. Pravilnik določa še, da lahko občina vsako leto podeli največ tri priznanja za posebne dosežke in največ eno za življenjsko delo.
okli 24 odstotkov, a bo moral zamenjavo ali dela na števcu plačati v enkratnem znesku. Kot poudarja župan Nagode, se bo pitna voda podražila tudi zaradi izenačitve cen za gospodinjstva in gospodarstvo.
Cena ravnanja z odpadki se bo dvignila za okoli pet odstotkov. Občani zaenkrat ne bodo plačevali odlaganja odpadkov in finančnega jamstva za zapiranje deponije, saj bo sredstva za to namenila občina iz denarja, ki v proračun priteče iz drugih občin, ki odlagajo odpadke na deponiji na Ostrem vrhu.
Odvajanje in čiščenje odpadnih voda bo po novem za nekatere občane celo malenkost cenejše, tisti pa, ki se ne bodo priključili na javno kanalizacijo, kjer pač je to obvezno, in bodo še naprej uporabljali greznico, bodo plačali veliko več, saj so zasolili ceno za praznjenje greznice. Za prevzem kubičnega metra blata (brez
ddv) bo treba odšteti dobrih 12 evrov, za odvoz pa še po 14,6 evra. Poleg tega bodo tudi ti uporabniki plačevali omrežnino in okoljsko takso. »Omrežnina pri tej ceni se je precej dvignila, predvsem zaradi tega, ker je zaradi veliko novih kanalizacijskih vodov višja amortizacija, zajeta v omre-žnini,« pravi Nagode, ki pričakuje, da bo s postavitvijo nove čistilne naprave ta strošek še večji.
Sicer pa se cena odvajanja in čiščenja odpadne vode za občane zaenkrat še ne bo drastično dvignila, ker občina subvencionira 50 odstotkov stroška omrežnine. A sofinancerki delež bo vsako leto manjši za pet odstotkov.
Zdravstveni dom ni upošteval sklepa občinskega sveta
Svetniki so brez razprave potrdili program dela Zdravstvenega doma Logatec za letošnje leto. Ustavili pa so se pri poročanju Aleksandra Česnika, enega od predstavnikov občine v svetu tega zavoda. Občinski svet je namreč zdravstvenemu domu s sklepom naročil, da mora skoraj 350 tisoč evrov presežka prihodka nad odhodki iz preteklih let nakazati občini, in sicer naj bi ta s tem plačevala kredit, ki ga je lani najela za gradnjo prizidka zdravstvenega doma. Svet zdravstvenega doma tega sklepa ni potrdil in svetniki so se znašli v pat poziciji, saj ne vedo, kaj lahko storijo v takem primeru, zato so nadzornemu odboru občine naložili, naj preveri, ali bi moral svet zavoda izpolniti sklep občinskega sveta. Preveriti mora tudi izvajanje županovih soglasij o porabi presežka poslovanja zdravstvenega doma v letih 2006, 2007 in 2008.
Petra Trček
Svetniki sprašujejo
Pobude in vprašanja svetnikov na julijski seji občinskega sveta
30. redna seja, 13. julij 2010
Vladislav Puc, NSi, je predlagal, da pred stavbo upravnega centra postavijo nekaj parkirnih mest za kolesa. Župan pravi, da jih bodo v kratkem.
Marjan Gregorič, SD, je spomnil, da so na eni od prejšnjih sej svetniki zadolžili nadzorni odbor Komunalnega podjetja Logatec, da statut podjetja uskladi s pripombami, danimi v razpravi na občinskem svetu. »Pričakujem, da bo to obravnaval še ta občinski svet.«
Berto Menard, Lista za Logatec, je vprašal, ali bi lahko začasno rešili situacijo za Jačko, kjer smrdi zaradi čistilne naprave. Župan je pojasnil, da začasno ne morejo narediti veliko, saj je čistilna naprava preobremenjena. »Sicer pa ne smrdi iz nje, pač pa iz ponora, v katerega ponikajo ne najbolj očiščene vode.« Vanja Uvalič Kosijer, SD, je župana vprašala, ali je občinska uprava pristojno ministrstvo obvestila o nezakonitem poskusu razrešitve komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenova-
nja. Župan je odgovoril, da so ga obvestili. Svetnico je zanimalo še, kaj je občinska uprava naredila na področju protipoplavne zaščite in preprečevanja poplav. Župan je povedal, da so naredili poplavno študijo, ki predlaga dva ukrepa: ureditev suhega zadrževalnika vode ob Črnem potoku - idejni projekt pripravljajo na okoljskem ministrstvu -, in prelivanje vode iz struge Logaščice proti Sekirici.
Aleksander Česnik, LDS, je predlagal, da parkirišče pred zdravstvenim domom uredijo kot modro cono od zgodnjih jutranjih ur do konca obratovalnega časa ZD z omejitvijo parkiranja na dve uri. Ob tem je Vladislav Puc, NSi, dal podoben predlog tudi za ureditev parkiranja ob Cankarjevi cesti in predlagal, da ob večjih dogodkih v Dolnjem Logatcu za parkiranje odprejo parkirišče ob upravnem centru. »To je vedno odprto, organizatorji naj se dogovorijo z nekom iz uprave, občani pa lahko na parkirišče pridejo tudi z zadnje strani centra,« je dejal župan.
Petra Trček
0 2
u vgu
v o n
š
a g
o L
Iz svetišča spomina
Mladi so se na Križ kražu razživeli ob igrah, delavnicah in drugih radostih.
(foto: David Kunc)
o g
g a
V počastitev stoletnice župnije sv. Nikolaja pripravili slavnostno akademijo s predstavitvijo knjige Pod oboki sv. Nikolaja in zgoščenke Stoletje ljubezni -Svečano sveto mašo je daroval ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Anton Jamnik
Nabito polno dvorano Narodnega doma je v petek, 18. junija, ob osmi večerni uri prevzela v temo pritajena tišina, ki jo je premotila do potankosti uglašena skladba, ki jo je pod vodstvom odličnega zborovodja Marjana Grda-dolnika Adoramus zapel z občutjem čarobne miline. Kot bi to skrivnostno razpoloženje hotelo napovedati veličastnost akademije Pod oboki sv. Nikolaja se veselimo v Gospodu, posvečene stoletju župnije sv. Nikolaja, z dvema pomenljivima predznakoma: s knjigo Pod oboki sv. Nikolaja in zgoščenko Stoletje ljubezni.
Pozdravni nagovor župnika Janeza Kom-pareta je bil namenjen zanimivi primerjavi župnije z materjo, ki hrani svoje otroke in h kateri se ti radi vračajo. Je pa župnija predvsem občestvo živih in dejavnih, o čemer govori tudi za jubilejno priložnost napisana knjiga. Prav ob tem se je govornik rahloma spogledoval z zgodovino župnijske skupnosti, ki je na čudovit način gradila in oblikovala župnijsko občestvo tudi z zavestjo narodne pripadnosti. Ta je odmevala v nastopu Franca Kompareta, ki je s svojo trobento odčaral lepoto Aljaževega Triglava.
Živost župnije za duhovno rast
Ob izročitvi spominske slike domačemu župniku je župan Janez Nagode naglasil, da je stoletje dovolj dolgo, da se je skozenj nabralo obilo uspehov župnije. Ta namreč poleg pastorale skrbi še za številne dopolnilne dejavnosti v kraju: Karitas, mladinski center, vrtec, dom ostarelih, ^ Živost župnije se izpričuje v prizadevnem sodelovanju župljanov.
Msgr. Tone Kompare, ki je petino stoletja sooblikoval duhovno podobo župnije, se je spomnil obeh pokojnih župnikov: Valentina Remškarja in domačina Jožeta Pogorevca. Vesel bogate duhovne dediščine, se je župniji zahvalil, ker mu je omogočila, da se je v njej veliko naučil: najprej molčati v času, ki ni bil odprt za dialog, hkrati pa nabirati pogum za čas poosamo-svojitvene sproščenosti.
Profesor na Teološki fakulteti v Ljubljani dr. Janez Juhant, pisec odmevne spremne besede v jubilejni knjigi, je spomnil na pomenljivo srečanje z Logatčani ob postavitvi spomenika Andreju Gosar-ju. Spremne besede se je lotil zaradi časti-
tljive obletnice logaške župnije in spravnih nagibov, ki jih prinaša knjiga in so za prihodnost naroda neprecenljive vrednosti. »Ker smo kristjani ljudje vrlin in napak, moramo vedno bolj iskati v ljudeh, kar je najbolj človeško, upajoč na Kristusovo prihodnost,« je sklenil svoj nagovor. Izmed drugih gostov posvečenega življenja je slovesnost pozdravila sestra Judita, Judita Mihelčič iz Logatca, predstojnica frančiškank pri Sv. Duhu. Osrčujoči spomini so segali v čas njenih odločitev za redovniško življenje, ko je v koncentričnih krogih krščanskega življenja začutila, da smo vsi ljudje pomembni, ko je v sebi začutila razpoložljivost za ljudi in za Boga. Domače župnije se rada spomni predvsem kot prostora za duhovno rast.
Izpod obokov sv. Nikolaja do Stoletja ljubezni
Osrednji dogodek večera je veljal predstavitvi knjige Pod oboki sv. Nikolaja in zgoščenki Stoletje ljubezni. Glavna urednika knjige, Alen Širca in dr. Milan Trobič, nista skrivala prijetnih občutkov po napornih prizadevanjih. Posebej sta poudarila, da gre za knjižni mozaik 24 avtorjev različnih pogledov, ki so dalj časa zbirali, zapisovali ali drugače pripravljali gradivo.
Knjiga dokumentarno spomni, da je bila župnija sv. Nikolaja v Dolnjem Logat-
cu ustanovljena 1. maja 1910 z dekretom, ki ga je izdal ljubljanski knezoškof Anton Bonaventura Jeglič. Ponuja zgodovinska sporočila, etnološka izročila, župnijsko kroniko, pripoveduje o delujočih skupinah v župnijskem občestvu, o duhovnih poklicih, posebej tistih, ki koreninijo v domači župniji, prikazuje pregled Farnih dni ter bogato statistiko z zgovornimi grafikoni. Avtorja sta navajala kar sitno zamudnost pri odkrivanju in pridobivanju gradiva. Ljudje, ki sicer težko ali celo neradi govorijo o preteklosti, so se za to knjigo odprli in ob ustnem izročilu se je nabrala gora dokumentov, fotografij, »Očitno so ljudje sprejeli knjigo za svoj projekt,« meni dr. Trobič.
Logaška duša pa se je ob častivrednem jubileju župnije izpela v zgoščenki Stoletje ljubezni, za kar so posnetke prispevali župnijski pevci vseh generacij: otroški zbor pod vodstvom Edite Grdadolnik, mladinski zbor pod vodenjem Katarine Kurtjak, ženski sekstet pod umetniškim vodstvom Mihaele Kavčič, starejši mešani zbor, ki ga vodi Boštjan Verdinek, in mešani zbor Adoramus pod umetniško roko Marjana Grdadolnika. Zgoščenka ponuja prerez dela župnijskih zborov skozi jubilejno leto. Zato ima svoje posebno mesto v zgoščenki himna župnijskemu jubileju Stoletje ljubezni; besedilo zanjo je napisa-
la Ljudmila Treven, glasbo pa Jaka Jerina. Zgoščenka in knjiga sta naprodaj v dole-njelogaškem župnišču.
Radoživost za mlade in razstavi
Zaradi mrko mokrega vremena na soboto, 19. junija, je bil dekanijski Križ kraž mladih v večnamenski dvorani. Po maši se je pod takti Ex Stična band in The Jacksov veselje mladih razživelo ob igrah, delavnicah in drugih radostih, ki so jih animirali voditelj medškofijskega odbora za mladino Gregor Kunej, salezijanec Jure Babnik, priljubljeni magnet za mlade Robert Fri-škovec, alias Robi, in Miha Lun.
Istega dne so v Stekleni galeriji odprli razstavo fotografij Stoletje župnije Dolnji Logatec avtorjev Antona Vilarja in Toneta Rupnika. Razstava, ki sta jo pripravila Alen Širca in Jan Mihevc, je z Vilarjevi-mi fotografijami pokazala preteklost, z Rupnikovimi pa sodobnost. V uvodnem nagovoru je Širca izpostavil mojstrsko fotografiranje Rupnika, ki še vedno uporablja analogni način fotografiranja, kar daje fotografijam ostrino in natančnost upodobitve ob pravem trenutku in svetlobi. Podčrtal je tudi zgodovinski pomen Vilarjeve fotografije, spomin na strica Vilarja pa je obudila Marija Gorjanc. O dogodkih iz preteklosti, ki se navezujejo na sedanjost, je spregovoril Jan Mihevc, ki je na fotografiji ob blagoslovu novih zvonov leta 1922 prepoznal svojega starega očeta in očeta, takrat starega 12 let. Poudaril je pomen izročila, dediščine, ki se prenaša iz roda v rod in nam sporoča, kdo smo in kje so naše korenine.
Ob robu jubilejnih prireditev je Katarina Dolenc v sodelovanju z JSKD Logatec
Ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Anton Jamnik: »Vsak jubilej pomeni vstop iz sedanjosti v preteklost, v svetišče spomina, kot pravi sv. Avguštin. Vaš visoki in častitljivi jubilej dojemam kot bogastvo življenja, darov, drugih svetlih trenutkov pa tudi preizkušenj in trpljenja. Vse skupaj oblikuje Stvarnik s svojo navzočnostjo. In prav ta Stvarnik nas spremlja, povezuje, združuje in nam ponuja neskončna obzorja radosti bivanja, s katerim nas Bog vedno znova tako čudovito preseneča. Zato prav spominjanje pomeni navzočnost zgodovine tudi v župniji sv. Nikolaja. Hkrati pa je v njem tudi moč in pogum našega upanja, da z veseljem, zadovoljstvom in neusahljivo prizadevnostjo zremo v prihodnost. Ob 100-le-tnici gredo župniji vse čestitke za bogastvo in vzor nadvse živega župnijskega življenja, ki se oblikuje ob toliko lepih občestvenih skupinah in dejavnostih, kjer vsakdo najde svoje dejavno mesto in občuti zavest, da je na tem svetu ljubljen in potreben. Naj Bog blagoslovi in na priprošnjo Božje matere Marije spremlja še nadaljnjih 100 let vse, ki živijo in bodo živeli v župniji sv. Nikolaja.«
v Hiši sonca pripravila razstavo v počasti-tev10-letnice Mladinskega centra in 16-le-tnice Nazareta. Uvodoma so se oglasile citre Marte Cigale, mladi gledališčniki pa so odigrali zgodbo Milčinskega Butalska pamet v dramatizaciji Marcela Štefančiča.
Veličastna bogoslužna slovesnost
Ko ne bi bilo ob veliki noči velike nedelje, bi smeli letošnji tretji junijski nedelji zares reči Velika nedelja. Le večnamenska dvorana je bila dovolj velika, da je k slovesnemu bogoslužju sprejela množico župljanov in gostov. S koncertom duhovne glasbe je uvod v mašno razpoloženje pripravil orkester The Jacks z nadobudno pevko Urško Mihevc. Slovesna sveta
Alen Širca (desno) in dr. Milan Trobič sta uredila knjigo Pod oboki sv. Nikolaja, v kateri sta zbrala zapise o stoletni zgodovini župnije. (foto: David Kunc)
maša, ki jo je ob somaševanju četverice duhovnih bratov daroval ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Anton Jamnik, se je mogočno začela s himno stoletnici župnije Stoletje ljubezni.
V homiliji je Jamnik izrekel vse priznanje župnijskemu občestvu, ki celo stoletje oživlja skrb za krščansko duhovno poglobljenost kraja. Priznanje je izrekel tudi domačemu župniku Janezu Komparetu, snovalcem knjige in zgoščenke v čast velikemu jubileju, pevcem ter orkestru The Jacks in simfoničnemu orkestru glasbene šole z dirigentom Marjanom Grdadol-nikom in solistkama Urško Nagode ter Rebeko Hren, ki so slovesno bogoslužje pospremili z dodatkom zajetnega koncertnega sporeda. K čarobnosti glasbenih zvokov so v marsičem prispevale instrumentalne obdelave mladega skladatelja Jaka Jerina.
Kljub vsemu tudi Farni dan
Na praznično nedeljsko popoldne 20. junija naj bi se razživela prijetna družabnost logaškega občestva. A organizatorjem je zagodlo deževno vreme, kar je okrnilo programsko podobo, razpoloženje in prihodek, ki so ga sicer namenili gradnji medgeneracijskega središča na Griču. Zasilna rešitev pred hladno deževno prho se je ponudila prav v nedograjeni dvorani novega poslopja.
Betonske stene so žal onemogočale, da bi zbrani razumljivo slišali besede govorcev. Pogovor o jubilejni knjigi z Alenom in Milanom se je dalo le slutiti, glasba je prek zvočnikov zgolj utrujala ušesa. Še najra-zločnejši sta bili Golaž godba in izostrena frajtonarica župnika Janeza.
Marcel Štefančič
0 2
u vgu
v o n
š
a g
o L
Kje so pa vaši otroci?
Oratorij dobro obiskan, delavnice JSKD v Logatcu pa precej slabše -Za poletno varstvo otrok ni bilo odziva

V Rovtah so otroci, bilo jih je 19, ustvarjali mozaike. (foto: Tanja-Pina Škufca)
o g
g a
Konec junija so se začele težko pričakovane poletne šolske počitnice. Nekateri so takoj odhiteli proti morju ali v hribe, drugi so ostali doma. V logaški občini se je začelo kar nekaj dejavnosti, namenjenih osnovnošolcem. Organizatorjev je bilo več, njihov cilj pa dokaj enoten: omogočiti šoloobveznim otrokom, da tudi poletje preživijo čimbolj aktivno, ustvarjalno in varno, a vseeno razgibano; da se preizkusijo v kakšni novi dejavnosti in spoznajo kakšnega novega prijatelja.
Med 28. junijem in 2. julijem je logaška izpostava javnega sklada za kulturne dejavnosti (JSKD) v sodelovanju s skupino Nazaret Mladinskega centra sv. Nikolaja pripravil počitniške ustvarjalne delavnice, na katerih so lahko otroci iz Logatca, Laz, Hotedršice in Rovt preživljali dopoldneve pod mentorstvom prostovoljk. Izdelovali so mozaik, ustvarjali z glino, vžigali v les, se igrali, obiskali muzej, za konec pa staršem priredili predstavitev. Na delavnicah v Rovtah je bilo otrok prek trideset, drugje nekoliko manj.
Za varstvo le štirje otroci
V tem času je aktivnosti pripravilo tudi društvo Dlan na dlan, in sicer nogometni teden za najmlajše ter dvotedensko Dlančkovo poletno varstvo, namenjeno predvsem otrokom prvih dveh triad osnovne šole. »Od staršev pogosto slišimo pritožbe, da se v Logatcu nič ne dogaja.
To nas je vzpodbudilo, da organiziramo celodnevno varstvo in z dvema izkušenima animatorkama pripravimo raznolik program,« je pojasnil Matjaž Švajncer. Pripravili so ustvarjalne in glasbene delavnice, družabne in športne igre, a programa niso izpeljali, saj so se prijavili le štirje otroci. V društvu so nekoliko presenečeni in se sprašujejo, zakaj. »Je vzrok prostor, termin? Nam starši še ne zaupajo, čeprav uspešno vodimo nogometno šolo in gibalne urice za najmlajše? Se jim zdi prispevek pet evrov previsok? Bi morali poskrbeti tudi za prehrano?« Švajncer dodaja, da bodo naslednje leto spet poskusili in upali na boljši odziv. Nad majhnim števi-
lom otrok na delavnicah v Logatcu je bila presenečena tudi koordinatorka JSKD Ta-nja-Pina Škufca. »Pazili smo, da jih ne naredimo istočasno z Oratorijem. V Lazah, Rovtah in Hotedršici je bil obisk dober, v Logatcu pa klavrn. Mogoče je termin takoj po šoli neustrezen, a so bili po mnogih krajih oratoriji v prvem tednu počitnic dobro obiskani.« Škufčeva se sprašuje, ali v Logatcu ni potrebe po tovrstnih organiziranih počitniških dejavnostih. »Ali pa so starši zadovoljni, da so otroci prepuščeni računalnikom in televizijskim zaslonom,« še razmišlja.
Oratorij dobro obiskan
Petega julija pa se je v Dolnjem Logatcu začel oratorij, v okviru katerega anima-torji KUD-a Adoramus vsako leto ponudijo kaj novega. Letos je nekaj več kot sto otrok pod naslovom Pazi, čas! obiskovalo masersko, glasbeno, gasilsko delavnico, delavnico pranja avtomobilov, grafitov in izdelovanja sveč, prvič pa so jim uredili tudi kosilo. Z animatorji smo prišli do zaključka, da je za tak obisk najbrž »kriva« predvsem večletna tradicija, animatorji so namreč tudi sami kot otroci obiskovali oratorij, in priporočila po prijateljskih in družinskih vezeh.
Možnosti za aktivno preživljanje prostega časa je bilo torej veliko. Tako dopoldne kot popoldne. Koliko so jih logaški otroci in njihovi starši izkoristili, naj presodi vsak sam, in to preden se bo naslednjič mogoče pritoževal nad poletnim zatišjem v domačem kraju.
Anita Ilić
Na oratoriju v Dolnjem Logatcu se je tudi letos trlo otrok. (foto: David Kunc)
Pomanjkanje zdravnikov tudi v Logatcu
Pomanjkanje rešujejo s pomočjo zdravnikov iz drugih institucij
Damjana Palčič Berce, specializantka družinske medicine
V Zdravstvenem domu Logatec poskušamo ob težkih razmerah v slovenskem zdravstvu našim pacientom zagotavljati čim boljšo strokovno oskrbo. Dobro se zavedamo, da vsak človek želi in potrebuje svojega izbranega zdravnika. A v današnjem času kljub našemu trudu te potrebe le težko izpolnimo. Dokler se na naše razpise ne bodo javili strokovnjaki, ki bi se bili voljni pri nas tudi zaposliti, saj jim ponujamo možnosti zaposlitve za nedoločen čas, bomo prisiljeni zagotavljati zdravstveno varstvo s kombinacijami različnih zdravnikov in zdravnic.
Zdravstveni dom Logatec je v zadnjih 30 letih zaradi naraščanja števila prebivalcev širil svojo dejavnost. Število zaposlenih je raslo glede na sredstva, ki jih je za to namenjal Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije kot financer naše dejavnosti. Vso svojo poklicno pot do upokojitve je v našem zdravstvenem domu prehodil le splošni zdravnik Jože Skvarča. Več deset let so tu zaposlene tudi specialistka splošne medicine Katarina Turk, specialistka šolske medicine Blagica Džaić, specialistka pediatrije Jasna Čuk Rupnik, nekaj manj pa Andrea Turk Šverko. Ginekološko ambulanto že dolgo vodi specialist ginekologije in porodništva iz Porodnišnice Postojna Ilija Tašev. V zobozdravstveni službi delajo »že več let naše« doktorice dentalne medicine Jelena Hristić, Mirjana Žarkovič in Apolonija Brcar.
Veliko drugih kolegic in kolegov pa je bilo »logaških« le krajši čas. Tako je konec lanskega leta na delo v ZD Ljubljana odšla spec. spl. medicine Branka Musla-din, letos poleti pa na drugo delovno me. „	sto, prav tako v Ana Kermavnar L'ubl'ano od
Marinšek, specializantka	' ,
, .. , J. .	haia spec. spl.
družinske medicine
Petra Hojsak, specializantka družinske medicine
med. Janja Šešok. Drugo delovno mesto si je izbrala tudi zdravnica Lucija Jagodic Klipšteter, ki bo v Logatcu delala le še enkrat na teden, in sicer v ambulanti za medicino dela, prometa in športa.
Veliko pomanjkanje zdravnikov je v Sloveniji bolj ali manj zajelo vse regije. Slovenija bi le za obnavljanje mreže zdravnikov zaradi upokojevanja, j^^rej Trojar, resnih bolezni in smrti potrebovala 1.534 zdravnikov. Če bi osnovno službo kot najpomembnejšo osnovo dobrega zdravstvenega varstva želeli razbremeniti še s predlaganim znižanjem števila opredeljenih bolnikov na enega zdravnika, pa bi potrebovali dodatnih 750 zdravnikov. Po takem izračunu v Sloveniji primanjkuje skoraj 2.300 zdravnikov.
Skrb za kakovost našega dela je naša vodilna skrb. V redno in dežurno delo od leta 2009 vključujemo tudi tri zelo prizadevne in dobro usposobljene speciali-zantke družinske medicine, Petro Hojsak, Ano Kermavnar Marinšek in Damjano Palčič Berce. V otroškem dispanzerju in pri dežurstvih nam občasno pomaga spe-cializant pediatrije Andrej Trojar. Poleg »naših« mladih strokovnjakov nam občasno, le pri dežurstvih, pomaga še nekaj zdravnic in zdravnikov iz drugih inštitu-
specializant pediatrije
Dežurna služba naj bi na telefonski številki 750 82 29 ali 112 prejemala le nujne klice bolnikov, ne pa tudi vprašanj, ki niso nujni klici, na primer, kdaj dela kakšna ambulanta ali kdaj ima neka zdravnica dopust.
Darko Bojadžiski, dr. dentalne medicine
cij. Zobno ambulanto od leta 2009 za 0,5 tima rešuje dr. dentalne medicine Darko Bojadžiski, v preventivi otroškega dispanzerja pa upokojena pediatrinja Marija Klugler Bricelj. Zdravnica Edita Kulinović po nedavno opravljenem magisteriju iz radiologije odhaja na Švedsko.
Vsak potrebuje svojega izbranega zdravnika, a zdaj to le težko izpolnimo, tako pri bolnikih našega ZD kot pri varovancih domov za starejše. Za zagotavljanje zdravja je zelo pomembno, da se bolni ljudje čim pozorneje opazujemo in v ambulantah svoje težave čim bolj natančno sporočimo medicinskemu osebju. Tako zelo povečamo verjetnost, da bomo kakovostno oskrbljeni.
Vsaka ambulanta v ZD ima svojo telefonsko številko, na katero odgovarja medicinska sestra. V času, ko ambulanta ne dela, dobijo bolniki na odzivnik sporočilo o razporedu dela tiste ambulante in o razlogih za odsotnost ekipe. Dežurna služba naj bi prejemala le nujne klice bolnikov, ne pa tudi vprašanj, ki niso nujni klici. Vse pomembne informacije o našem delovanju so objavljene tudi na spletni strani našega ZD.
Jasna Čuk Rupnik, direktorica ZD Logatec
Upravna enota Logatec obvešča svoje stranke, da se bo po podatkih uradne evidence v prihajajočih mesecih iztekla veljavnost večjemu številu osebnih dokumentov, predvsem osebnim izkaznicam in potnim listom. Ker se bliža tudi čas dopustov in s tem potovanj, vam priporočamo, da preverite veljavnost dokumentov in še pravočasno zaprosite za nove - svetujemo, da vlogo podate vsaj štirinajst dni pred iztekom veljavnosti. Vlogo za izdajo novega dokumenta lahko podate na katerikoli upravni enoti, predložiti pa morate fotografijo in stari dokument. Več informacij lahko dobite na spletni strani www.e-uprava.gov.si ali www.upravneenote.gov.si/logatec/.
Upravna enota Logatec
0 2
u vgu
v o n
š
a g
o L
o g
g a
Turistične postelje vse bolj zasedene
Nočitev vsako leto več, lani so jih zabeležili 17.639 -Za razvoj turizma bo treba še veliko narediti
Na Logaškem je okoli 300 turističnih postelj. Na občini Logatec opažajo, da so nastanitvene zmogljivosti vse bolj zasedene. Še vedno velja, da nas večinoma obiskujejo prehodni gostje, med njimi so tudi prenočevalci zaradi dela. Ustaljeni gostje se zadržujejo predvsem na nastanitveni kmetiji Žigon v Grčarevcu, zaradi ribolova. Ustaljene so tudi nastanitve v CŠOD Dom Medved na Medvedjem Brdu.
Lani je število tujih gostov sicer nekoliko upadlo, vendar je bilo z domačimi gosti vred v občini Logatec kar 17.639 nočitev oziroma sto več kot leto prej.
V	Logatcu je prav tipičnih turistov bolj malo. Večina jih je bodisi tranzitnega značaja ali pa gre za goste, ki prenočijo zaradi dela. Pravi turisti, ki v Logatec pridejo zaradi njegovih danosti, se zadržujejo večinoma v Grčarevcu, saj pridejo na muharjenje.
(foto: Andrej Korenč)
V	zadnjem desetletju so se nastanitvene zmogljivosti vse bolj večale in so bile iz leta v leto bolje zasedene. Nastanitev ponujajo Gostinsko rekreacijski center Zapolje (77 postelj in pet dodatnih ležišč), Gostišče Jeršin (26), nastanitvena kmetija Žigon (18, 4 dodatna), nastanitvena kmetija Pr' Erjavc (4), sobe Ivanka Sutter (10), gostilna Turk (6), gostilna Pri Rezki (5), Center vojnih veteranov Slovenije (17), CŠOD Dom Medved (64), Jamarski kamp Laze (18, 4 dodatna). Od leta 2006 je opazna pospešena rast števila gostov, naslednjega leta je še posebej močno naraslo število domačih gostov, čeprav je bilo tudi tujih za okoli 66 odstotkov več kot leto prej. Leta 2008 je bilo v primerjavi z letom 2006 že 205 odstotkov več gostov. Lani je nekoliko upadlo število tujih gostov, vendar je bilo z domačimi gosti vred kar 17.639 nočitev oziroma sto več kot leto prej.
Zanimivosti imamo na pretek
Na Logaškem nimamo morja, nimamo Vintgarja, nimamo Blejskega jezera, tudi ne Postojnske jame, imamo pa na pretek zanimivosti in drobnih mikavnosti, ki jih je treba gostu in vsakomur, ki se namenja, da bi bil gost na Logaškem, primerno predstaviti oziroma pokazati. Do naših vrednot, tako naravnih kot tudi etnoloških, tehničnih in kulturnih, je treba gosta ustrezno usmeriti.
Lipov drevored je resda težko zgrešiti, očem zastrti pa poleg številnih sakralnih objektov in znamenj ostajajo mnoge lepote
neokrnjene narave logaških gozdov, Planinskega polja, Unice, Jačke, Smreškega jezera, Gradišnice in vrsta pogledov v čarobnost kraškega podzemlja. Podobno je s starorimskim zapornim zidom na Hrušici, rimsko utrdbo na Lanišču, Rapalsko mejo, Rupnikovo linijo, logaškim gradom, s Tomažinovim mlinom in zemljankami v Hotedršici, z ostanki logaške železnice za potrebe Soške fronte, s Tollazzijevo štirno na Čevici, kamnitim vodnjakom na nekdanji Brusovini v Dolnjem Logatcu, litoželeznim vodnjakom pred Škrljevo hišo, z nekdanjo gostilniško stavbo Pr' Ipavc v Gornjem Logatcu, s kozolci, z jamami, s sotesko nad Rečanom, ^ Komaj opazne ostajajo tudi posamezne zanimive domačije.
Gosta bi kazalo usmerjati k pohodništvu; poleg Logaške in Notranjske planinske poti se vse bolj uveljavlja tudi Pot prek Planinskega polja pa Grajska pot, ki vodi v Žibrše, krožna pot po Hotedršici in še katera. Logaška kolesarska transverzala popelje kolesarja po poti, dolgi 91 kilometrov. Ogleda vredne so tudi zbirke, ki jih ponujajo vojaški muzej v Logatcu, vaški muzej in galerija Laze, muzej Na griču v Blekovi vasi in zbirka starin v Hotedršici ali pa, na primer, okrasni vrt Gorza-Jerebovih na poti z Rovtarske ceste proti Zaplani.
Kljub nazornim publikacijam, ki jih je v zadnjih dveh letih izdala občina Logatec - katalogu Dobrodošli v Logatcu, izdanem tudi v petih tujih jezikih ter turistični karti in promobloku občine Logatec -, bodo morali za nadaljnja privabljanja gostov in za poglobljeno odpiranje vrat zanimivostim na Logaškem še kaj koristnega postoriti turistična društva, gostinci pa še kdo, ki mu turizem pomeni interesni izziv.
Marcel Štefančič
Tomažinov mlin v Hotedršici je ena izmed dveh enot kulturne dediščine, ki sta na območju občine Logatec zavarovani kot spomenik državnega pomena. Lastniki so fizične osebe, ogled je možen na vodenem ogledu krožne poti, ki ga organizira Kulturno-turistično društvo Hotedršica. Gre za enega izmed dveh takih mlinov v Evropi, katerih posebnost je, da je postavljen nad požiralnikom. Drugi je na Nizozemskem. (foto: Andrej Korenč)
Le redki ostanejo dlje
Gostje so večinoma prehodni, pravijo lastniki prenočišč - Prihajajo iz celega sveta
Logatec je ravno prav oddaljen od otokov na Jadranskem morju, da lahko turisti tu naredijo daljši postanek. Je tudi dobro izhodišče za ogled bližnjih znamenitosti, na primer Postojnske jame ali Cerkniškega jezera oziroma za izlet proti dolini Soče. V Logatcu je nekaj ponudnikov prenočišč. Med seboj si pomagajo. »Če nisi na svetovnem spletu, potem te ni,« pa ugotavljata tako Ivanka in Rudi Sutter kot tudi Žigonovi v Grčarevcu in Turkovi iz Hotedršice. Dodajajo, da imajo največ prehodnih gostov.
Ivanka in Rudi Sutter sobe oddajata od leta 2001, ko sta prišla iz Švice v njen dom v Gornjem Logatcu. Delo jima je v veselje, saj tako spoznavata nove ljudi, pozneje jih tudi obiščeta. Gostje pridejo iz vsega sveta, celo iz Avstralije. Med letom pri njima pogosto prenočujejo poslovneži, ki obiščejo, na primer, Hodlmayr, Ydrio Motors. Veliko se jih vrača, kar se da videti tudi v knjigi vtisov na spletni strani.
Žigonovi v Grčarevcu imajo kmečki turizem že trideset let. Planinsko polje je blizu, zato ni nič čudnega, da je večina gostov ribičev, in to iz Italije. K njim prihajajo tudi iz Nemčije, Španije, Amerike, celo Japonce so že gostili. Večina so njihovi stalni gostje, najpogosteje pridejo za konec tedna, prehodnih gostov je letos precej manj. Tudi zaradi slabega vremena, saj je bila pomlad hladna, pa še polje je bilo dlje poplavljeno in voda neprimerna za ribolov. Jožica Žigon je pohvalila občino, ker so jih letos bogato založili s prospekti v več jezikih. »Slovenija je predpražnik Evrope, zato je dobro govoriti čim več jezikov, vsaj tiste sosednjih držav.«
Pri Žigonovih v Grčarevcu pogosto prespijo ribiči, ki jih mika ribolov na Unici. (foto: Brane Pevec)
Gostilna Turk je v Hotedršici že od leta 1928, ko jo na mestu starejše gostilne odprl Janez Turk, praded zdajšnjega gospodarja, Izidorja. Kljub temu, da imajo prenočišča, je na prvem mestu gostinski del. Metka in Izidor sta potarnala, da je letos občutno manj turistov, tisti, ki pridejo, pa ostanejo manj časa in »tudi jedo bolj skromno«. Rešujejo jih catering, malice, ohceti. Pri njih so se med drugimi ustavili turisti iz Brazilije, Izraela, Kanadčani pa so se »izgubili« in potem ostali več dni. V načrtu imajo širitev, izgradnjo manjšega družinskega hotela, toda zaradi krize bodo še malo počakali. Pomoč občine je dobrodošla, pomagala je pri izdaji brošure Kam v Hotedršici.
Brane Pevec
K Ivanki in Rudiju Sutterju se gostje radi vračajo. (foto: Brane Pevec)
Javna obravnava predloga Pravilnika o sofinanciranju letnih turističnih programov v občini Logatec
Pravilnik o sofinanciranju letnih turističnih programov v občini Logatec (v nadaljevanju pravilnik) je osnovni akt, na podlagi katerega Občina Logatec vsako leto letnim turističnim programom upravičencev nameni v proračunu rezervirana tonamenska sredstva.
Predlog pravilnika bo zamenjal obstoječi Pravilnik o sofinanciranju letnih turističnih programov v občini Logatec, ki ga je na 13. redni seji, dne 14. 2. 2008, sprejel Občinski svet Občine Logatec. Praksa je pokazala, da je turizem zelo hitro razvijajoča in novim situacijam prilagajajoča se panoga, zato se je občinska uprava odločila, da pripravi nov pravilnik, ki bo še bolj prilagojen turističnim usmeritvam in trajnostne-mu razvoju občine.
Predlog pravilnika je na voljo na www.logatec.si. Morebitne pripombe, predloge in pobude lahko oddate do 18. avgusta 2010 na naslov Občina Logatec, Tržaška cesta 50 A, 1370 Logatec ali na elektronski naslov obcina.logatec@ logatec.si.
župan Občine Logatec Janez NAGODE
0 2
u vgu
v o n
š
a g
o L
Včasih smo hodili v Kališe in Cajnarje
Tako Tončkov dom v Kališah kot tudi planinski dom Cajnar v Novem Svetu pri Hotedršici sta bila pred leti priljubljeni izletniški točki za konec tedna. Marsikateri od starejših domačinov se še spomni prijetnih dni, ki so jih tam preživeli v razigrani družbi. Domova sta danes zaprta za obiskovalce.
Tončkov dom je bil konec petdesetih let prejšnjega stoletja dodeljen organizaciji zveze borcev. Ti so ga obnovili s pomočjo Klija in Valkartona, največ pa je bilo prostovoljnega dela, zgradili so balinišče, uredili prostor za prireditve. Dobro uro hoda je bilo do tja. Prirejali so srečanja, vse leto je bilo živahno. Sredi devetdesetih let je bil dom v procesu denacionalizacije vrnjen lastniku in je za obiskovalce zaprl vrata. Balinišče je prerasel mah, celo skrinjo za planinski žig je nekdo odstranil.
t/,	-r... -
Tako je bilo leta 1979 v Kališah. (foto: arhiv Sonje Haložan)
»Gozdna cesta, vožnja na lastno odgovornost«, piše na tabli, ko se na cesti iz Kalc proti Kališem začne makadam. Najprej gre v hrib, nato se odpre pogled na travnike, nekaj hiš in manjši sadovnjak. Na koncu večje jase pot zavije desno, kjer stoji tabla
Planinski dom Cajnar je včasih gostil tudi srečanja za praznik dela. (foto: arhiv Vinka Petrovčiča)
Gozdna učna pot Kališe. Pot je bila narejena leta 1988, nato pa kmalu zapuščena. Leta 2001 so jo obnovili logaški skavti, jo nekaj let vzdrževali, potem ni bilo več zanimanja zanjo. Table so se začele zgubljati, pot zaraščati. »Na lastno odgovornost in za eno osebo«, pa je zapisano pri prvih stopnicah lesenega stolpa v Kališah. Tu in tam manjka kakšna deska, z vrha pa se vidijo le še Javorniki in Slivnica, pogled proti Logatcu so že zastrla drevesa.
10. julija je minilo 27 let od odprtja Logaške planinske poti, ko so logaški planinci uredili tudi dom Cajnar. Tam so našli prijazno zatočišče, poskrbljeno je bilo za jedačo in pijačo ter prenočišča. »Sledil bo prijeten sprehod skozi Žejno dolino do Hotedršice (gostilna Turk), v Novi svet (planinski dom Cajnar in kozja farma),« je pisalo v Delovi prilogi Trip 24. 10. 2007. Dolga leta je bil dobro obiskan, nato so se začele težave. Piko na i je leta 2008 postavil pravilnik o upravljanju, poslovanju in opremi planinskih domov in bivakov. Dom Cajnar je izenačil z navadno gostilno in ni smel več biti planinski dom, ker ni bil dovolj visoko nad morjem, ter tako zaradi prevelikih stroškov prenove pregnal še zadnjo najemnico Ditko Leskovec.
Brane Pevec
Kmečki praznik na Medvedjem Brdu
o g
g a
Utrinek z enega od prejšnjih Kmečkih praznikov. (foto: arhiv TD)
Tradicionalni Kmečki praznik na Medvedjem Brdu bo 1. avgusta, ob cerkvici sv. Katarine. Potrudili se bomo za čimbolj bogat program; rdeča nit je oglarstvo ter kovaštvo in izdelki te stare obrti. Zakurili bomo veliko oglarsko kopo, naši mojstri pa vam bodo v živo pokazali postopek pridelave oglja. Zelo nazorno bo prikazano tudi kovaštvo, pravi kovači in mojstri umetnega kovaštva bodo pokazali, kako so včasih kovali in koliko truda je bilo treba vložiti v en sam izdelek. Na prireditvi boste izdelke lahko tudi kupili, prav tako oglje. Program bo obogatilo tekmovanje koscev in grabljic, poskrbeli smo tudi za družabne igre. Za glasbo bosta poskrbela Ansambel Svetlin in Saša Lendero, za kanček čarovnije pa čarodej Roman Frelih. Seveda ne gre izpustiti vseh dobrot, ki jih bodo pripravile in postregle domače gospodinje. Poskusili boste lahko pecivo, pravi kmečki kruh iz domače krušne peči in še in še ... Domačini se bomo potrudili, da vam pričaramo čim lepšo nedeljo na Medvedjem Brdu, in ker smo naročili tudi lepo vreme, razloga za slabo voljo ne bo.
Maja Nagode, TD Medvedje Brdo in Rovtarske Žibrše
Logatčan izdelal avtomat za prodajo oljčnega olja
Zvone Nagode iz podjetja NMC je izdelal tudi mlekomat in projektiral avtomat za prodajo detergenta
Na obrt in malo podjetništvo se velikokrat gleda zviška ali zaničujoče in se z neprijazno besedo omalovažujejo prizadevanja in dosežki. Le malo kdaj se najde beseda pohvale in iskrenega priznanja. Eno priznanj gre logaškemu podjetju NMC, ki ga vodi Zvone Nagode, ki je izdelal prvi delujoči avtomat za prodajo oljčnega olja.
Temeljna težava, ki jo je uspešno razrešil, je bila, kako zadostiti strogim predpisom, ki terjajo zares čisto steklenico in plombirani zamašek. Če bi bilo preprosto, bi napravo izdelal že kdo drug v deželah, kjer je to olje doma. Druge težave so bile lažje rešljive: vzdrževanje stalne, nizke temperature, na primer. To je dosegel s pomočjo tekočega dušika, ki omogoča tudi za polovico daljšo dobo hranjenja v ustreznih posodah. Olje-mat je postavljen v eni največjih ljubljanskih veletrgovin. Ker gre za prehrambeni
izdelek, morajo imeti vsi deli, ki pridejo v stik z živilom, potrebne ateste. Ta izdelek jih ima. Zato je posebnost med tovrstnimi izdelki na našem trgu tudi mlekomat, ki ga je podjetje NMC izdelalo že prej in ga postavilo na Vrhniki. Nagode razmišlja tudi za jutri. Končal je projektiranje avtomata za točenje tekočih detergentov. S tako prodajo bi lahko bistveno zmanjšali onesnaževanje okolja, saj bi se embalaža uporabljala vedno znova. Tudi vino bi pridelovalci lahko prodajali prek avtomatov. Predpisom bi bilo sicer mogoče zadostiti in zahteve tehnično rešiti, na primer omejen čas prodaje, identifikacija kupcev, navsezadnje tudi alkotest, da avtomat ne bi prodajal vina vinjenim osebam. A v boj z birokracijo se ne spusti nihče. Tako prodaja mleka kot olja in mogoče v prihodnosti še vina pomenijo dobro tržno priložnost za pridelovalce, ki lahko izdelke in pridelke na sodoben način prodajajo tako rekoč
doma in neposrednim kupcem. Včasih smo po mleko hodili s kanglicami h kmetu, danes gremo lahko po mleko, mogoče celo istega pridelovalca, k mlekomatu. Tehnično je mogoče izdelati tudi avtomate za prodajo drugih živil, če bi proizvajalci za to pokazali dovolj zanimanja. Če bi se združila hotenja proizvajalcev z zamislimi izdelovalca avtomatov, bi bil iztržek pridelovalcev občutno večji, kot je pri prodaji v trgovinah, pridobili in prihranili bi tudi pri varovanju okolja.
Zanimalo nas je, če so tako inovativni izdelki patentno zaščiteni. Nagode je povedal, da je zaščita po eni strani zelo draga, po drugi pa je patentna dokumentacija dostopna morebitni konkurenci. A poti so odprte. Upajmo, da bomo v bližnji prihodnosti lahko več domačih pridelkov prek prodajnih avtomatov kupovali od znanih proizvajalcev, ki za kakovost jamčijo najbolj neposredno: s svojim imenom.
Jago
Člani enote reševalnih psov Športnokinološkega društva Logatec so 29. maja prevzeli skrb nad izvedbo vaje mobilne enote reševalnih psov (MERP). Vanjo so vključeni najboljši reševalni pari, ki delujejo pod okriljem kinološke zveze. Že vrsto let sta aktivni članici enote MERP tudi vodnica Jasna Šporar in njena psička Blum iz ŠKD Logatec. Da bi bila stopnja pripravljenost ob morebitni pravi akciji doma ali v tujini čim višja, je treba poskrbeti za stalno urjenje in preverjanje znanja. Tokratna vaja je bila le ena v nizu vaj, ki jih vsako leto opravijo reševalni pari in njihove vodje.
Potekala je na dveh lokacijah v okolici Logatca. Na prvem delovišču so iskali ponesrečence v ruševinah in jim nudili prvo medicinsko pomoč. Na drugem iskalnem območju so znanje preizkušali v rovu, kjer je tema in zrak kroži drugače. Vodniki in psi so imeli pred sabo težko nalogo, ki pa so jo odlično opravili. Ob povratku iz rova so morali pokazati še znanje iz nudenja prve pomoči psu. Člani enote MERP in člani enote reševalnih psov ŠKD Logatec se zahvaljujejo vsem, ki so vajo omogočili in s tem prispevali k še boljši pripravljenosti reševalnih psov in njihovih vodnikov.
Jasna Šporar, ŠKD Logatec, foto: arhiv ŠKD Logatec
Dan državnosti na Medvedjem Brdu
Prijazno počastitev dneva državnosti so na večer kresnega dne 24. junija pripravili na Medvedjem Brdu. Začeli so jo z mašo za domovino na Mravljišah, drugi del pa je KŠD Trate pripravilo na nogometnem igrišču pod mogočno veharško lipo. V programu so sodelovali domači gleda-liščniki, ki so uprizorili svojo epizodo Talentov. Zaplesali so učenci podružnične šole Rovtarske Žibrše, meh svoje harmonike je korajžno raztegnil Janko Bogataj, obrtniški zbor Notranjska pa je zapel nekaj domovinskih in planinskih pesmi. Za prigrizek so poskrbeli Bojan Rupnik in Šinkovčevi in veselo druženje se je razpotegnilo v noč. Tako iskrivih in prisrčnih dogodkov ni na pretek, zato je bil ta še posebej prijazen.
Jan Turk
0 2
u vgu
v o n
š
a g
o L
L
Osnovna šola Tabor
Tako smo delali na OŠ Tabor
o g
g a
junija smo končno začeli leto-Áu ^ • šnje poletne počitnice, ki se jih veselimo vsi: učenci, učitelji in starši. Tudi letos so bili zadnji šolski dnevi zelo slovesni: filmsko pisana valeta z zvezdno generacijo letošnjih devetošolcev, nato še zabaven in hkrati slavnosten zaključek šolskega leta za vse ostale. Dosežki naših učencev so nas navdali z veseljem in ponosom. Prav vsi, šolarji, učitelji, ostali zaposleni, zunanji sodelavci in starši, se v teh dneh počutimo kot zmagovalci. Skupaj smo združili svoje moči, skupaj se veselimo doseženih uspehov in skupaj smo zadovoljni, da se je končalo še eno šolsko leto.
Prejemniki županove petice in posebne nagrade, ki jo podeljuje šola, učenci z odličnim uspehom oziroma povprečjem zaključenih ocen več kot 4,5 v zadnjih dveh letih, so Patricija Albreht, Lara Bogataj, Laura Grmek, Neža Franca, Ana Likar, Manuela Lisjak in Jan Petrovčič.
Tudi drugi naši učenci so bili zelo uspešni na različnih področjih. Razvedrilna matematika: zlato priznanje: Katja Albreht, 7. r. Spoznajmo sladkorno bolezen: zlato priznanje: Ana Likar, Gašper Romih, 9. r., srebrno: Manuela Lisjak, 9. r. Fizika: srebrno priznanje: Jan Petrovčič, 9. r.
Kemija: srebrno priznanje: Jan Petrovčič, 9. r.
Biologija: srebrno priznanje: Luka Kogo-všek, 9. r.
Matematika: srebrno priznanje: Patricija Albreht, Ana Likar, Jan Petrovčič, 9. r., Tamara Logar, 8. r., Katja Albreht, Peter Gladek, Matevž Breznikar, 7. r. Angleščina: srebrno priznanje: Laura Gr-mek, 9. r., Amanda Lisjak, Tamara Logar,
8.	r.
Bralna značka: uspešno jo je opravilo 251 učenk in učencev, 11 učenk jo je osvojilo vseh osem let.
Angleška bralna značka: učenci od 4. do
9.	razreda so osvojili 25 zlatih in 38 srebrnih priznanj.
Likovno področje: mednarodni natečaj Likovni svet: 2. mesto Zarje Beguš, 6. r.; mednarodni Dadin likovni natečaj: tretja nagrada Nini Hrvatič. Literarno področje: državno priznanje na natečaju šolskih glasil JSKD šolskemu glasilu Žvrgolač.
Osnovna šola Tabor v Gornjem Logatcu. (foto: David Kunc)
Gledališče: na območnem srečanju gledaliških skupin smo se uspešno predstavili z dvema predstavama; starejša dramska skupina je sodelovala tudi na festivalu Gledališke sanje.
Glasbeno področje: zelo odmevni so bili vsi trije koncerti šolskih zborov. Na območnem srečanju otroških in mladinskih zborov sta bila oba naša zbora, OPZ in MPZ, kot edina zbora iz občine izbrana za regijsko srečanje; OPZ se je na regijski reviji že zelo uspešno predstavil, MPZ pa se bo znova predstavil na festivalu mladinskih zborov Attacca, ki bo novembra. Športni dosežki: najvidnejše uspehe smo dosegli v atletiki, saj sta se dva naša atleta uvrstila v finale posamičnega državnega prvenstva; Domen Rupnik se je v metu vorteksa v finale uvrstil celo z novim rekordom, na državnem tekmovanju je dosegel 16. mesto; Nina Hrvatič pa je dosegla odlično 6. mesto v teku na 300 m. Projekti: 13. aprila smo slovesno podpisali ekolistino in postali ekošola; ponosni smo tudi na ponoven uspeh zbiranja starega papirja v dobrodelne namene za fundacijo Pismo srca - tudi letos smo zbrali največ papirja izmed vseh sodelujočih v Sloveniji.
Podružnična šola Hotedršica
Učenci so tekmovali na različnih področjih in osvojili veliko priznanj. Vsi so osvojili bralno značko, uspešno so zaključili športna programa Zlati sonček in Martin Krpan. Marca so pripravili prire-
ditev za krajane Pozdravljena, pomlad. Aprila so slovesno podpisali ekolistino in tako postali ekošola. Udeležili so se tudi akcije Očistimo Slovenijo ter zbirali star papir, odpadne tonerje, kartuše in baterije. Skupaj s KS Hotedršica so sodelovali na prireditvi Poklon naravi. Nadaljujejo tudi s projektom Kids4future. Uspešno so sodelovali na likovnem natečaju Brihtne face in si za nagrado prislužili obisk čarovnika Grega. Pet nepozabnih dni so preživeli v šoli v naravi v CŠOD Čebelica. Junija pa so že tradicionalno preživeli zelo zanimivo noč v šoli.
Podružnična šola Rovtarske Žibrše
Učenci so v tem šolskem letu uspešno sodelovali v dveh mednarodnih projektih, Kids4future in ekošola. Marca so imeli ekodan in podpisali ekolistino. Pridno so zbirali odpadni papir, zamaške in baterije. V zbiranju kartuš so bili že drugo leto zapored prvi. Odpovedali so se nagradnemu izletu, saj bi radi privarčevali sredstva za interaktivno tablo. Svoje delo so predstavili tudi v oddaji Sobotni ringaraja na Radiu Slovenija. Sodelovali so na raznih tekmovanjih, pridno so brali in osvojili dve bralni znački. Izdali so že drugo številko šolskega glasila Drobtinice s Planin. Sodelovali so na vseh krajevnih prireditvah, od šolskega leta pa so se poslovili z igrico Kako je vilinček dobil ime in nato domovini v pozdrav zaplesali še pod veharško lipo.
Bojana Levinger, OŠ Tabor
L
Osnovna šola Tabor/Osnovna šola 8 talcev
Na osnovni šoli 8 talcev se veselimo številnih uspehov
Devet županovih petic in številna priznanja na državnih in regijskih tekmovanjih
Z
a nami je še eno šolsko leto in čeprav so v zadnjem času zelo ^priljubljene bitke, v katerih zdaj tudi šole iščejo svoje talente, smo na Osnovni šoli 8 talcev Logatec tako kot vsako leto poskušali razvijati in podkrepiti sposobnosti učencev na različnih področjih skozi celo leto. Tako naši učenci niso zmagovali na različnih »šov« prireditvah, se jih je pa kar nekaj vpisalo ne samo v zgodovino naše šole, ampak njihovi uspehi odmevajo tudi na občinski ravni ter izven njenih meja.
Priznanje za odličnost v osnovnošolskem izobraževanju in županovo petico si je v tem šolskem letu prislužilo devet devetošolcev: Nataša Patricia Brand, Klemen Brglez, Jure Česen, Neža Lukančič, Tine Ogrinc, Špela Petkovšek, Tina Šumer, Matic Verbič in Marija Verdinek.
Ponosni smo tudi na vse uspehe, ki so jih naši učenci dosegli na državnem nivoju. Tako se lahko pohvalimo z zlatima priznanjema mladih raziskovalcev (Matej Korošec, 7. b, Miha Lugarič, 7. b), z zlatima priznanjema iz biologije (Eva Kobal, 8. a, Meta Špela Ko-dermac, 8. b), ter z zlatima priznanjema na področju matematike (Žan Ajdič, 7. a) in na področju angleščine (Tine Ogrinc, 9. b). Na državnem nivoju smo dosegli še srebrni priznanji iz angleščine (Rok Grulja, 9. b, Miha Novinšek, 9. c) in fizike (Žan Knafelc, 8. c, Andraž Modic, 8. c) ter tri srebrna priznanja v tekmovanju iz znanja o sladkorni bolezni (Eva Kobal, 8. a, Klemen Martinšek, 8. c, Andraž Modic, 8. c). Na državnem tekmovanju bistroumov je bila uspešna
Nastja Rudolf iz 6. b, za raziskovalno nalogo pa sta srebrno priznanje dobila Žiga Čibej in Gal Oblak iz 9. a.
Zlato za gledališko predstavo
S srečanja otroških in gledaliških skupin Slovenije je z zlato plaketo za predstavo Eve Razložnik z naslovom Ali me slišiš? domov prišlo deset otrok (Teja Djuran, 9. c, Žan Mrhar, 9. a, Žiga Čibej, 9. a, Gal Oblak, 9. a, Zala Jereb, 8. b, Dimitrij Pahor, 8. b, Nika Mulec, 8. b, Luka Volk, 6. d, Blažka Rudolf, 6. d, in Eva Kobal, 8. a). Poleg že omenjene nagrade je skupina na Otroškem festivalu gledaliških sanj dobila priznanje za najbolj izvirno predstavo, naša učenka Eva Kobal pa še nagrado za najbolj obetavno igralko.
Uspešni tudina regijskih tekmovanjih
Državnim priznanjem se pridružujejo tudi številna srebrna priznanja na različnih področjih v okviru regijskih tekmovanj. Iz matematike so srebrna priznanja prejeli Nataša Patricia Brand, 9. a, Žan Ajdič, 7. a, Matej Korošec 7. b, Kristina Nagode, 7. a, Marta Cigale,
8.	c, in Jon Rok, 8. b; iz geografije Jure Česen, 9. b, in Neža Lukančič,
9.	c; iz angleščine Eva Kobal, 8. a, in Dimitrij Pahor, 8. b; iz kemije pa Krištof Fortuna iz 8. a. Priznanje na regijskem nivoju za likovno delo je prejel učenec Rok Jelovčan iz 2. b.
Opravljeno delo in doseženi rezultati so odraz skupnega dela učencev, učiteljev in staršev, zato si vsi skupaj zaslužimo mirne in dolge počitnice.
Bojana Pivk, OŠ 8 talcev
Portret devetošolke - Ana Likar
Za portret tega šolskega leta smo na Osnovni šolli Tabor izbrali učenko 9. a razreda Ano Likar. Je najbolj vsestranska in izjemno uspešna učenka, predsednica Šolske skupnosti, prejemnica petih zlatih priznanj in treh srebrnih v zadnjem triletju, odlična tudi na likovnem področju in je tudi med letošnjimi prejemniki županove petice. Pogovarjali sva se ravno na dan, ko se je skupaj s svojimi vrstniki in razrednikom trudila pripraviti valeto, ki nam bo vsem ostala za vedno v spominu.
Ana Likar (foto: arhiv OŠ Tabor)
Kako se počutiš zdaj, ko zaključuješ šolanje na osnovni šoli?
Super je, veselim se že konca pa tudi gimnazije, čeprav bom verjetno pogrešala okolje in sošolce.
Kaj ti bo najbolj ostalo v spominu?
Joj, ne vem. Tale osnovna šola je res polna spomina vrednih trenutkov. Upam, da bodo ostali le tisti najlepši. Prvi šolski dan zagotovo.
Osvojila si veliko zlatih, srebrnih in drugih priznanj. Katero ti je najljubše?
Mislim da tisto Vegovo priznanje iz 8. razreda, ko sem na državnem tekmovanju izgubila eno samo točko, to je zagotovo najboljši dosežek s tekmovanj. Veliko pa mi pomenijo tudi priznanja s športnih tekmovanj in likovnih natečajev, čeprav se zadnjih, na žalost, nisem velikokrat udeležila.
Kaj pa ti pomeni to, da si med prejemniki županove petice?
Zagotovo je to neko potrdilo za vse moje uspehe, se mi pa, iskreno povedano, to, da
sem bila vsa leta odlična, ne zdi prav poseben dosežek - z ocenami nikoli nisem imela težav. Večji izziv mi predstavlja gimnazija.
Kateri predmet se ti je v osnovni šoli zdel najtežji, kateri najlažji in zakaj?
Najtežja mogoče zgodovina, pa ne zato, ker bi bila težka, ampak zato, ker zahteva največ učenja. Najlažjega bi res težko izbrala, likovna vzgoja mogoče, ki je tudi moj najljubši predmet.
In še čisto na koncu - zanimajo nas tvoji načrti in želje za prihodnost.
Ker še nimam natančnih načrtov za prihodnost, sem se vpisala kar na gimnazijo Vič. Zaenkrat je moj cilj ta, da ohranim čim boljši uspeh tudi tam, po tem pa si želim »samo«, da bi našla svoj sanjski poklic in postala uspešna.
Tudi vsi na OŠ Tabor želimo Ani izpolnitev želja in načrtov. Prepričani smo, da ji bo uspelo in nas bo tudi v bodoče s svojimi uspehi vedno znova razveseljevala.
Bojana Levinger, OŠ Tabor
0 2
u vgu
v o n
š
a g
o L
L
Osnovna šola 8 talcev
Šport na osnovni šoli 8 talcev
Učenci so tudi odlični športniki, ki se udejstvujejo v različnih panogah
Rezultati, ki jih dosega naša šola na področju športa, nas že nekaj let zapored uvrščajo med športno najbolj uspešne šole v Sloveniji. Eden izmed razlogov verjetno tiči tudi v tem, da smo konkurenčni v različnih športnih panogah. Letos smo tekmovali v atletiki (ekipno ter posamično dečki in deklice), odbojki (dečki in deklice), rokometu (dečki in deklice), košarki (dečki), namiznem tenisu (ekipno ter posamično dečki in deklice), lokostrelstvu (ekipno ter posamično dečki in deklice) ter v alpskih disciplinah.
Na območnem tekmovanju v atletiki sta obe ekipi, tako dečki kot deklice, dosegli tretje mesto. Žal se letos nobeni naši ekipi ni uspelo uvrstiti v finale ekipnega tekmovanja - med 12 najboljših šol v Sloveniji. V posamičnem tekmovanju pa so naši učenci dosegli kar nekaj lepih uvrstitev. Med drugim pet suverenih zmag: Žaklina Jurkovič v skoku v daljino pri mlajših deklicah, pri starejših deklicah Anja Zgonc v suvanju krogle in Eva Petrovič v metu vorteksa, pri starejših dečkih pa Žan Škedelj v skoku v višino in Žan Uršič v metu vorteksa. Eva Petrovič, Žan Škedelj in Žan Uršič so se uvrstili v finale državnega prvenstva.
Igre z žogo
V odbojki so se deklice, ki iz leta v leto napredujejo, prebile do četrtfinala šolskega državnega tekmovanja. Dečki so bili še za stopnjo boljši in so tekmovanje končali v polfinalu. Pri dečkih velja omeniti, da bo jedro ekipe ostalo v tekmovanju tudi v pri-
hodnjem šolskem letu, zato upravičeno upamo, da se bodo naši fantje borili celo za medalje. Ekipa mlajših dečkov je prepričljivo zmagala na območnem prvenstvu, kjer se tekmovanje za mlajše dečke, na žalost, tudi konča.
Trenerji košarke v zadnjih letih aktivno delajo predvsem z mlajšimi kategorijami in prvi sadovi se že kažejo v močni ekipi mlajših dečkov. V rokometu so po tradiciji zelo močne deklice, uvrstile so se v četrtfinale, uvrstitev v polfinale pa so zgrešile za las. Letos so bili v rokometu uspešni tudi fantje, saj so bili zelo blizu uvrstitve v polfinale.
Uspešni lokostrelci
Lokostrelci nas vsako leto razveseljujejo z odličnimi rezultati. Nič drugače ni bilo v tem šolskem letu. Ekipno so bili prvi tako v dvoranskem kot v zunanjem tekmovanju. Med posamezniki pa so medalje osvojili: Cita Lukančič, Luka Stoševski, Izabela Delux, Jaka Petkovšek in Jure Corn. Igralci namiznega tenisa, ki so vsi tudi člani Namiznoteniškega kluba Logatec, so letos že drugič zapovrstjo postali šolski državni prvaki. Za ekipo so nastopili: Nina Zupančič (tudi druga v konkurenci posameznic), Tjaša Mihevc, Tom Šfiligoj in Deni Kožul.
V celoti gledano smo bili zelo uspešni. Želimo pa biti še boljši, zlasti v športih, v katerih smo že dosegali odlične rezultate (rokomet, odbojka in atletika) in to bo zagotovo eden izmed ciljev, ki si jih bomo med drugimi zasledovali v novem šolskem letu.
Janez Loštrek, OŠ 8 talcev
o g
g a
Zaključna prireditev
Od šole so se poslovili s prisrčno prireditvijo. (foto: Teja Ristič)
Pogosto potujemo po svetu, opevamo lepoto tujih dežel, se čudimo tuji kulturi in stvaritvam narave ter pozabljamo, da na domačem pragu prav tako lahko najdemo veliko lepega in zanimivega. Ali poznate kraj, v katerem živimo? Ali veste, od kod izvira ime Logatec, kdo so bili furmani in kaj so počeli? Ste se že kdaj vprašali, kdaj so bile tu postavljene prve zidane hiše in koliko let lahko skozi Logatec potujemo z vlakom? Kakšna je njegova zgodovina in katere naravne in kulturne znamenitosti si v njem lahko ogledamo?
Učenci OŠ 8 talcev Logatec so v četrtek, 24. junija, na zaključni prireditvi ob koncu šolskega leta obeležili dan državnosti in obiskovalcem odgovorili na vsa zgoraj zastavljena vprašanja. Prepevali so ljudske pesmi, s prisrčnimi prispevki predstavili nekatere običaje iz preteklosti, zanimivo prikazali pesem logaške pesnice Anice Perpar ter prikazali nekaj športnih dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo učenci.
Najboljši učenci so iz rok ravnateljice Metke Rupnik prejeli priznanja za najboljše dosežke na posameznih področjih, nato pa so vsi skupaj do septembra odšli na zaslužene počitnice.
Suzana Erjavec, OŠ 8 talcev
Veris je navdušil tudi letos
Na prizoriščih v Dolnjem Logatcu so se zvrstili številni domači in tuji glasbeniki
Otroci ustvarjali na delavnicah
Zvoki glasbil in prepevanje na jubilejnem, desetem pomladnem festivalu Veris je od 12. pa do 19. junija obogatilo logaško kulturno dogajanje. Tako so se v cerkvi sv. Nikolaja, v dvorani Glasbene šole Logatec in na odru večnamenske športne dvorane ob dolnjelogaški osnovni šoli predstavile številne skupine in posamezniki, vrhunski glasbeniki, ob katerih so bili še tako zahtevni poslušalci in ljubitelji glasbe navdušeni.
Začelo se je s koncertom Simfoničnega orkestra Glasbene šole Logatec in združenimi mladinskimi zbori, pevci in pevkami osnovnih šol Tabor in Rovte ter župnije Dolnji Logatec, ki so zapeli pod dirigentsko palico Marjana Grdadolnika. Nato se je vsak dan nadaljevalo s koncerti različnih izvajalcev, in sicer z Godalnim kvartetom Calisto, pianistko Margareto Grego-rinčič in njenim recitalom Chopinovo in Schumannovo popoldne ter z Baročnim triom, v katerem prepeva sopranistka Nina Kompare Volasko, spremljata pa jo trobentar Aleš Klančar in Polona Gantar z orglami.
V nadaljevanju festivala so poslušalci občudovali v Logatcu redko izvajan inštrument, harfo, katere strune je ubirala Sofia Ristič, z njo v triu pa sta zagodla še violinistka Mojca Menoni Sikur in Martin Sikur z violončelom. V okviru festivala je zapel tudi Akademski pevski zbor Tone Tomšič iz Ljubljane, ki je do zadnjega kotička napolnil cerkev sv. Nikolaja in požel buren aplavz. V zadnjih dneh Verisa so obiskovalci prisluhnili kvartetu Janija Modra, violinistki Boženi Angelovi in pianistki Minki Popović ter skupini Same babe. Dobro obiskano in raznovrstno glasbeno festivalsko dogajanje je v letošnjem letu zaokrožil Orkester Slovenske policije pod vodstvom dirigenta Nikolaja Žličarja in s solistom Matjažem Mrakom, sicer tudi članom orkestra in pevcem skupine Štajerskih 7.
»Festival bo živel še naprej«
Poleg glasbe je festival ponudil delček gledališča, lutk in plesa. V obliki delavnic so bili namenjeni najmlajšim udeležencem, ki so na ta način spoznali svet odrskih desk in folklorne plese.
Dogodki so bili dobro obiskani, o nastopajočih je bilo podanih veliko zanimivih informacij, saj je občinstvo koncertno dogajanje spremljalo z lično izdelanimi
Pevci Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič so s svojim nastopom poželi buren aplavz. (foto: David Kunc)
programskimi listi. O festivalu pa je svoje misli strnil tudi Primož Malavašič, ravnatelj glasbene šole, ki je bil »zadovoljen z izvedbo, obiskom in odličnimi izvajalci iz Slovenije in tujine«. »Glede na pozitivne ocene številnih poslušalcev, dobro spreje-
tost in prepoznavnost festivala med Lo-gatčani in okoličani bo logaški pomladni festival Veris živel še naprej,« je prepričan Malavašič. Poslušalstvo, ki je ob vseh dogodkih navdušeno ploskalo in uživalo, novega zagotovo že pričakuje.
Nevenka Malavašič
Desetletje Verisa
V desetih letih je na festivalu Veris, ki ga organizira Glasbena šola Logatec, nastopilo 2.700 glasbenikov, ki so se predstavili z različnimi zvrstmi glasbe. Med njimi velja omeniti pevca Zorana Predina in pevko Jadranko Juras, violinista Jerneja Brenceta, pozavnista Uroša Polanca, klarinetista Jožeta Kotarja, flavtista Marka Zupana in pianistko Anjo German, jazz trobentača in improvizatorja dr. Kyle-ja Gregoyja, Vokalno skupino BIT, Ljubljanske madrigaliste, Orkester Slovenske vojske, Pihalni orkester Svea iz Zagorja, študentski komorni zbor Megaron, etno-skupino Strizzy, skupino QuatroPorTan-go, Anžeta Palko & New Flamenco Orchestra, Jazz Station, 4saxes, Pushluschtae, trio Volk Folk, jazz skupino Log-a-rhytm, Blues band ter Baletni oddelek SGBŠ Ljubljana. Nastopili so tudi številni domači, logaški glasbeniki, zdajšnji in nekdanji učitelji in učenci glasbene šole, kot so Igor Bezget, Rebeka Hren, Eva Hren, Nina Kompare Volasko, Urška Nagode, Ženski pevski zbor Tabor pod vodstvom Zdravka Novaka in Komorni zbor Krog, ki ga je ob nastopu vodil Primož Malavašič, Logaški
trobilni kvartet, skupini Misija Nemogoče in Kosmato srce ter Simfonični orkester Glasbene šole Logatec in Pihalni orkester Logatec, oba pod vodstvom Marjana Grdadolnika. Poleg vseh teh je na Verisu sodelovalo še veliko obetajočih pa tudi že uveljavljenih glasbenikov. Njihove nastope si je v desetih letih ogledalo več kot 14.500 obiskovalcev.
Pri organizaciji je sodeloval organizacijski odbor, ki so ga sestavljali učitelji glasbene šole in predstavniki logaške izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti ter občinske uprave. Levji delež finančnih sredstev za izvedbo koncertov vsako leto zagotavlja Občina Logatec, del obiskovalci z nakupom vstopnic ter številni sponzorji in donatorji, ki jih je bilo v tem obdobju več kot 90.
Raven festivalskega programa je iz leta v leto naraščala in se lahko brez sramu primerja s programi bolj uveljavljenih festivalov, kot je logaški, saj so bile koncertne izvedbe vrhunske. Dogodki, tako koncerti kot delavnice, pa imajo tudi vzgojni namen, saj je obisk festivala del izobraževalnega programa učencev glasbene šole.
Nevenka Malavašič
0 2
u vgu
v o n
š
a g
o L
Filmska glasba v Grajskem parku
Pod šotorom v Grajskem parku se je razlegala filmska glasba, ki so jo na platnu podkrepili prizori iz filmov
o g
g a
Logaški pihalci so v Grajskem parku zaigrali tudi na Srečanju godb 2010. (foto: David Kunc)
Z
ačeli so se poletni dnevi: dnevna vro-ičina se po 20. uri preveša v prijetne mirne večere. Eden takih dni je bil tudi petek, 25. junija, praznik v več pogledih. Pod velikim šotorom v Grajskem parku v Gornjem Logatcu je Pihalni orkester Logatec v okviru Srečanja godb 2010 prvič pripravil koncert filmske glasbe, posvečen pa je bil dnevu državnosti.
Nekaj uvodnih besed je ob državnem prazniku povedal župan občine Logatec Janez Nagode, nato pa je mesto za mikrofonom prevzela Erika Pečnik, ki je predstavila sodelujoča orkestra in program dopolnila z zanimivimi informacijami o filmski glasbi, njenem nastanku, vlogi v posameznih filmih in skladateljih.
Večer je odprla hrvaška godba Limena glazba Marinići iz okolice Reke, ki jo je vodil dirigent Tonči Trinajstić. Predstavili so se z znanimi pop in filmskimi melodijami in z desetimi skladbami preglasili žvrgolenje prebivalcev grajskega parka. Po nekajminutnem odmoru je v soju drobnih lučk nad notnimi črtovji zasijal domači pihalni orkester pod vodstvom dirigenta Marjana Grdadolnika. V čudovitem okolju in ob spremljavi filmskih izsekov na velikem platnu, ki jih je pripravil poznavalec filmov Jure Galičič, si dogodek zagotovo zasluži oznako posebnega doživetja. Projekcija namreč ni bila le ozadje čudoviti glasbi, temveč je bila z njo izjemno usklajena in jo je podprla v vsakem taktu.
Zvoki, znani s filmskih platen
Transkripcijo za značilno glasbeno uverturo ameriškega filmskega podjetja 20th
Century Fox, s katero se je začel drugi del koncerta, je posebej za Pihalni orkester Logatec napisal njegov član Žiga Čuk, izvedba pa je bila neverjetna. Zatem je še približno uro in pol donela originalna glasba, le delno prirejena za pihalni or-
kester, iz vsem poznanih filmov: Vojne zvezd, Supermana, Veličastnih sedem, Jurskega parka, Jamesa Bonda in Trenutka za Morriconeja.
Večer se je zaključil s skladbo Ne čakaj na maj istoimenskega slovenskega filma, v kateri se je kot solistka predstavila sopra-nistka Estera Grdadolnik. Poslušalci so se od godbe poslovili z bučnim aplavzom, ki se je še kar nekaj časa razlegal po parku in je pustil prijeten spomin tako obiskovalcem kot tudi nastopajočim. Dirigent Marjan Grdadolnik je povedal, da so bili nad obiskom nekaj več kot 500 ljudi, ki so si morali priskrbeti sedeže še celo izven šotora, saj je ta bil premajhen za vse, izredno zadovoljni in bodo še z večjim veseljem pripravili ponovitve takega koncerta. V izvedbi Pihalnega orkestra Logatec se lahko veselimo tudi novih skladb, ob katerih bomo lahko spet začutili, da glasba nikakor ni malenkosten del filmskih spek-taklov.
Anita Ilić
4 % ,
..M
f iS)'


Člani in članice Literarnega društva Zeleni oblaki so se 19. junija zbrali na večeru svojih avtorskih del v Grajskem parku v Gornjem Logatcu. Srečanje so poimenovali Prah-e=mc2-seks-brezčasnost. »Sonce, sonce hočem!« je vzklikal eden od avtorjev, a ga tisto pozno popoldne ni bilo; ker je deževalo, so srečanje iz parka prestavili v prostore kluba Grajski park. V goste so tokrat povabili glasbenike, skupino FOLK Etc., ki igrajo tradicionalno irsko glasbo. Špela Baznik, Anton Cerar, Ivan Volarič in Tine Vučko so poslušalce že s prvo skladbo spravili v dobro voljo. Tine je tudi član Zelenih oblakov, tako da je med igranjem našel čas za to, da je prebral kakšno svojo pesem. Svoja dela so predstavili še Bojana Levinger, Borut Petkovšek, Branka Novak, Eva Neža Kermavner, Helena Frece, Jaka Dolenc, Lidija Rupnik, Manja Plešnar, Tim Uršič in Vanda Lavrič. Večer so razdelili na štiri tematske sklope, predahe so poživili FOLK Etc.
Besedilo in foto: Brane Pevec
Domoljubna idila je potrkala na srčne duri
Glasbeno obarvani Večer pri vodnjaku
T^omaj se je mrak lotil poznega sončne-X\.ga šentjanževega večera, 24. junija, se je mlado in staro zgrinjalo proti vodnjaku pod sv. Jožefom na Čevici k 26. Večeru ob vodnjaku, ki ga je tudi letos pripravil Mešani pevski zbor Pevskega društva Logatec. Prav ta zbor je pod vodstvom Lovra Groma uokviril glasbeno obarvani večer z izborom pretežno rodoljubnih pesmi.
Ustaljeni večer je izzvenel v narodnem tonu. Navdušenemu občinstvu se je z venčkom ljudskih predstavil zanimiv duet Nadje Černe ob citrah in Katarine Maček s tamburico. Matija Logar je iz Hotedrši-ce pripeljal živopisano folklorno skupino z nizom narodnih plesov. Mladi domači harmonikar Rok se je pogumno spogledoval s Slakom in Miheličem. Predice iz Kamnika so s harmonikarjem Jožetom Jagodicem napredle s pesmijo nekaj prijaznega domoljubja in nekaj prijetne ljubezenske idile. Večer je s svojim dopadljivim in tehtnim nastopom okronal fantovski kvartet iz Horjulske doline Štirje deci.
Ko se je mrak dodobra znočil in se je sv. Jožef v ozadju razsvetlil, kot bi ga raz-žareli šentjanževi kresovi, je gostiteljski zbor zapel Ipavčevega Slovenca, da je tako pozdravil naš državni praznik. Vsaj toliko
Pri vodnjaku na Čevici so zaplesali Hotenjci. (foto: Franc Brus)
v čast prazniku, če ne več. Napovedovalka je z veznim besedilom na široko razpredala o poganstvu; lahko pa bi kaka beseda nanesla tudi na krščansko tradicijo, na primer, na šentjanževo (po sv. Janezu
Krstniku), ki ga ohranja slovenska ljudska in literarna zavest. Tudi to pot so se številnemu poslušalstvu prikupile čevčanske gospodinje z izbranimi sladkimi dobrotami.
Marcel Štefančič
Resnica? Da
Kipar Franc Godina je na samostojni razstavi Resnica? Da, ki so jo 10. junija v Stekleni galeriji v Logatcu, v lipi, hrastu in hruški oživil resnično ženskost v vsej njeni čudoviti elemen-tarnosti - kot upodobitev neizpete simfonije ženskega lika. Na ogled je postavil miniature in kipe do naravne velikosti in večje. Ženske like je izoblikoval dovolj realistično, a z metaforično poenostavljenim stilnim izrazom, s čimer dosega dodatne sporočilne razsežnosti. Godina si je pomagal z Evinim jabolkom, ki je barvito izžarevalo svoje izzive, tudi za Novo življenje, kjer je dominirala Mati z otrokoma. Od Akta ljubice, skrivnostno odete v tančico, ni bilo daleč do senzibilnega Objema - med njim in njo. Z Bolečino pa se je spogledovala Pravica v vsej svoji slepoti. V odrešilno pomoč je bila tiha Molitev tik pred Prenašalko življenjskega upanja in vznesenostjo prikupne in radožive Plesalke. Taka je bila vsebina tokratne Godinove razstave. O siceršnjih umetniških spopadih avtorja pa je spregovorila Anamarija Stibilj Šajn, ki je recenzijo izpisala tudi v priložnostni zgibanki. Glasbene utrinke je na odprtju razstave prispevala pevka Marijana Kunc ob klavirski spremljavi Katje Levstik. Bi pa ne bilo narobe, ko bi likovne stvaritve, pa tudi še katere druge, privabile več kulturne, šolske in politične - vsaj intelektualne srenje.
Marcel Štefančič
Dobrodelni koncert Shirlie Roden
Med drevesi, rožami in ob prijetni toploti ognja v Grajskem parku so obiskovalci 11. junija prisluhnili dobrodelnemu koncertu za ohranitev matere Zemlje, ki ga je pripravila Shir-lie Roden, angleška pevka, ki v Slovenijo prihaja že več kot 17 let. Najprej je zapela svoje starejše pesmi, ki so nastale ob prvih obiskih naše dežele. V svojih besedilih govori predvsem o miru, opeva lepote Zemlje ter nagovarja ljudi k spoštljivem ravnanju z naravo. Navdih za svoje ustvarjanje je črpala pri Indijancih in povzela njihove življenjske nauke. Shirlie je tudi mednarodno priznana terapevtka, ki je razvila metodo zdravljenja s človeškim glasom. Maja je izdala avtobiografijo o dolgoletnem ustvarjanju v Sloveniji. Po koncertu je zbrane nagovoril še posebni gost, indijski zdravilec Tim Sikyea. »Zbrana sredstva, tisoč evrov, smo namenili ureditvi stalnega prostora Društva za kakovost življenja Zemlja Mati. S Shirlie sva članici tega društva in se zavedava, kako pomembno je živeti v skladu z naravo in biti naravi hvaležen za vse, kar nam daje,« je povedala organizatorka koncerta Nataša Kogoj.
Jerca Korče
0 2
u vgu
v o n
š
a g
o L
60 let Smučarskega skalnega kluba Logatec
V imenu logaških skakalcev je priznanje iz rok predsednika SZS Tomaža Lovšeta sprejel Samo Gostiša (desno). (foto: Luka Dola)
Plod dobrega in načrtovanega dela Smučarskega skakalnega kluba (SSK) Logatec je zdajšnja generacija skakalcev, ki je dala že štiri državne prvake: Jaka Rusa, Urbana Gantarja, Roka Govekarja in Viktorijo Šen. Dolgoletno odlično delo je klubu prineslo ugled in spoštovanje v slovenskem prostoru. SSK Logatec je Smučarska zveza Slovenije podelila priznanje ob jubileju. Plaketo za 60-letnico delovanja je na slovesnosti ob zaključku zimske sezone 16. maja na Pokljuki v imenu kluba sprejel Samo Gostiša.
SSK Logatec, uradni član Smučarske zveze Slovenije, s 60-letno tradicijo sodi med uglednejše smučarske skakalne klube v Sloveniji. Delovanje kluba je usmerjeno v treniranje in tekmovanje v smučarskih skokih in nordijski kombinaciji. Klub združuje več kot 50 članov, vzgoja mladih tekmovalcev pa poteka v okviru
več starostnih skupin pod vodstvom štirih strokovno izobraženih trenerjev.
Smučarski skoki imajo v Logatcu dolgoletno tradicijo; njihovi začetki segajo v leto 1950, ko je skupina domačinov pod vodstvom Zorana Mraka zgradila prvo 25-metrsko smučarsko skakalnico pod hribom Sekirica. Takratni navdušenci nad smučarskimi skoki so se organizirali v društvo TVD Partizan, ki se je deset let pozneje preimenovalo v SSK Logatec.
Z marljivim in dobro organiziranim delom jim je v kratkem času uspelo zgraditi še 15-, 30- in 50-metrsko skakalnico. Leta 1975 so manjši skakalnici pokrili s plastično maso in s tem omogočili vadbo skozi vse leto. To je bilo najbogatejše obdobje v zgodovini kluba, saj so istega leta s članskim državnim prvenstvom odprli tudi največjo, 80-metrsko skakalnico v Žibršah in prejeli najvišje športno priznanje v državi, Bloudkovo plaketo. SSK Logatec je kot tretji najmočnejši klub v nekdanji Jugoslaviji dal kar nekaj mladinskih in članskih reprezentantov. Iz našega kluba izhajajo odlični skakalci Janez Loštrek, Marko Mlakar, Marjan Urbančič in Samo Gostiša.
Po desetletju klub spet oživel
Po velik krizi v letih od 1982 do 1992 je klub na pobudo nekaterih nekdanjih skakalcev, Viktorja Tršarja, Janeza Turka in Sama Gostiše, spet oživel. Ker je vse objekte močno načel zob časa, je bilo treba dotrajane in zastarele skakalnice posodobiti v skladu z novimi mednarodnimi pravili. Leta 2000 smo najmanjši skakalnici (K-15, K-25) prekrili z najsodobnejšo plastično maso, štiri leta pozneje pa v skrbi za najmlajše tekmovalce zgradili in s plastično maso pokrili še najmanjšo, osemmetrsko skakalnico. Vse naprave nam je v zadnjih letih uspelo tudi osvetliti in urediti vso infrastrukturo za umetno zasneževanje. Vse čestitke in zahvala vsem bivšim in zdajšnjim članom, ki ste pripomogli pri ustanavljanju in delovanju kluba v vseh teh letih.
Darja Sever, SSK Logatec
Lep uspeh logaških lokostrelcev
o g
g a
Lokostrelski klub Potens iz Horjula in Lokostrelska zveza Slovenije sta 26. junija v Horjulu organizirala lokostrelsko tekmovanje, ki se ga je udeležilo 40 skupin in več kot 120 tekmovalcev. Pomerili so se v streljanju z dolgim, instinktivnim, golim, sestavljenim in lovskim lokom ter samostrelom. Lo-gatčani so dokazali svoje lokostrelske sposobnosti, saj sta člana Lokostrelskega društva Logatec Dobrivoje Stoševski in Stane Mežnar v streljanju z golim lokom osvojila drugo in tretje mesto. Jaka Petkovšek je v kategoriji dečki z golim lokom osvojil tretje mesto in v žrebu za posebno nagrado prejel ročno uro. Logaški lokostrelci septembra pripravljajo občinsko lokostrelsko tekmovanje, ki se ga lahko udeležijo vsi Logatčani.
Franc Brus
Logatčani na tekmi v Horjulu. (foto: Franc Brus)
Nogometa je bilo v začetku počitnic dovolj
Društvo Dlan na dlan je poskrbelo za aktivnejši vsakdan
Mladinsko športno-kulturno društvo Dlan na dlan Logatec je junijsko in julijsko dogajanje v Logatcu popestrilo z dvema nogometnima turnirjema, za najmlajše so pripravili tudi nogometni teden.
V	soboto, 26. junija, so se mladi nogometaši Nogometne šole Dlan zbrali na zaključnem turnirju in podelitvi priznanj nogometne šole za letošnje leto. Najprej so tekmo proti staršem odigrali cicibani do 8 let starosti, nato še cicibani skupine, stare 9 let. Prva skupina je premagala starše, de-vetletniki pa so zmagali po enajstmetrovkah. Manjkalo ni niti rumenih niti rdečih kartonov. Podelili so tudi medalje za najboljšega vratarja, strelca in šprinterja ter medaljo za vodenje žoge okrog stožcev.
Pred koncem svetovnega nogometnega prvenstva 2010 v Južni Afriki, od 28. junija do 2. julija, je društvo za vse otroke, stare od 6 do 11 let, organiziralo Nogometni teden za najmlajše. Vsak dan v tednu so otroci zjutraj in zvečer vadili nogomet. Nogometnega tedna za najmlajše se je udeležilo veliko število otrok, ki so se spretno podili za žogo in se družili z vrstniki.
Nogomet je priljubljen
V	Centru vojnih veteranov Slovenije je bil 3. julija že drugi turnir v malem nogometu. Na asfaltni površini se je pomerilo 16 ekip, ki so prišle iz Logatca, Kopra, Postojne, Ljubljane, Vrhnike in od drugod. Ekipe so najprej tekmovale v okviru svo-
Nogometni teden je na Sekirico privabil številne najmlajše.
(foto: arhiv MŠKD Dlan na dlan)
jih skupin, nato pa so gledalci v izločilnih bojih lahko navijali tudi za zveneča imena slovenskih reprezentantov v malem nogometu. Na koncu so zasluženo zmagali najboljši. Najboljše tri ekipe so prejele pokal in denarno nagrado. Zmagala je ekipa Ambrožič transport, druga je bila ekipa Avto šole Stop in tretja ekipa Optimisti. Komisija društva Dlan na dlan je podelila še pokala za najboljšega igralca turnirja in najboljšega vratarja. To sta bila Uroš Kro-flič in Edis Kukavica.
Organizatorji so poskrbeli, da nogometaši in drugi obiskovalci niso bili žejni in lačni.
Logaški in drugi nogometni navdušenci so dokazali, da je nogomet v Logatcu zelo priljubljen, v društvu Dlan na dlan pa
so se razveselili visokega števila obiskovalcev in udeležencev, ki je preseglo vsa pričakovanja.
Novi načrti
Mladinsko športno-kulturno društvo Dlan na dlan že uresničuje druge načrte za poletje in jesen. Kmalu se bo začela nova nogometna sezona, zato oblikujejo ekipe, v katere se prijavljajo novi mladi nogometni nadebudneži. Jeseni bodo spet oživele gibalne urice za najmlajše. Sprehajalci, ki obiskujejo Sekirico, pa si lahko odpočije-jo na klopcah v senci pri koči, kjer je tudi oglasna deska s fotografijami nogometašev in vsemi informacijami o delovanju društva.
Špela Tomažinčič, MŠKD Dlan na dlan
Zaključili uspešno sezono
Za igralci namiznega tenisa je najuspešnejša sezona do zdaj
Namiznoteniški klub Logatec je junija zaključil najuspešnejšo sezono v dolgoletni zgodovini kluba. Igralci so nastopali na mednarodni sceni, svetovnem ekipnem članskem prvenstvu, svetovnem članskem Pro tour turnirju, na mednarodnih prvenstvih Slovaške, Madžarske, Češke in Italije in Igrah treh dežel v Avstriji ter bili na ETTU Euro kids priprav v Romuniji in Italiji. Na domačem parketu so nastopili na štirih državnih prvenstvih za posameznike, 17 tekmah posameznikov, 42 ligaških tekmah, 36 tekmah ekipnih državnih prvenstev za mladince in kadete in štirih tekmah pokala Slovenije za člane, šestih regijskih turnirjih in štirih turnirjih Notranjskega pokala. Dosegli so veliko pomembnih uspehov.
Državne lige: 8. mesto: 1. slovenska namiznoteniška liga, članice, 4. mesto: 2. slovenska namiznoteniška liga, članice, 4. mesto: 3. slovenska namiznoteniška liga, člani.
Državna prvenstva: 1. mesto: 19. DP mlajši kadeti dvojice, Logatec, 19. ekipno DP mladink, Murska Sobota, 19. ekipno DP prvenstvo kadetinj, Novo Mesto, 19. DP kadetinje dvojice, Komenda, 19. DP kadetinje posamezno, Komenda, 19. DP mladinke dvojice, Murska Sobota, 19. DP mladinke posamezno, Murska Sobota; 2. mesto: 19. DP mladinci mešane dvojice, Murska Sobota; 3. mesto: 19. DP kadeti posamezno, Komenda, 19. DP kadeti dvojice, Komenda, 19. DP kadeti mešane dvojice, Komenda, 19. DP članice dvojice, Cerknica.
Letne priprave kluba na sezono 2010/11 se bodo začele v dneh med 26. in 30. julijem s fizičnimi pripravami v Logatcu in se nadaljevale s skupnimi tehničnimi pripravami od 1. do 8. avgusta, od 10. avgusta do začetka tekmovalne sezone pa bodo igralci trenirali v šolski telovadnici in logaški športni dvorani.
Janez Bončina, NTK Logatec
u vgu
v o n
š
a g
o L
Ambicije so vsako leto večje
Pred težko pričakovanimi počitnicami so logaške rokometašice iz Rokometnega kluba Zvezda zaključile tekmovanja v vseh kategorijah. Najmlajše, ki so v začetku počitnic odšle na tradicionalni rokometni tabor v Fieso, so po zmagi na območni ravni, kjer je sodelovalo osem ekip, osvojile še izjemno 5. mesto v finalu državnega tekmovanja.
Letos prvič sta pri organizaciji finala sodelovala logaški klub in vrhniška dekliška rokometna šola. Mlajše deklice so tekmovanje zaključile na 5. mestu v svoji skupini in ga niso nadaljevale za dokončno uvrstitev. Starejše deklice so sezono zaključile na 20. mestu, kadetinje so bile desete. Zelo uspešne so bile mladinke, ki so v svoji prvi sezoni osvojile 6. mesto. Ocenjujemo, da je bila sezona ob vseh težavah - poškodbe, bolezni in šolske obveznosti -, ki so nas pestile, relativno uspešna.
Rokometašice uspešno zabijajo gole. (foto: arhiv RK Zvezda)
Trenerka Zdenka Dežman. (foto: David Kunc)
Prizadevni trenerji v klubu poleg vadbe in tekmovanja organizirajo še veliko drugih aktivnosti, kot so tabor za najmlajše na morju, prvomajski izlet v Gardaland, udeležbo na raznih turnirjih v Sloveniji in tujini. Pred začetkom nove tekmovalne sezone bodo dekleta nabirala kondicijo na Rogli.
Kljub svojemu kratkemu delovanju kluba, ustanovljen je bil leta 2003, so ambicije vsako leto večje. V prihodnji tekmovalni sezoni bo RK Zvezda Logatec prvič nastopil s svojo člansko ekipo. Krstno,
prijateljsko tekmo, je bodoča članska ekipa odigrala junija v Ilirski Bistrici in zmagala z rezultatom 26 : 32. V prvem tednu v juliju so se dekleta udeležile že tradicionalnega mednarodnega turnirja Eurofest v Izoli, ki poleg igranja rokometa nudi enkratno priložnost za druženje in tkanje prijateljstev med mladimi iz različnih držav. Odlični pogoji za delo, posluh lokalne skupnosti in strokovno delo trenerjev zagotavljajo, da je rokomet trenutno najštevilčnejši in najuspešnejši ekipni šport za dekleta v Logatcu.
Zdenka Dežman, RK Zvezda Logatec
V Logatcu in Postojni zaključujemo tretje leto uspešne vadbe in spoznavanja veščin iz bogate kitajske kulture. Qigong (QG) in taijiquan (TJQ) v Sloveniji že šestnajsto leto poučuje kitajski mojster in mednarodni sodnik kitajskih borilnih veščin
Ljubitelji qigonga in taijiquana pri vadbi v vrtcu Kurirček v Logatcu. (foto: arhiv M. D.)
Chen Shi Ning. Svoje obširno znanje predaja s svojimi pomočniki na tečajih v 13 mestih po vsej Sloveniji. Več o njegovem delovanju in vadbi najdete na spletni strani www.taiji.si. V Logatcu smo se z veščinama spoznavali na začetnem in nadaljevalnem tečaju. Zanimanje in vztrajnost tečajnikov sta bila velika, tako da smo osvojili ves načrtovan program tečajev: osnove TJQ, Yang forme 10, 24, 40 in 42, kratko formo Wu shu kong fu, štiri forme QG (Yangsheng gong, Pet živali, Osem brokatov, Zmaj), potiskanje rok v paru (Tuishou) ter se spoznavali s samomasažo meridianov (Jinglou anmo).
Med poletnimi počitnicami bomo počivali le julija. Za uvod v novo šolsko leto bomo avgusta začeli z brezplačno vadbo QG in TJQ, vsako sredo od 18.00 do 19.30 v Grajskem parku v Gornjem Logatcu. Vadba bo primerna tudi za tiste, ki se bodo z veščinami srečali prvič. Četrto sezono redne vadbe v Logatcu bomo v šolskem letu 2010/2011 razširili z dodatnim tečajem QG in TJQ za starejše. Podrobnosti bodo jeseni, pred začetkom vadbe, objavljene na spletni strani Slovenskega združenja taijiquan hram CSN (www.taiji.si.) in v Logaških novicah ter Notranjsko-kraških novicah,. Vadba bo v domu starejših in bo brezplačna, kot donacija združenja. Tečaj bosta vodila Lucija Rupnik in Milan Doganoc.
Milan Doganoc
Planinci v Prekmurju
Planinci ob stolpu v Bogojini. (foto: Marinka Petkovšek)
Logaški planinci smo se 12. junija pod vodstvom Jerneja Rusa odpeljali prek reke Mure v Bogojino, ki leži v osrčju Pre-kmurja. Bogojino v nižini obdajajo rodovitna polja in cvetoči travniki, ob njenih domovih še rastejo stari sadovnjaki, ima vrsto lepo ohranjenih kmečkih hiš panonskega tipa in nekaj starih gospodarskih poslopij. Večji del naselja leži na nadmorski višini 190 metrov. Nad vasjo stoji arhitekturno in duhovno svetišče Bogojine, prelepa Plečnikova cerkev Gospodovega vnebohoda, zgrajena v letih 1925-1927. Cerkev odlikujejo nenavadni okrogli zvonik, domiselna in ubrana zlitost ohranjene stare gotske cerkve, ki služi novi za vhodni prostor in kor, ter izdelki domače obrti, ki krasijo leseni strop in glavni oltar in so plod dela nekdanjih bogojinskih in filovskih lončarjev. Po ogledu cerkve smo
odšli do razglednega stolpa nad vasjo, od koder je bil lep razgled na prostranost prekmurskih ravnic. V vasi Filovci smo si pri družini Bojanec ogledali muzej v naravi in delo lončarja. V vročem dopoldnevu sta nam teknila prekmurska gibanica in pijača iz domače kleti.
Vožnjo smo nadaljevali proti Kobiljski šumi, do vinogradov pri sv. Martinu. Peš smo po senčni planinski poti prišli do Bu-kovniškega jezera, kjer so energijske točke. Pri kapeli sv. Vida smo se odžejali pri izviru zdravilne vode. Pot smo nadaljevali do Strehovskih goric, kjer smo degustirali vina. Pozno popoldne smo se peljali na dvojezično območje, v kraj Dolga vas pri madžarski meji, kjer smo po večerji in prijetnim druženjem prespali.
Naslednji dan smo se po zajtrku odpeljali v Lendavo, kjer drug z drugim živijo
pripadniki različnih narodnosti, do druge svetovne vojne pa je na tem območju Pre-kmurja živelo tudi največ Židov. Krajevna vodička nas je peljala v muzej v meščanski hiši iz 20. stoletja, ki je ena najlepših ne-obaročnih zgradb Pomurja. V nadstropju je bilo stanovanje, v pritličju trgovina. V njej so leta 2007 uredili Muzej meščanstva. Med drugim je v njem na ogled staro lekarniško pohištvo. Potem smo si ogledali sinagogo iz leta 1866. V njej je bilo 80 sedežev za moške, v galerijskem delu pa še 60 za ženske. Kot sakralni objekt je sinagoga delovala do aprila 1944, ko so po izgonu Židov verske obrede opustili. Danes je razstavni in prireditveni prostor. Blizu stoji stavba, v kateri so gledališka in koncertna dvorana, ki je delo najvidnejših madžarskih arhitektov. Na cerkvenem trgu ob cerkvi sv. Katarine, ki je iz srede 18. stoletja, stojijo trije kipi: baročni kip svetega Florijana, spomenik slovenskemu škofu Martinu Slomška in bronasti kip svetega Štefana Ogrskega. Ogledali smo si še kapelico sv. Trojice, zgrajeno v letih 1727/28, po koncu turških vpadov in vojn, v kateri je mumija v bitki umrlega vojskovodje Mihaela Hadika. Nato smo se peljali v vas Čentiba in odšli peš do najvišje točke Lendavskih goric. Pri hiši vina smo videli lepo urejene hiše s slamnato streho in vrtom, polnim rož, in se odžejali. Nedaleč stran, v turistični kmetiji Doris smo imeli kosilo.
Lendavske gorice so polne nasadov trte in majhnih in lepo urejenih zidanic. V eni od njih smo se ustavili in pokusili vino iz kleti. Nazdravili smo golu Slovenije na svetovnem prvenstvu v nogometu, rojstnemu dnevu planinke in gospodarju zidanice. Polni lepih vtisov smo se z avtobusom odpeljali domov.
Marinka Petkovšek, PD Logatec
Balinarsko športno društvo Logatec je spet doseglo velik uspeh v zgodovini kluba, saj so starejši člani, nad 55 let (na fotografiji z navijači), ubranili naslov državnih prvakov na Primskovem pri Kranju. Prvič so ga osvojili lani, ko je bilo tovrstno tekmovanje uvrščeno v program državnih tekmovanj.
Za Logatec so igrali Zdravko Godnja-vec, Ivan Lampe, Milan Čepon, Franc Ma-kuc in dolgoletni reprezentant Jože Požar, ki je prikazal vrhunsko igro, predvsem zbijanje, ostali igralci pa so mu sledili z odlično igro. (na fotografiji: balinarji z navijači)
Besedilo in foto: Roman Kogovšek, BŠD Logatec
0 2
u vgu
v o n
š
a g
o L
S Karitas Logatec smo romali v Berlin
Vsakoletno romanje nas je letos popeljalo v prestolnico Nemčije -Berlin je zgodovinsko mesto, polno znamenitosti
Letošnje romanje sodelavcev Karitas Logatec je bilo namenjeno ogledu mesta Berlin v Nemčiji. Tam smo se mudili od 22. do 26. junija. 22. junija smo se v jutranjih urah pod vodstvom salezi-janca Sandija skozi Maribor in Avstrijo v večernih urah pripeljali v Nemčijo in se nastanili v Berlinu. Vsak dan smo šli k jutranji maši v cerkev sv. Elizabete, v kateri župnikuje slovenski duhovnik Dori in kjer sta na dvorišču slovenskega doma zasajeni mariborska trta in slovenska lipa, potem pa nas je v Berlinu živeči Slovenec Mitja vodil po velikem mestu, opisoval svoje doživljaje ob dogodkih v mestu in povedal veliko vicev. Logaški župnik Janez Kompare je skrbel za našo duhovno hrano, Sandi pa za vse ostale potrebe romarjev.
Odkar se je nenavadne noči novembra 1989 začel rušiti Berlinski zid, se obe polovici mesta počasi skušata zliti v eno. To je mladostno in svetovljansko mesto. Proti koncu 60-ih in 70-ih let je mladina prihajala sem študirat z ugodnimi vladnimi štipendijami ali zato, da bi se izognila vojaški službi, ki so je bili Berlinčani oproščeni. V mestu se je naselilo veliko tujcev, predvsem tujih delavcev, večinoma Turkov, kar je obogatilo berlinsko kulturo. Berlin je zelo velik, ima 3,5 milijona prebivalcev.
o g
g a
Zahodni del mesta je bil leta 1945 porušen in je zdaj popolnoma sodoben, vzhodnega pa so obnovili v stalinističnem slogu in obnovili spomenike. Eden glavnih simbolov vzhodnega Berlina je protestantska katedrala. Po padcu Berlinskega zidu sta se v Berlin vrnila nemški parlament in vlada. Velik del mesta pokrivajo gozdovi in jezera, najti je celo kmetije; tretjina površin je zelenih, kar znajo Berlinčani znajo dobro izrabiti. Vsak konec tedna se odpravijo na jezera, reke in plaže ter v gozdove.
Znamenitosti na vsakem koraku
Sanssouci Friderika Velikega v bližnjem Potsdamu je bil poletna rezidenca, kamor se je pruski monarh lahko umaknil, ko je potreboval sprostitev in mir. Najznamenitejši gost v njem je bil francoski filozof Voltaire. V gradu Cecilienhof nedaleč stran je bila Potsdamska konferenca, na kateri so se leta 1945 sestali voditelji treh velesil, ZDA, Velike Britanije in SZ, in se odločali o prihodnosti povojne Nemčije.
Znamenita Brandenburška vrata so postavili kot skromna vrata, ki naj bi označevala zahodno mejo mesta. Danes simbolizirajo spravo med Vzhodom in Zahodom in so odlična kulisa za razne dogodke, praznovanja in popkoncerte. Vrata miru so nastala v letih 1788-91 in so bila zasnovana kot slavolok miru, vendar
Logaški romarji ob Berlinskem zidu. (foto: Marinka Petkovšek)
so jih pogosteje uporabljali za povzdigovanje vojaških dosežkov, npr. leta 1933, ko naj bi nacistična baklada označila začetek tisočletnega rajha.
Ulica Pod lipami, nekoč srce cesarskega Berlina, se ponaša z nekaj lepimi baročnimi in neoklasičnimi stavbami. Trg Forum Fridericianum naj bi po prepričanju pruskega monarha oživljal veličino cesarskega Rima. Nad njim se dviga mogočna Nemška opera, nasproti katere je Stara kraljevska knjižnica, kjer so nacisti leta 1933 sežgali knjige. Zgodovinski trg Alexanderplatz se imenuje po ruskem carju Aleksandru I., ki je tu pregledoval vojaške enote. Sredi 19. stoletja je trg osvojil vse številnejši berlinski delavski razred. Bližnji televizijski stolp s 362 metri višine prekaša pariški Eifflov stolp.
Po Berlinu še postanek v Leipzigu
Ogledali smo si tudi cerkev Friedri-chswerder z muzejem in nekaj drugih muzejev, peljali smo se tudi do Olimpijskega stadiona. Berlin ima tri operne hiše, 150 gledališč in koncertnih dvoran, 200 obrobnih gledališč, 170 muzejev, 9 palač, 274 knjižnic, 1.900 športnih klubov ter 7.000 kavarn, restavracij in gostiln. V mestu je veliko kipov in spomenikov, med drugim posvečenih Marxu in Engelsu, Martinu Lutru.
Po mestu in okolici se je mogoče voziti z avtomobili, avtobusi, tramvaji, podzemno železnico, trajekti. Med vožnjo po mestu smo se peljali mimo turške mošeje in revnega bivališča klošarjev. Videli smo rikše za vožnjo po mestu, stavbo slovenskega veleposlaništva, spominski park umrlim Židom v obliki labirinta, napise na trasi, kjer je stal Berlinski zid, železniško postajo. Na ulicah smo srečali pevce in igralce pa tudi mlade, ki so množično navijali ob televizijskem prenosu nogometne tekme na svetovnem prvenstvu.
V soboto, 26. junija, smo se poslovili od vodiča Mitja in se v toplem vremenu, ki nas je spremljalo vse dni bivanja v Berlinu, odpravili proti domu, in sicer prek Leipziga, kjer smo se sprehodili po mestu. Tam ob cerkvi sv. Nikolaja stoji Bachov spomenik. Po dolgi vožnji iz oddaljenega Berlina smo se v Logatec srečno pripeljali v nedeljo zjutraj.
Marinka Petkovšek
Maček Muri na obisku
V okviru projekta Maček Muri smo na osnovni šoli v Dolnjem Logatcu med drugim uprizorili dele znane pravljice Kajetana Koviča
Mucke in mucki na zaključni prireditvi. (foto: arhiv družine Šajn)
V šolskem letu 2009/10 smo na OŠ 8 talcev Logatec v okviru podaljšanega bivanja izpeljali projekt Maček Muri. Že od februarja smo brali knjigo Kajetana Koviča Maček Muri, poslušali pesmi Nece Falk, risali prizore iz zgodbe o Mačku Muriju,
kiparili, izdelovali lutke in sestavljanke, gubali papir, ^ Nato smo se lotili uprizarjanja pravljice o Mačku Muriju. Učitelji smo izhajali iz zanimanja ter iz močnih področij učencev v posameznih skupinah. Tako je nastal pester nabor uprizoritev posameznih prizorov iz pravljice: ples in gibanje ob glasbi, igranje na inštrumente, petje, dramatizacija. Starejši učenci v podaljšanem bivanju so izdelali zanimive plakate na temo ilustracij iz knjige o Mačku Muriju ter prekrasno sceno.
Projekt smo zaključili z razstavo v preddverju Steklene galerije v športni dvorani ter zaključno prireditvijo za starše, ki je bila 10. junija v športni dvorani. Kljub obsežnemu projektu smo tako učitelji kot učenci ob delu uživali. Upamo, da nam je del prijetnih občutkov uspelo prenesti tudi na obiskovalce zaključne prireditve. Obenem se vsem staršem ter ostalim obiskovalcem zahvaljujemo za obisk prireditve, pomoč pri izdelavi kostumov in poslikavi obrazov nastopajočih muckov in muck, za spodbudne besede, pohvale in mnenja ob koncu prireditve. Mačja šola, kot je prireditev poimenovala predstavnica sveta staršev, nam bo vsem ostala v prijetnem spominu.
Špela Peterka, OŠ 8 talcev Logatec
npudi letošnje leto se je izteklo v počitnice. Na podružnični -L šoli v Rovtarskih Žibršah je bilo prijetno, ustvarjalno in prežeto s smehom. Upam, da smo tudi letos postavili trdne temelje, na katerih bomo lahko zidali gradove ali pa tudi samo majhne hiške, ki bodo kljubovale še tako hudim viharjem. Pokazali smo, da je moč v skupnem delu. Junija so se prijetni dogodki kar vrstili. Bili smo prvi v zbiranju odpadnih kartuš in si prislužili obisk kina in nagradni sladoled. Praznovali smo dan sonca in izdelali zanimive naprave na sončni pogon. Izdali smo drugo številko našega glasila Drobtinice (na fotografiji). Priredili smo zaključno prireditev in staršem, sorodnikom in prijateljem pokazali, kaj vse smo se naučili. Ko se je stemnilo, smo prižgali taborni ogenj, pekli hrenovke, peli, plesali, občudovali kresničke, šli na pravi nočni pohod in preostanek noči prespali v šoli. Še prisrčen nastop pod veharško lipo naši domovini v pozdrav in počasi smo se poslovili.
Hvala staršem za pomoč, prijazne besede in pohvale, otrokom pa za neštete lepe risbice, objeme in nasmehe. Naj bo poletje dolgo in prijazno.
Besedilo in foto: Ana Žakelj, POŠ Rovtarske Žibrše
Konec šolskega leta smo na OŠ 8 talcev Logatec čas v podaljšanem bivanju izkoristili za nekoliko bolj sproščujoče druženje. Kot že nekaj let zapored, smo tudi letos uživali v različnih zabavnih igrah. V torek so se posamezne skupine učencev pomerile v štafetnih igrah, v katerih so z žogo med nogami poskakovali okoli stožca, prenašali žogico na žlici, iskali svoja obuvala. V sredo smo sončen dan izkoristili za vodne igre; skupine so morale vodo prenašati z različnimi predmeti, z žlico, lopatkami, s preluknjanim lončkom; na koncu pa so se pomerile še v spretnosti prenašanja vode na pladnju. Pri vseh igrah so nas vodila načela športnega sodelovanja in druženja. Z družabnimi igrami smo zaključili šolsko leto v podaljšanem bivanju. In kar je najpomembneje, poslovili smo se v sproščenem vzdušju in z nasmeški na obrazih.
Maja Mihelič, Urša Špeh, OŠ 8 talcev
0 2
u vgu
v o n
š
a g
o L
L
Starejši/Prejeli smo
Junij v domu starejših
Hitro je leto naokrog. In kot vsako leto smo imeli tudi letos tradicionalni piknik s stanovalci, svojci in prijatelji Doma starejših Logatec. Letos nam je bilo vreme naklonjeno, bili smo lahko zunaj. Uvodoma je direktorica Helena Primc spregovorila nekaj pozdravnih besed. Zapel je naš, domski pevski zbor, ki se imenuje Sonček. Zbor obstaja pet let in deluje pod vodstvom Renate Kogovšek. Zapeli so nam nekaj pesmi. Sledil je zelo zanimiv nastop psov, ki so pokazali, kaj znajo. Imeli smo tudi srečelov z bogatimi nagradami. Mize so bile polne sadja, peciva in pijače. Ko je bilo sporeda konec, so nam postregli s hrano. Ne smemo pa prezreti našega osebja in kuhinje, ki nam je pripravilo pecivo. Prav lepa hvala vsem, ki so se tako potrudili. Stanovalci in svojci smo bili vsi zelo zadovoljni.
Potekalo je tudi praznovanje rojstnih dni stanovalcev, rojenih v mesecu juniju in juliju; praznovali smo ga vsi slavljenci skupaj. Tudi ta mesec so organizirali prevoz na sejem v Logatec. Obiskal nas je otroški pevski zbor OŠ 8 talcev Logatec. Zbor je velik in šteje okoli 30 učencev, ki so iz prvega, drugega in tretj ega
Obiskale so nas Tačke pomagačke, vodniki s svojimi psički. (foto: arhiv DS Logatec)
Tradicionalnega piknika smo se zelo razveselili.
(foto: arhiv DS Logatec)
razreda. Otroci so zapeli precej lepih pesmi. Ta pevski zbor je pri nas že nastopil in so zelo prijetni. Obljubili so nam, da še pridejo. Otroke smo obdarili z medvedki in punčkami, ki jih pri nas naredijo stanovalke. Nam, stanovalcem, so zelo lepo popestrili popoldne.
Imeli smo tudi predavanje društva zeliščarjev Logatec o zeliščih. Prinesli so različne rastline in povedali nekaj o vsakem zelišču, ki so ga imeli s seboj. Skuhali so nekaj vrst čaja, ki smo jih lahko poizkusili. Mi, starejši poznamo veliko čajev, vendar ne vseh. Povedali so nam tudi, kje te rastline rastejo. Podarili so nam lonček ognjičeve kreme, ki so ga v društvu skuhali sami, iz ognjiča, olivnega olja in čebeljega voska.
Ivanka Pečenik, DS Logatec
o g
g a
Kako sem doživljala pomoč ostarelim v domu starejših
Moja mama Marija Čadež je kot mlada učiteljica preživela nekaj srečnih in sproščenih let pri tetah Emi, Angeli in Ani Miselj v logaški hiši, ki je pozneje navdihovala tudi moje otroštvo in najstniška leta. y ulici, še danes poznani pod imenom Nova vas, je srečala svojega bodočega moža in se kmalu preselila v Ljubljano. y lanskem letu jo je življenje zaneslo nazaj v Logatec, v dom starejših občanov, kjer je letos med šopki majskega cvetja dočakala svoj odhod in slovo. Pri 96 letih se ni povsem zavedala svoje okolice, ampak občasno se ji je pogled vseeno umiril na pobočjih Sekirice. Mislim, da se ji je utrnil tudi kakšen prijeten, malo zamegljen spomin.
Skupaj z njo smo se navajali na utrip in dnevni ritem na varovanem oddelku doma starejših občanov. Lahko samo upam, da je tako kot mi čutila naklonjenost negovalk, bolniških sester in zdravnikov, ki so z občutkom posebnega spoštovanja in potrpežljivosti skrbeli za mojo mamo v zadnjem letu njenega življenja. Nežne spodbudne besede in strokovni prijemi so ji lajšali dneve vse do konca. Na varovanem od-
delku, kjer se razpoloženje oskrbovancev menja iz ure v uro in kjer so spremembe v dobrem smislu skoraj čudežne, prevladuje topel, skoraj prijateljski odnos, s poudarkom na spoštovanju. Vsakič znova so me ganile spretno izpeljane rešitve različnih problemov. V takih primerih samo strokovnost ni dovolj. Tu se pokaže vsa globina človeškega razumevanja in sočutja.
Pri vseh rednih opravilih zna osebje na tem oddelku vedno prisluhniti tudi svojcem varovancev in si vzeti čas za tiste, ki še dvomijo o svojih pravilnih odločitvah. Danes sem prepričana, da je bila naša odločitev glede mamine nastanitve pravilna in da smo dobili več, kot smo pričakovali.
Želim, da ta moj prispevek izzveni kot iskrena zahvala vsem dobrim in čutečim osebam, ki so vsak dan skrbele za mojo mamo, čeprav jih je ona največkrat dojemala le nekje globoko v podzavesti. Prepričana pa sem, da so bili to občutki miru in hvaležnosti.
Marjana Maček
Še mesec dni do Logaškega poletja
Mladinski svet Logatec in Urad za mlade Občine Logatec tudi letos pripravljata odmevno prireditev Logaško poletje. V nizu dogodkov, ki se bodo zvrstili med 20. in 28. avgustom, sodeluje več društev: Klub logaških študentov, Mladinsko špor-tno-kulturno društvo Dlan na dlan, društvo za zdravilne rastline Ognjič, Big band Wonderbrass, Literarno društvo Zeleni oblaki, Notranjsko društvo ljubiteljev elektronske glasbe, Klub Grajski park, športno društvo Frizmi in logaški taborniki Rodu Srnjak.
Celotedensko dogajanje v Grajskem parku bo v petek, 20. avgusta, odprla big band zasedba Wonderbrass. V naslednjih dneh bodo za športne navdušence pripravili nogometni, košarkarski in odbojkarski turnir. 22. avgusta se boste lahko pomerili v zanimivi disciplini, ki so jo organizatorji poimenovali fuzbal na vodi. Umetniške duše bodo uživale na kulturno-umetniško-glasbenih delavnicah društva Nadleg. Za smeh bo z gledališko predstavo poskrbela skupina Dejmo stisnt teater. V Grajskem parku so pripravili tudi zanimiv in razgiban Francoski dan. Vrhunec Loga-
škega poletja bo zaključni koncert, v soboto, 28. avgusta. Pozno v noč nas bodo zabavali Vlado Kreslin, Feedback, Marshmallow in Pastichon. Dan po glavnem koncertu se bomo v Grajskem parku na veselici zavrteli še v narodnozabavnih ritmih. Če imate doma star, neuporaben mobilni telefon, ga ne pozabite prinesti s seboj, saj bomo tekmovali v metanju mobilnih telefonov. Z Logaškim poletjem se bomo poslovili od poletja, septembra pa bo KLŠ organiziral še izlet po Sloveniji.
Klub logaških študentov je sicer z uradnimi urami zaključil po Majskem koncertu. Vrata kluba v času uradnih ur se bodo spet odprla z začetkom novega študijskega leta. Študentje bomo med poletjem svojo energijo usmerili v še nedokončane študijske obveznosti in se odpravili na zaslužene počitnice. Celo poletje ima KLŠ zakupljeno igrišče za odbojko na mivki v Grajskem parku. Dobimo se vsak četrtek med 19. in 21. uro. Vabljeni so študenti in ostali, ki si želite rekreacije na prostem.
Jerca Korče, KLŠ
Dan kulture v Grčarevcu
S srečanjem harmonikarjev na igrišču Turistično-kulturno-športnega društva Grčarevec se je 25. junija začel Dan kulture v Grčarevcu. Nadaljeval se je popoldne, ko so otroci na svoj način s slikami podoživljali Martina Krpana, slovenskega junaka, doma z Notranjske.
Srečo Cikač ob svoji fotografiji. (foto: Brane Pevec)
Krajanom Grčarevca je dan kulture prijetno popestril poletni dan. (foto: Brane Pevec)
Proti večeru je sledilo odprtje prve samostojne fotografske razstave domačina Srečka Cikača. Njegove fotografije je Loga-tčan Rafael Marn, priznani fotograf, ki živi in dela na Kalcah, uvrstil v štiri tematske sklope: Planinsko polje ter dokumentarna, reporterska in študijska fotografija. Že v temi se je na improviziranem odru na tovornjaku z monokomedijo Žena je spakirala - kaj pa zdaj? predstavil Erik Vidmar iz potujočega gledališča iz Borovnice. Več kot sto gledalcev se je prijetno zabavalo nad zgodami in nezgodami podjetnika Lojza, ki je na koncu spoznal, da se še najbolje počuti v krogu svoje družine.
Brane Pevec
Popravek
V junijski številki Logaških novic je v prispevku z naslovom Na proslavi v Repentabru (str. 13) prišlo do neljube napake. Napisali smo, da so vence in cvetje položili na grobu podlega partizanskega poveljnika Franca Nemgarja iz Laz. Pravilno bi morali napisati, da so vence in cvetje položili na grobu padlega partizanskega poveljnika Franca Nemgarja iz Laz. Vsem prizadetim se za napako iskreno opravičujemo. (Na fotografiji spomenik Nemgarju na pokopališču v Repentabru.)
Uredništvo
0 2
u vgu
v o n
š
a g
o L
Nina Zupančič, športnica osnovne šole 8 talcev
Športnica generacije - Nina Zupančič. (foto: arhiv NTK Logatec)
2006
1. mesto: 15. ekipno državno prvenstvo za kadetinje, Logatec
3. mesto: 15. državno prvenstvo mlajših kadetinj posamezno, Jesenice 3. mesto: 15. državno prvenstvo mlajše kadetinje dvojice, Jesenice 18. mesto: Evropsko prvenstvo mlajših ka-detinj, Strasbourg, Francija
2007
3. mesto: 16. ekipno državno prvenstvo za kadetinje, Vrtojba
3. mesto: 16. državno prvenstvo mlajše kadetinje posamezno, Ljutomer 1. mesto: 16. državno prvenstvo mlajše ka-detinje dvojice, Ljutomer
1.	mesto: 16. državno prvenstvo kadetinje dvojice, Komenda
2.	mesto: 16. državno prvenstvo kadeti mešane dvojice, Komenda
3.	mesto: 16. državno prvenstvo kadetinje posamezno, Komenda
7. mesto: Evropsko prvenstvo mlajših ka-detinj, Strasbourg, Francija
2008
2.	mesto: 17. ekipno državno prvenstvo za kadetinje, Radlje ob Dravi
1. mesto: 17. državno prvenstvo mlajše kadetinje dvojice, Logatec 1. mesto: 17. državno prvenstvo mlajše kadetinje posamezno, Logatec 1. mesto: 17. državno prvenstvo kadetinje dvojice, Cerknica
1. mesto: 17. državno prvenstvo kadeti mešane dvojice, Cerknica
3.	mesto: 17. državno prvenstvo kadetinje posamezno, Cerknica
16.-32. mesto: Evropsko prvenstvo kade-
tinje posamezno, Terni, Italija
2009
1. mesto: 18. ekipno državno prvenstvo za mladinke, Murska Sobota
1. mesto: 18. ekipno državno prvenstvo za
kadetinje, Radlje ob Dravi
3. mesto: 18. državno prvenstvo mladinci
mešane dvojice, Cerknica
1. mesto: 18. državno prvenstvo mladinke
dvojice, Cerknica
1. mesto: 18. državno prvenstvo kadeti mešane dvojice, Nova Gorica 1. mesto: 18. državno prvenstvo kadetinje dvojice, Nova Gorica 9.-16. mesto: Evropsko prvenstvo kadeti-nje dvojice, Praga, Češka 9.-16. mesto: Evropsko prvenstvo mešane dvojice, Praga, Češka 14. mesto: Evropsko prvenstvo kadetinje ekipno, Praga, Češka 2010
5. mesto: Odprto prvenstvo Madžarske kadetinje posamezno, Tata. Madžarska 1. mesto: 19. ekipno državno prvenstvo mladink, Murska Sobota 1. mesto: 19. ekipno državno prvenstvo kadetinj, Novo Mesto 1. mesto: 19. državno prvenstvo kadetinje dvojice, Komenda
1. mesto: 19. državno prvenstvo kadetinje
posamezno, Komenda
3. mesto: 19. državno prvenstvo kadeti
mešane dvojice, Komenda
1. mesto: 18. državno prvenstvo mladinke
dvojice, Murska Sobota
1. mesto: 18. državno prvenstvo mladinke
posamezno, Murska Sobota
Janez Bončina, NTK Logatec
o g
g a
Po Ljubljanici
V petek, 18. junija, sta sekcija ročnih del Društva upokojencev Logatec in Športno društvo Baron organizirala vožnjo z ladjico po Ljubljanici. V opoldanskem času smo se najprej z vlakom odpeljali v Ljubljano, v pristanišču pri Tromostovju pa smo vstopili v manjšo starejšo ladjico. V lepem sončnem popoldnevu smo uživali v vožnji. Ob bregu je bilo veliko bark, ob hišah in vikendih blizu struge Ljubljanice pa manjši čolni. Po vodi so plavale številne račje družine, srečevali smo tudi veslače. Kuhar je pripravil toplo hrano, ki nam je teknila in smo jo zalili s pijačo, saj smo po televiziji na barki spremljali razburljivo tekmo med Slovenijo in ZDA na svetovnem nogometnem prvenstvu. V veselem razpoloženju smo po dveh urah vožnje zagledali Krim in nov podpeški most. Po krajšem postanku v Podpeči smo se vrnili v Ljubljano. Pozdravljali smo se z drugimi turističnimi ladjicami in sprehajalci na obali. Bilo je čudovito in nepozabno, saj smo bili prijetna družba, ki je odkrila še enega od biserov Slovenije.
Marinka Petkovšek
Sončen dan je pospremil pevke in pevce obrtniškega zbora Notranjska na pot na Črno prst. Pri Jelinčičevi koči so navzoče pozdravili z nekaj pesmimi. Popoldne pa so v Orožnovi koči na Planini za Liscem dokaj številnim poslušalcem - nekateri so prišli tja nalašč za to -, zapeli deset pesmi. Planinsko društvo Bohinjska Bistrica se je pevcem zahvalilo s priložnostno publikacijo, poslušalci pa z močnim aplavzom. Med petjem je zunaj pošteno lilo, kmalu pa je znova posijalo sonce. Dogodek je podprla Občina Logatec.
Janez Gostiša, foto: arhiv OPZ Notranjska
Prvič sta se poročila po dveh mesecih, tretjič pa po 60 letih
Jelka in Karel Žejn sta junija praznovala biserno poroko
Res je bilo lepo. Nisva vedela, kako se bova peljala k poroki, zet Slavko pa je na skrivaj uredil, da so po naju prišli z zapravljivčkom; proti domači cerkvi svete Katarine se je z nama peljal muskontar Peter. V tretje naju je poročil domači župnik Bogdan Berce. Pa koliko ljudi je bilo; vsi so naju prišli pozdravit,« Jelka kar ne more prehvaliti slovesnosti ob 60-letnici poroke, ki je bila 19. junija na Medvedjem Brdu. Za biserno poroko je naredila 70 prtičkov s čipkami in napisom, ki bodo goste vedno spominjali na slavnostni dan.
Žejnova se tudi po 60 letih skupnega življenja dobro razumeta, čeprav se kdaj pa kdaj skregata. »Včasih so dejali, da je Bog ponujal hlebec kruha za pare, ki se niso nikoli skregali. A ga ne bi snedel, ker je zagotovo trd kot kamen, saj ga še nihče ni dobil,« je hudomušno pripomnil Karel. Jelka pa pravi, da sta skupaj preživela veliko lepih dni. »Včasih smo bili ljudje s skromnim zadovoljni, bolj enaki smo bili. Marsičesa nismo imeli, niti vode ni bilo v hiši. Zdaj je to samo po sebi umevno, prav tako pralni stroj,« je modrovala Jelka. Večkrat jim je prišlo prav, da sta živela v bližini meje z Italijo, saj se je tam dobilo marsikaj, česar pri nas ni bilo.
Bog jima je dal štiri otroke: sina Draga ter hčerke Danico, Jelko in Marijo. Imata osem vnukov: Matejo, Gašperja, Anito, Petro, Bogdana, Jureta, Miro in Nevenko, ter sedem pravnukov: Emo, Lovra, Tilna, Moniko, Blaža, Tino in Erika.
Poroka po dveh mesecih
Jelka in Karel sta se poročila daljnega leta 1950. Z biciklom, takim moškim, na štango, jo je pripeljal v Godovič, kjer je bil matični urad. Prišel je še en par, tako da so bili priče drug drugemu ^ in postala sta mož in žena. Cerkvena poroka je sledila v nedeljo, bilo je 8. oktobra. Bilo je nekoliko bolj slovesno pa tudi več ljudi, a še vedno skromno, saj je od konca druge svetovne vojne minilo le pet let.
Spoznala sta se v pisarni kmetijske zadruge na Tratah, kjer sta delala. »Nisva dolgo hodila, le dva meseca. Je ona kriva, saj je starejša,« se spominja Karel. Na delo je prihajal s Črnega vrha
Na slavje sta se popeljala z zapravljivčkom. (foto: osebni arhiv)
Jelka in Karel sta skupaj že 60 let - v dobrem in slabem.
(foto: osebni arhiv)
nad Idrijo, kjer je odraščal v družini s petimi otroki. Jelka je bila pri Zogarjevih v Rovtah Jelka enajsti otrok od trinajstih. Mogoče si je tudi zato želela čimprej na svoje.
Po poroki sta bila skupaj le nekaj tednov, nato pa ga je domovina, takrat Jugoslavija, poklicala k vojakom: za dve leti. Še to je bilo skrajšano, ker je bil takoj po vojni na delovni akciji: gradil je progo Šamac-Sarajevo. »Dolga je bila, a se mi vseeno ni zdelo prav, ko so fantje po osamosvojitvi služili le pol leta in vsak teden nosili cunje domov prat. Plačana vojska mi tudi ni všeč, saj že ime pove, da so vojaki plačani in se ne bi borili s srcem. Najbolje bi bilo, da do vojske sploh ne pride,« razmišlja Karel.
Aktivna tudi v pokoju
Ko je prišel iz vojske, sta se večkrat selila, dokler se nista ustalila na Medvedjem Brdu. Jelka je delala v trgovini blizu doma, Karla pa poznajo mnogi Logatčani, saj je bil v Blagovnici (današnji Sanpavliji) do leta 1987. A tudi v pokoju ni miroval. Leta 1992 je prejel februarsko priznanje občine Logatec za življenjsko delo na področju kulture. Poje v starejšem zboru na Medvedjem Brdu, najbolj veselo pa je, kadar se zbere vsa družina in veselo ubere-jo slovenske narodne. Dolga leta sta bila oba aktivna v domači folklorni skupini in še vedno rada oblečeta narodno nošo. Tudi za biserno poroko sta jo in prav poseben prizor je bil, ko sta se v njej peljala na zapravljivčku. Karel je še vedno gasilec, še pred nekaj leti je bil tudi govornik na pogrebih.
»Noge me precej bolijo, drugače bi še šlo,« je ob koncu našega pogovora potarnala slavljenka. A ji je mož takoj odvrnil: »Na svet moraš gledat pozitivno, čeprav je malo zoprno, ker sem ves čas Žejn.«
Brane Pevec
0 2
u vgu
v o n
š
a g
o L
Kmetijska svetovalna služba Logatec 01 754 29 33, roman.rupnik@siol.net
o g
g a
Kontrole upravičenosti neposrednih plačil
Na kmetijskih gospodarstvih se izvajajo kontrole upravičenosti neposrednih plačil, ki vključujejo preverjanje izvajanja obveznosti iz uredbe integriranega administrativnega in kontrolnega sistema (IAKS) ter navzkrižne skladnosti. Ker so posamezne kršitve povezane z odbitki in neizpla-čili finančnih sredstev, vas opozarjamo, da preverite ali kmetujete v skladu z zgoraj omenjenimi zahtevami. Ne pozabite na vodenje delovnih evidenc, evidence gnojenja, na evidence uporabe fitofarmacevt-skih sredstev, na evidence krme in močnih krmil, na gnojilne načrte, na potrebna SKOP in KOP izobraževanja, na izvajanje številnih standardov in druge zahteve in pogoje. Nosilec kmetijskega gospodarstva je dolžan omogočiti kontrolo na svojem kmetijskem gospodarstvu in predložiti vse potrebne dokumente, podati kontrolorju vse potrebne informacije in nuditi pomoč pri izvedbi same kontrole. Seveda pa mora biti na koncu seznanjen z vsemi ugotovitvami kontrole in na zapisnik lahko poda tudi svoje pripombe.
Zbiranje elektronskih naslovov kmetijskih gospodarstev
Računalnik postaja koristen pripomoček za izobraževanje in učinkovito delo tudi na kmetijskih gospodarstvih. Z namenom hitrejšega pretoka pomembnih informacij vas obveščamo, da na Izpostavi KSS Logatec vzpostavljamo bazo računalniške pošte (e-naslovi) za svoje uporabnike. Elektronsko pošto nosilca ali članov kmetijskega gospodarstva lahko posredujete na e-naslov: kss.logatec@lj.kgzs.si ali jo sporočite na telefonsko številko 754 29 33 oziroma na prenosni telefon 041 310 186.
Oskrba živali v poletni vročini
Vročinski stres pri kravah se navzven kaže s povečanim znojenjem, pospešenim dihanjem oz. sopenjem, povečano telesno temperaturo, povečanim slinjenjem, zmanjšanim zauživanjem krme in povečanim zauživanjem vode. Posledica teh sprememb so zmanjšana prireja mleka, plodnostne motnje in zdravstvene težave, ki se pojavljajo zaradi zmanjšane odpornosti živali.
Najbolj celovito vlogo pri odzivu organizma na vročinski stres (ko je temperatura okolja nad 25 stopinj Celzija) igrajo hormonske spremembe, ki verjetno predstavljajo prizadevanje organizma, da čim bolj zmanjša proizvodnjo presnovne toplote. V krvi se poveča koncentracija adrenalina in noradrenalina, kar kaže na to, da je žival v stresu.
Posledica tega pa je med drugim tudi manjša stopnja pretoka krme skozi prebavni trakt. Upočasnjena pasaža vpliva na hitrejšo zapolnitev prebavil in zmanjšano sposobnost zauživanja, hkrati pa se nekoliko poveča prebavljivost krme, žal tudi razgradljivost beljakovin v vampu. Pri vročinskem stresu se upočasni tudi pretok krvi skozi prebavila, kar zmanjša sprejemanje hranil ter dotok krvi in hranil v mlečno žlezo. Vzrok za zmanjšano koncentracijo aminokislin sta med drugim tudi večja razgradljivost beljakovin in manjša učinkovitost sinteze mikrobnih beljakovin v vampu. Navedeno slabo vpliva na količino in kakovost proizvedenega mleka.
Ker se odvečna toplota iz organizma izloča z vodo, je zelo pomembno, da v vročih poletnih dneh poskrbimo, da bodo živali imele na razpolago dovolj čiste vode in senco. V obdobju največje poletne
Zadnje izobraževanje (prikaz) za KOP 2010
bo v nedeljo, 8. avgusta 2010, v Komendi,
na kmetiji Janeza Lapa.
1.	del Prikaz apnenja
2.	del Stroji za obdelavo tal
V primeru močnejših padavin prej pokličite na GSM 041 310 174.
vročine je zelo pomembno prezračevanje hlevov (tudi z ventilatorji), da dosežemo v celotnem prostoru hitrost gibanja zraka okrog osem do devet kilometrov uro oziroma dva do 2,5 metra na sekundo. Dodatni pozitivni učinek pa dosežemo s tuširanjem krav, vendar moramo biti pri tem pazljivi, da ne polivamo preveč, kajti tekoča voda po vimenu poveča nevarnost obolevanja za mastitisom.
Med poletno vročino moramo prilagoditi tudi krmni obrok. Povečati moramo koncentracijo hranilnih snovi in krmo pokladati v večkratnih manjših količinah. Pretežen del krme damo živalim zgodaj zjutraj in pozno zvečer, ko se ozračje nekoliko ohladi.
Kmetijski svetovalec Roman Rupnik
Ob poletni vročini potrebujejo krave precej več vode kot običajno, saj se poleg velike količine vode potrebne za prirejo mleka povečajo potrebe za hlajenje telesa..
(foto: Roman Rupnik)
Zahvala
Mnogo prezgodaj nas je zapustil naš dragi
Vojko Mikuž
1957-2010
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in sodelavcem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala gre gospe Geni Korenč za nesebično pomoč v času bolezni, sodelavkam in vodstvu vrtca Kurirček in POŠ Hotedršica za zbrani denar, gospodu župniku Janezu Komparetu, Komunalnemu podjetju Logatec in Gorazdu Bošnjaku za organizacijo in lepo izveden obred ter trobentaču za zaigrane žalostinke.
Hvala vsem, ki ste našega Vojka pospremili na njegovi zadnji poti.
Njegovi Ljubica, Žarko in Kaja
Zahvala
Marija Kuzma
1923-2010
Ob slovesu naše drage mame in stare mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom prijateljem in znancem, ki ste nam v bolečih trenutkih stali ob strani. Hvala za vašo pomoč pri organizaciji pogreba, izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in maše. Hvala, ker ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Posebej bi se radi zahvalili vsem, ki ste jo obiskovali v zadnjih dneh njenega življenja, osebju Zdravstvenega doma Logatec, gospodu župniku Janezu Komparetu za lep obred ter Komunalnemu podjetju Logatec in pogrebnemu zavodu Menart za organizacijo pogreba. Lepa hvala tudi trobentaču in pevcem, saj glasba velikokrat pove tisto, česar besede ne morejo.
Vsi njeni
Zahvala
Ne jokajte ob mojem grobu, privoščite mi večni mir, izčrpal sem svoje moči, zaprl sem trudne oči.
Ivan Petkovšek
1934-2010
Ob boleči izgubi moža, brata, očeta in deda se iskreno zahvaljujemo zdravnicam Džaićevi, Likarjevi in Turk Šverkovi za skrbno zdravljenje. Hvala tudi patronažni sestri Branki za pogoste obiske na domu. Za pomoč se zahvaljujemo tudi sosedom, še posebej Janezu in Minki. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovane sveče in izrečena sožalja, pogrebni službi Menart in pevcem za lepo petje. Še posebej hvala gospodu župniku Francu Kaduncu, ki je ata redno obiskoval in mu prinašal sv. obhajilo; hvala za poslovilne besede, sv. maše in lepo opravljen pogrebi obred.
Hvala vsem, ki se ga spominjate.
Vsi njegovi
Zahvala
Ne na vrtu ne v hiši, več glas se tvoj ne sliši, lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar.
Anton Moljk
1941-2010
Iskreno se zahvaljujem vsem sorodnikom in sosedom za darovano cvetje in sveče. Še posebno hvala tudi vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Zahvaljujem se tudi gospodu župniku Selanu za obred, pevcem za zapete pesmi ter Komunalnemu podjetju Logatec za opravljene pogrebne storitve.
Jože z družino
Novo v knjižnici
LEPOSLOVJE Slovensko
*GLUVIĆ, G.: Kočevje expres (krim. r.)
HOČEVAR, Darja: Ranjeno srce (ljub. r.)
*KARLOVŠEK, Igor: Gran Canaria
KLEČ, Milan: Končne avtobusne postaje (poezija)
LUKAN, Blaž: Sentence o dihanju (poezija)
MLAKAR, Tanja: Neslišno hrepenenje OPREŠNIK, Marija: Zmotno prepričanje
RAKUŠ, Janja: Hotel Andro.gen, lingvistični kabaret (kratka proza) REBOLJ, Tomo: Ahriman Angel (roman)
VOJNOVIĆ, Goran: Ko Jimmy Choo sreča Fidela Castra (spomini, dnevniki)
*ZLOBEC, Ciril: Tiho romanje k zadnji pesmi (poezija)
ZUPANC, Anita: Popolna gospodična
(kratka proza)
Tuje
AHERN, Cecelia: Kam si odšla: čarobna zgodba o svetu izgubljenih stvari
*CHRISTIE, Agatha: Zlovešča plima (krim. r.)
COX, Greg: CSI: Na kraju zločina. Lovec na glave: po uspešni televizijski seriji CBS (krim. r.) COX, Greg: CSI: Na kraju zločina. Nevada Rose: po uspešni televizijski seriji CBS (krim. r.) DIAMANT, Anita: Rdeči šotor (zgod. r.)
GIER, Kerstin: Nevesta je žal rekla ne
•GILBERT, Elizabeth: Za vedno?, dvomljivka sklene premirje z zakonskim življenjem
GLATTAUER, Daniel: Proti severnemu vetru
*GROVER, Brian: Poljub iz Rusije: po resnični zgodbi Briana Groverja in Ileane Petrovne (avtobio. r.)
HEINICHEN, Veit: Mrtveci s Krasa (krim. r.)
HOBB, Robin: Morilčeva pot, 3. knjiga trilogije Dinastije Videc (zf r.) JESSOP, Carolyn: Pobeg: svoboda po 17 letih zlorab v imenu Boga (avtobio. r.)
KIHN, Martin: Pra$ec: kako sem obogatel in postal srečen tako, da se nisem menil za nikogar KHOURY, Raymond: Svetišče (zgod.
r.)
*LE CARRÉ, John: Najbolj iskani človek (krim. r.)
MARGOLIN, Phillip: Pogrebnikova vdova (krim. r.)
•MENÉNDEZ, Ana: Ljubljeni Che
MEYER, Stephenie: Duša (zf r.) MONALDI, Rita: Secretum/2 (zgod. r.)
*NU'AYMI, Salwá al: Medeni dokaz
ROBERTS, N.: Sanje o beli poroki/1 SPARKS, Nicholas: Izbira THOMAS, Sherry: Načrtovana ljubezen
THOMAS, Sherry: Slast •VELIČKOVIĆ, Nenad: Sahib: impresije iz depresije (kratka proza)
STROKOVNA LITERATURA Filozofija
•FOUCAULT, Michel: Rojstvo klinike
*URŠIČ, Marko: Štirje letni časi: filozofski pogovori in samogovori. Jesen: tretji čas. Daljna bližina neba: človek in kozmos •ŽIŽEK, Slavoj: Kako biti nihče Mejne znanosti
ARROYO, Stephen: Medosebna astrologija: energetski faktorji v ljubezni, spolnosti in kompatibilnosti BRADEN, Gregg: Fraktalni čas: vizija človeštva pred in po letu 2012 JERŠEK, Marjetka: Energija videnja: odkrijte svojo jasnovidnost SÀLÁMI, Síkírù: Ogun, radost in bridkost v ritualih prehoda Psihologija
HILLMAN, James: Zapisi duše: prepoznavanje značaja in poklicanosti
KERRIGAN, Michael: Kaj imam na izbiro?, 26 skrivnosti izbire, ki vam
bodo pomagale doseči rezultate na vseh področjih vašega življenja in dela Etika
RUIZ, Miguel: Peti dogovor: tolteške modrosti: praktični vodnik na poti k obvladovanju samega sebe Sociologija
KERMAUNER, Aksinja: Na drugi strani vek: (opis prvoosebne fenomenološke raziskave - kako je biti slep) Politika
BALAŽIC, Milan: Rojstvo slovenske demokracije: iz duha državljanske vojne
ENGDAHL, William: Popolna prevlada: totalitarna demokracija novega svetovnega reda SLOTERDIJK, Peter: Srd in čas: politično-psihološki poskus Pravo
•ŠIROK, Mojca: Oblast brez obraza: zgodbe o italijanski mafiji Matematika
MITROVIĆ, Milan: Projektivna
geometrija
Biologija
JABLONKA, Eva: Štiri razsežnosti evolucije: genetska, epigenetska, vedenjska in simbolna raznolikost v zgodovini življenja Medicina
AKUTNA možganska kap V: učbenik za zdravnike in zdravstvene delavce AKUTNI glavobol KRONIČNI glavobol PRVA pomoč: priročnik za bolničarje PSIHODINAMIČNA psihiatrija. 1, Zgodovina, osnovni principi, teorije •VSE o negi dojenčka in malčka Zdrava prehrana DUKAN, Pierre: Ne znam shujšati Alternativna medicina PAPUGA, Petar: Kitajski ključ do zdravja (+ DVD) THUILLE, Christian: Kako se zdravimo z magnetnimi polji VOJNA ali mir z bakterijami? Zdravilna zelišča GRILC, Mirjam: Zelišča z gore •SCHULICK, Paul: Ingver: mogočna začimba in čudežno
zdravilo Nosečnost
GORENC J., Špela: Pravilno ravnanje z dojenčkom (baby handling) ter pravilna izbira ustrezne opreme in pripomočkov Tehnika
MODERNO proizvodno inženirstvo
(priročnik)
Kmetijstvo
•HOLZER, Sepp: Holzerjeva permakultura: praktični nasveti za vrtnarstvo, sadjarstvo in kmetijstvo
PUŠENJAK, Miša: Moj ekovrt ŠTAMPAR, Franci: Rez sadnih rastlin: gojenje sadnih rastlin v domačem vrtu in intenzivnih nasadih Vrtnarstvo
•PODGORNIK R., Ruth: Cvetoče veselje na okenskih policah Kuharice
SCHMITT, Eleonore: Svetopisemska kuharica: ob Stari in Novi zavezi Film
ŽUN, Klemen: Avatar ali Nova razsežnost filma Jezikoslovje
STANONIK, Marija: Hišna imena v Žireh
Literarna teorija
•BLATNIK, Andrej: Pisanje kratke zgodbe: od pravopisa do natisa •GRABNAR, Andrej: William Blake: literarni portret
500 romanov: kratke vsebine romanov iz slovenske in svetovne književnosti Potopisi
•FRATER, Alexander: Na lovu za monsunom: sodobno romanje po Indiji
•O'HANLON, Redmond: V osrčje Bornega: opis potovanja na pogorje Batu Tiban, opravljenega leta 1983 z Jamesom Fentonom Geografija
•MIHEVC, Pavel: Logaške iveri: s pridihom časa, v katerega posegajo (domoznanstvo) • Še posebej opozarjamo.
Maja Gregorič
Ir^
o g
g a
Logaško poletje, 20.-28. avgust
20.	8. 16.00 Odprtje z Big bandom Wonderbrass, Grajski park
21.	8. 9.00 Nogomet z društvom Dlan na dlan, Center vojnih
veteranov Slovenije
16.00 Francoski dan v Grajskem parku: francoske aktivnosti, Grajski park
20.00 Francoski dan v Grajskem parku: koncert Loopzilla, No Mad Band, Grajski park
22.	8. 12.00 Fuzbal na vodi, Grajski park
18.00 Predstavitev Ultimate-a, Grajski park
23.	8. 17.00 »V naravo po zdravje«, Grajski park
24.	8. 12.00 Dan odprtih vrat Kluba logaških študentov, prostori
^KLŠ
20.00 Gledališka predstava Dejmo stisnt teater, Grajski park
25.	8. 15.00 Košarkaški turnir, 1. dan, Grajski park
20.00 Literoadijo, Grajski park
26.	8. 16.00 Košarkaški turnir, 2. dan, Grajski park
20.00 Koncert skupine Moonshine olive, Grajski park
27.	8. 17.00 Kulturno-umetniško-glasbene delavnice, Grajski
park
28.	8. 12.00 Odbojkarski turnir, Grajski park
14.00 Taborniški izzivi, Grajski park
21.00 Veliki koncert: Feedback, Marshmallow, Vlado
Kreslin in Pastichon, Grajski park
29.	8. 16.00 Adijo telefon, Grajski park
17.00 Veselica: Korado & Brendi, Grajski park
Poletni urnik
knjižnice, do 31. avgusta
Logatec
ponedeljek, sreda, petek: od 8. do 15. ure torek, četrtek: od 12. do 19. ure sobota: zaprto
Rovte
četrtek: od 12.30 do 19. ure torek: zaprto
Hotedršica
sreda: od 16. do 19. ure petek: zaprto
Vrh Svetih Treh Kraljev
petek: od 17. do 19. ure torek: zaprto
Ob sobotah, nedeljah in praznikih bodo Knjižnica Logatec in njene enote zaprte.
Prireditev Kresna nedelja so omogočili donatorji: Občina Logatec, Komunalno podjetje Logatec, Prostovoljno gasilsko društvo Logatec, Gostilna Turk, Telmak - Jože Nagode, Silvo Pivk, Okna in vrata - Jožef Nagode, Stanislav Pivk, Bife Žakelj, Franc Rudolf, Andrej Zelenc, Janko Rupnik, Marjan Božič, Pavle Treven, Kmetija Šinkovec, Kmetija Tumlet, Slavica in Roman Eržen, Tomaž Treven, Bojan Treven, Janez Turk, Viktor Treven, Andrej Uršič, Franc Treven, Kmetija Urbanovc, Kr-žič Ciril. Kruh so spekle: Slavka Brus, Amalija Istenič, Marija Rupnik, Ani Petkovšek. Pecivo je pekla Greta Treven.
Vsem se najlepše zahvaljujemo.
Kulturno-turistično društvo Hotedršica
Kresna nedelja v Hotedršici
V Hotedršici so obudili spomin na štelengo
Kulturno-turistično društvo Hotedršica je 27. junija pripravilo že 17. Kresno nedeljo, ki so jo letos naslovili Kako bom soldat. Na etnološko obarvani prireditvi so si obiskovalci lahko ogledali pravo štelengo, šego, ki je bila nekoč običajna, s profesionalizacijo vojske pa je povsem izginila. Že dan prej pa so se Hotenjci poveselili na prireditvi Rajajmo z gasilci.
Tako so se včasih mladi fantje odpeljali na vojaški nabor. (foto: Brane Pevec)
105 let je že, odkar so v Hotedršici ustanovili gasilsko društvo. Gasilci in ostali krajani so se 26. junija na trgu pred cerkvijo poveselili s folklornima skupinama Pušeljc in KTD Hotedršica, z recitacijami pa sta se predstavili Ana Balantič in Francka Čuk.
Nedeljsko popoldne je bilo posvečeno etnološko obarvani prireditvi Kresna nedelja. Pred lovskim domom so člani kul-turno-turističnega društva predstavili t. i. štelengo. Ko so včasih fantje dobili poziv od vojaške komande, da se morajo zglasiti na nabor, so jih tja pospremili prijatelji in sorodniki. Temu običaju so rekli štelenga. Tudi v Hotedršici so se pražnje oblečeni fantje na nabor odpravili na posebno okrašenem vozu, na katerem ni manjkalo soda z vinom. Ob spremljavi harmonikarja so najprej šli po vseh vaseh, od koder so bili doma, da bi še zadnjič pozdravili svoja dekleta, potem pa so se odpeljali na okrajno poveljstvo. Večino jih je vojaška komisija sprejela v vojsko, vsi pa ne. V Hotedršici so enega zavrnili, ker je imel piškave zobe. Pa je pripomnil: »Gospod dohtar, se bomo v vojski streljali ali se bomo grizli?!« Služenje cesarju je lahko trajalo tudi več let, kot pravi pesem: Ne jokaj ljubica, ne bodi žalostna, čez dolgih sedem let se bova vidla spet. Po 2. svetovni vojni so fantje služili po tri leta, po osamosvojitvi samo še šest mesecev, danes pa je vojska profesionalna, torej poklicna.
Na prireditvi so sodelovali mladi iz Osnovne šole Hotedršica, folklorna skupina Hotedršica, oktet Pa kol'kr' tol'k' in narodno zabavni ansambel Jurčki iz Horjula.
Brane Pevec
STARI KOTLI PORABIJO PREVEČ GORIVA
Sodoben razvojpoteka v smeri zmanjševanja izčrpavanja virov energije zaradi njihove omejenosti in seveda varstva okolja. Slednje lahko dosežemo z varčevanjem energije in zmanjševanjem toplotnih izgub. Pozornost, ki jo pri tem namenimo ogrevalnemu sistemu, je še vedno premajhna. Po statističnih podatkih porabi povprečno slovensko gospodinjstvo kar 72 % celotne količine porabljene energije samo za ogrevanje. Že to dejstvo bi moralo biti zadosten razlog za investiranje v posodobitev sistema ogrevanja. V Sloveniji prevladujejo zastareli in večinoma predimenzionirani kotli. V povprečju so starejši od 20 let. Pogosto slišimo pohvale lastnikov, da njihovi kotli delujejo že več kot 20 ali 30 let. To je pohvalno za proizvajalce, toda na žalost ne tudi za lastnike. Takšni kotli zaradi predimenzioniranosti porabijo preveč goriva. S stališča zmanjševanja toplotnih izgub so visoki izkoristki sodobnih plinskih sistemov zelo priporočljivi. Na ekonomsko učinkovitost prehoda na zemeljski plin vplivata predvsem dva dejavnika, in sicer sodobna tehnologija plinskih kotlov in cena uporabe zemeljskega plina. Če seštejemo od 15 do 30 odstotkov boljši izkoristek sodobne tehnologije plinskih kotlov in v povprečju za 15 odstotkov nižje cene zemeljskega plina, lahko gospodinjstva na letni ravni prihranijo vsaj tretjino denarja, ki bi ga sicer porabili za ogrevanje. Kdaj zamenjati kotel? Čejetehnologija zastarela, izkoristekslab,gorivo drago ali če je ogrevalni sistem neekonomičen. Začetni investi'cijski stroški v prenovo ogrevalnega sistema za prehod na zemeljski plin so sicer nekoliko večji, vendar se zaradi večje ekonomičnosti' obratovanja takšnega sistema kmalu povrnejo. Z ustreznim financiranjem lahko k investiciji pristopimo že z minimalnimi
dodatnimi potrebnimi sredstvi. Med te možnosti' sodijo dolgoročne oblike financiranja, ki jih ponujajo dobavitelji plinskih kotlov, izvajalci notranje plinske napeljave, banke ter sredstva, ki bi jih sicer namenili za nakup zaloge obstoječega goriva. Uporaba zemeljskega plina ni samo ekonomična in ekološko najbolj sprejemljiva, ampak mnogo več. Omogoča nam tudi prihranek prostora (zemeljskega plina ni potrebno skladiščiti'), porazdelitev stroškov ogrevanja med letom, raznovrstna uporaba in cenejše vzdrževanje plinskih sistemov. Prednosti' investi'ranja v prehod na zemeljski plin in energijsko varčne plinske kotle se pokažejo prej, kot si mislimo.
V svetu in Sloveniji je v zadnjih desetletjih opazna hitra rast uporabe in števila uporabnikov zemeljskega plina - energenta prihodnosti. Slednje je posledica njegove razpoložljivosti ter ekoloških, energijskih in ekonomskih prednosti' pred ostalimi fosilnimi gorivi. Brezskrbnost in udobje sta torej z zemeljskim plinom zagotovljena.
Zemeljski plin je ''in''
0 2
u vgu
v o n
š
a g
o L
o g
g a
Veselo razpoložene Rovte
Poletje v Rovtah je tudi letos postreglo z obilico zabavnih, športnih in drugih prireditev
Uvod v dolgo vroče poletje se v Rov-tah že tradicionalno začenja s Poletjem v Rovtah. Prejšnja leta so se prireditve vrstile cel teden ali še več, letos pa so organizatorji odločili za nekoliko krajšo, pa zato nič manj zanimivo obliko. Od 1. do 4. julija so bile Rovte veselo razpoložene, saj je precejšen del prebivalcev užival v najrazličnejših oblikah zabave. Vsakdo si je lahko izbral, kar ga je zanimalo, saj ni manjkalo ne otroških, ne športnih in ne zabavnih točk.
Uvod v Poletje v Rovtah je bil namenjen najmlajšim, ki so se zbrali na ustvarjalnih delavnicah v krajevni knjižnici. Seznanili so se z izdelavo mozaika, mlajši pa so izrezovali, barvali in sestavljali pisanega klovna, saj je bil klovn Žare gost popoldneva. Da so otroci in njihovi starši željni tovrstne oblike preživljanja prostega počitniškega časa, dokazuje prek petdeset udeležencev. Delavnice mozaika so v Rovtah pripravili na pobudo direktorice logaške knjižnice Bibijano Mihevc. Ob njeni pomoči in pomoči Tanje-Pine Škufca iz logaške JSKD, Ivice Podjed in Vesne Stražišar so izpod rok mladih ustvarjalcev prišle prave umetnije. Sledil je pisan živžav s klovnom Žaretom. Sončno vreme je privabilo veliko mladih, ki so se tudi sami preizkusili v akrobatskih veščinah in bili neverjetno uspešni. V naročju mamic ali v otroških vozičkih so v klovnovih vragolijah uživali celo najmlajši.
Poglejte, kako sta lepa najina klovna. (foto: Metka Bogataj)
Športno in filmsko obarvano
Drugi dan Poletja v Rovtah je bil pohodno in filmsko obarvan. S Kovka so se v neznano odpravili pohodniki. V prijetni družbi in lepem toplem poletnem večeru ni bilo težko premagati precej dolge poti prek So-vre, Logarš, Češirka, Gradišča, Lukančka in Gabrovc nazaj v Rovte. Na Kovku jih je že čakalo filmsko presenečenje. Filma To
Tole pa ni tako enostavno. (foto: Metka Bogataj)
so gadi in Lepa sela lepo gore sta bila pod milim nebom še bolj zanimiva.
Sobota je bila v celoti športna. Balinišče na Kovku so že zgodaj zasedli balinar-ji. Najvztrajnejši kolesarji so se podali na štirideset kilometrov dolgo pot po okolici Rovt, popoldansko vročino pa so premagali tudi starši in otroci na sedemkilome-trski poti čez Sovro in Gradišče. K majhni udeležbi je gotovo pripomogla poletna sopara. Na Kovku so prikazali še akrobacije na kolesih BMX, kako obvladajo kolo, so pokazali tudi najmlajši. Rovtarji so se pomerili tudi pod koši.
Niti dež jih ni pregnal
Za nedeljo je bil pripravljen bogat program, a je dež odnesel tisto, kar smo najbolj pričakovali - policijske avtomobile, motorje, konje in pse. Vsaj toliko prenehalo deževati, da smo na Kovku lahko zaplesali in se zabavali. Poletje v Rovtah se je poslovilo ob zvokih ansambla, dobri jedači in pijači ter nagradah na srečelo-vu. Organizatorji delajo letošnjo bilanco, hkrati pa že premišljujejo o naslednjem letu. Poletje v Rovtah mora ostati naše tradicionalno druženje, le majic bi bilo treba kupiti več, da si jih bomo ponosno nadeli vsi tisti, ki imamo radi to prireditev in ki nam ni vseeno, kaj se v našem prelepem kraju dogaja.
Metka Bogataj
L
Taborjenje rodu Srnjak Logatec
Taborjenje - aktivne počitnice v naravi
Taborniki logaškega rodu Srnjak so letos pripravili že 16. samostojno taborjenje - Otroci se učijo taborniških spretnosti, samostojnosti, sodelovanja v skupini in življenja v šotoru
Tako malce starejši kot najmlajši taborniki si morajo sami znati pripraviti obrok. Zelenjavna juha je bila zelo okusna. (foto: arhiv Rodu Srnjak Logatec)
Simpatičen tabor v dveh etažah je bil za logaške tabornike letos v začetku julija postavljen v Gornjem Gradu v Zgornji Savinjski dolini. Najmlajši so nedaleč stran od reke Drete uživali en teden, malce starejši taborniki pa so taborjenje zaključili s tridnevnim pohodnim taborom in se v nedeljo, 11. julija, vrnili v Logatec. »Spet je blo d best, vsako leto uživamo!« je ob prihodu domov povedala nasmejana in malce utrujena Nika z zeleno rutko, ki je tabornica že od malih nog in bo to, kot pravi, verjetno tudi ostala.
Priprave na taborjenje se začnejo že zgodaj spomladi. Natančno je namreč treba pripraviti program aktivnosti, pripomočke, se dogovoriti s kuharico Magdo in Slovensko vojsko za prevoz opreme. Taborjenje se začne nekaj dni prej, kot se v šotore vselijo otroci. Ekipa izkušenih tabornikov mora na tabornem prostoru postaviti najmanj 30 zelenih šotorov, jedilnico, večje vojaške šotore za opremo in sestanke vodstva taborjenja. Logaški taborniki običajno iščejo primerne prostore z zidano kuhinjo in toaletnimi prostori ter urejeno umivalnico in tudi letos jim je uspelo. Otroci so uživali kljub poletnim popoldanskim ploham, tudi ob palačinkah.
Aktivnosti kot nikjer drugje
Starejši taborniki iz višjih razredov osnov-
ne šole so se letos lotili pravega pionirskega izziva. Iz smrekovih sušic so si postavili pravo priročno kuhinjo in si vsak dan v njej sami pripravili en obrok. Lotili so se tudi nočne orientacije, barvanja majic z naravnimi barvami ter izdelovanja splava in enostavne hidroelektrarne. Tako so mlajšim pokazali, da taborništvo z leti postaja vse zanimivejše. Otroci nižjih razredov in skupina otrok iz Mladinskega
doma Malči Beličeve, ki se Logatčanom že nekaj let pridruži na taborjenjih, so aktivno preživeli dan z domačimi gasilci, njihovo opremo, priročnimi gasilskimi sredstvi in pravim kamionom za gašenje gozdnih požarov. Odkrivali so skrivnosti prazgodovine in dinozavrov, si sami pripravili zelenjavno juho in prespali v naravi. Tako lani kot letos so Logatčani s fotografijami s taborjenja vsakodnevno opremljali foto-blog Novice z Nakla (http://rodsrnjaklo-gatec.blogspot.com) in tako poskrbeli, da so bili tudi starši brez skrbi.
Taborništvo nas uči življenja
Taborjenja niso luksuzne počitnice, kar se tiče namestitve, čeprav je lahko počitek v šotoru ob večerni plohi izjemno romantičen in pomirjujoč, vsekakor pa otrokom prinaša dobrodošle in uporabne izkušnje. Poleg posebnih taborniških in športnih znanj ter spretnosti se naučijo tudi samostojne skrbi zase in za svoje stvari, življenja in dogovarjanja v večji skupini ter odgovornosti in solidarnosti, ki poznanstva vežejo v prijateljstva. Taborjenja so tudi medgeneracijsko sodelovanje, zato se na njih prepletajo izkušnje, ideje in znanja različno starih in izobraženih animator-jev, ki poskrbijo, da je program aktivnosti zabaven in poučen za vse, od najmlajših do najstarejših, hkrati pa krepijo odnose med taborečimi.
Anja Sedej
Kopanje je tudi na taborjenju obvezno in vedno zabavno. Na letošnjem taborjenju je osvežitev nudila reka Dreta. (foto: arhiv Rodu Srnjak Logatec)
0 2
u vgu
v o n
š
a g
o L
N'a semanji dan, 12. junija, je minilo petindvajset let od odprtja svečarske delavnice Iztoka Šubica na Tržaški cesti v Logatcu. Obletnico so proslavili z golažem, ki so ga kuhali na dvorišču za staro občino na Notranjski cesti (na fotografiji Iztok Šubic). Z njim so postregli obiskovalcem, ki so se sredi dopoldneva oglasili v točilnici, v kateri imajo poleg pijače tudi široko izbiro sveč.
Besedilo in foto: France Brus
Kolone so bile pred izgradnjo avtoceste proti Primorski v Logatcu vsakdanjik, danes pa jih na srečo vidimo le redko kdaj. Poleti nekoliko večkrat, saj se množice vračajo z morja in jih zastoji, bodisi zaradi preveč jeklenih konjičkov ali pa zaradi nesreče na avtocesti, preusmerijo na regionalko. Tako je bilo tudi v nedeljo, 27. junija, ko se je skozi Logatec vila nepretrgana kolona vozil (na fotografiji kolona v Gornjem Logatcu).
Besedilo in foto: Brane Pevec

POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL CHEVROLET IN KIA
Kupon za	]
na servifne jtoritve i SELISKAfí
popusti se ne seštevajo, popust ne velja na kleparska in ličarska dela j
Betajnova 16,1360 Vrhnika tel: 01 7502252
e-pošta: info@avtohisa-sel!skar.si
www.avtohisa-seliskar.si