Leto IX.
Y Celju, dne 9. aprila 1914.
St. 9.
NARODNI UST
Izhaja vsak Četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. Vse pošiljatve, (dopisi reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati na naslov: MHarodni List" v Celju. Reklamacije so poštnine proste. — Uredništvo: Rotovška cesta štev. 3.
»Narodni List" stane za celo ieto 4 E, za pol leta 2 E, ta Četrt leta 1 E. Za Ameriko in druge dežele na leto 5 E 60 v. Naročnina se plačuje vnaprej. Posamezna Številka stane 10 vinarjev.
Oglasi se raCanijo po 16 vinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih ohjavah znaten popust po dogovoru. Pristojbine za oglase je plaCevati po pošti na naslov: „Narodnl List" v Celju.
j^i Prav vese/e in srečne
velikonočne praznike
vsem našim naročnikom, inserentom in prijateljem..
Uredništvo in upravništvo „Nar. Lista".
Vstajenje.
Zelenje odeva hrib in dol, iz logov se je začela oglašati ptičja pesem. Narava se vzbuja in veselje napaja sleherno človeško srce. Se čmerneži in nepoboljšljivi črnogledci sedaj ožive in lica se jim jasne. Čuj, strel pretresa lagoden spomladanski zrak in glas ubranih zvonov plava daleč t je po gričih in ravninah: Velika noč, Velika noč!
Ali more biti skromno moje pero glasnik veselja, ki napolnjuje ob bližajočih se velikonočnih praznikih staro in mlado? Neizrekljiva je veličast teh dni in srca trepetajo čustev —
Kako bi vam mogel v polno čašo veselja nalivati grenke kaplje premišljevanja o trdih naših političnih in gospodarskih bojih, kako bi mogel izraziti dvome, ali res doživimo enkrat tudi mi Slovenci dan vstajenja? Cvetna nedelja, na katero nas spominjajo baš to leto zamolkli klici iz davnine, tam iz ponemčenega gosposvetskega polja, je že za nami. Ostaja nam le še dan za dnevom veliki petek bridkosti in trpljenja in pred dušo nam vstaja neizrekljivo trpeči obraz Matije Gubca, ki mu je dal tako strašno izrazovitost kipar Lojze Dolinar. Ta Gubec je pač slovenski narod v današnjih dneh.
Kje je vstajenja dan?
V prazničnem veselju bodemo živeli prihodnje dni — ali ko nas bo zopet klicalo vsakdanje delo, ne pozabljajmo, da ne pride vstajenja dan od zunaj, ne zanašajmo se na čudeže in darove tujcev — vstanimo sami iz sebe, razvijmo svoje zmožnosti in svoje moči. In komur je dala usoda dar pisma, dar govora in dar navdušenja, tisti oživljaj mrtva srca in oznanjaj onim, ki jih tlači teža tisočletnega navajenega hlapčevanja k tlom, da se morejo skloniti sami, ako se hočejo. Ako dosežemo vstajenje narodnega'ponosa, narodne samozavesti v vsakem slovenskem človeku — je napočila za nas Velika noč, Velika noč!	Lešničar Janko.
Ali naj hodijo slovenski otroci v nemške ljudske šole?
Približuje se Velika noč, čas, v katerem se morajo stariši v krajih, kjer se nahajate slovenska in nemška ljudska šola, odločiti, kateri hočejo zaupati svoje otroke. V mnogih slučajih zgodi se odločitev, ne da bi stariši pravzaprav vedeli, zakaj storijo en ali drugi korak.
Kaj ie šola sploh?
Sola je vadnica možgan — duha. Bolje kakor kedaj je danes treba v boju za vsakdanji kruh pameti, zdravo razvitih možgan in bistre glave.
To pa ne samo gospodu, še bolje mogoče kmetu, želarju in delavcu. Kdor ne zna računati z dohodki in po njih umeriti izdatke, kdor ne zna razumno izkoriščati zemljišča, trgovsko razpečavati svojih
pridelkov, previdno prodajati svojo telesno in duševno moč — ta je izgubljen. Tu ne pomagajo ne davčni odpisi ne denarna pomoč dežele in države. Bodi kmet še tako premožen, žena še tako pridna pri delu — vse zaman, če ni razumnega gospodarstva. Bistvo vseh uspehov je tedaj zdrava pamet. Vsa skrivnost leži v razvijanju in vežbanju možgan. Drvarju je lahko vihteti dan na dan najtežji macelj, spočit gospodek omagal bode prvo uro. Zakaj? Ker ni vaje. Kar velja za roko — to velja za glavo. Kdor ni nikdar rabii glave, kdor se sploh ni vadil misliti, ta je za delo z glavo ravnotako nezmožen kakor kak gospod za delo z roko. In tu je ravno šola oni kraj, kjer se vadijo mladi možgani misliti, da se razvijejo, da postanejo konečno zmožni vse razumeti. Pravi gospod je gospod duha. V šoli je lahko priti do te stopinje, z duhom prišlo bode tudi blagostanje. Poglej ga češkega kmeta! Kaj je tamkaj šol in kakšne! In njih uspeh? Blagostanje ne samo na jeziku — tudi v žepu. Sovraštvo šoli je sovraštvo svojemu žepu.
Katera šola je v stanu duševno razviti našo deco?
Le domača slovenska šola. Pri učitelju, ki govori z otrokom v materinskem jeziku, ki ga razume, posluša. Tukaj, kjer se čuti otrok kakor doma, tu Je prostor, da se vcepi ona nežna cvetka — pantet — v mlade njegove možgane. Vsakemu narodu njegove ljudske šole — tako je zakon. In zakaj? Ker ve država sama, da je drugo brezpomembno — celo škodljivo.
Kaj je pa z nemško šolo?
Nemška šola je šola za nemške otroke, to je, za one, ki že znajo nemški govoriti, ko stopijo v šolo. Učitelj podučuje v nemškem jeziku nemško deco, kakor slovenski slovensko. Ta posluša, mu sledi v mislih, ker ga ra,:.tv ,i<' Za slovensko deco se ne zmeni, ker sam niti ne zna slovenski. In kaj dela tam otrok? Gledal bode kakor zaboden vol brez razumenja, med tujci tujec, gluh in nem. On ne razume učitelja, ta pa njega ne. Sošolci so že v poduku bogvekje, ko je slovenski otrok začel šele za silo razumeti besede svojega učitelja. Med tem so že minuli mesci, leta. Kaj mu zdaj pomaga, četudi že razume par besed, par tujih stavkov? Zamudil je v poduku že preveč^ da bi mu mogel še kedaj slediti. Mesto šolarja odprte glave, izvežbanih možgan in zdravega razuma pride vam iz tuje šole pokvarjen in popačen falot, ki le mrzi vse, kar je domačega, če še ne počenja kaj hujšega. Uspehi govore. Pokažite nam slovenskega otroka nemške šole, ki je dospel do višje stopinje izobrazbe? In iz slovenske šole so prišli vsi gospodje, ki bivajo med nami na deželi. In kaj naj bode torej otrok?
Se naj učimo nemški?
Da! Cim več jezika znaš — več veljaš. Vse kaj druzega je učiti se nemški in nemški poduk! Naša nesreča, da tega navadni človek ne razločuje. Učiti se nemški, se pravi učiti kogar nemščine, ki je ne zna. Domači učitelj razlaga učencu pomene nemških besed, ga podučuje. Nemški poduk pa je poduk vseh šolskih predmetov v nemščini. Tu se ne briga učitelj, ali ga razumeš ali ne, on govori v tej uri od računanja, v drugi od pisanja itd. Tu ni časa, da bi pravil tvoji deci šele, kaj je po slovenskem »Heft«, ko ga že mora vzeti v roke in v njem računati.
In kaj je s slovenščino?
To že itak zna — je odgovor! Pa kaj? Če bi samo rojstvo slovenske matere dalo otroku tudi dar
jezika, potem bi bilo dobro. A otrok pride mutast tja med svet in težko, polagoma se šele nauči, kar sliši svojo mater. A samo to, par besed od žgankov in mleka. Dosti jih ne rabi mati. In tu zdaj pride od sodnije slovensko pismo — in zdaj je joj! Ker se ni nikdar učil slovenščine, je hud na one, ki jo znajo. Šola uči predvsem otroka pravilno govoriti besede, da se lahko vsakemu razodene svoje misli.. A to ni zadosti! Tudi se uči slovensko pisati in brati. Ce hočeš danes živeti med Slovenci, ni zadosti, če znaš samo za silo govoriti, danes moraš znati pisati in brati.
Slovenski jezik — izvir kruha.
Pred petdesetimi leti bil je Nemec naš gospod. Njegov bič in njegov jezik odgnal je vsacega druzega od dobrih korit. Danes je drugače. Jednako-pravnost našega jezika je prisilila in sili tisoče Nemcev, da morajo pustiti našim, ki znajo naš jezik, nas domači kruh. Marsikak skromen čevljarček sedi kot knjigovodja na dobro plačanem mestu, ne mogoče, ker zna lomiti nemščino — ne, ker zna slovensko. Študiranih Nemcev je več ko preveč. Zaprta so jim vrata -— in to boli. Zato nam vsiljujejo nemške šole, da naši domačini ne bi znali več pravilno rabiti svojega jezika — in zacvela bi jim spet pšenica. To je pravi in jedini vzrok njih darežljivosti! Svojim nemškim otrokom ne zida »Schulvereln« zastonj šol — zida jih našim, ki jih niti ne pozna. To je dobrota v ovčji koži. Premisli tedaj slovenski oče, prej ko daš otroka v nemške šole. Nemščina sama — ni rešitev. Imajo na Nemškem tudi šole in še več, in vendar znajo vsi nemški. Dosti je tam siromaštva in znajo vendar nemški! Pameti je treba, potem pride kruh — in tudi nemščina.
Glavno zborovanje južnoštajer-skega hmeljarskega društva v Žalcu.
se jč vršilo v nedeljo dne 22. marca in je bilo dobro obiskano. Ob pol 4. uri popoldne je društveni predsednik, žalski veleposestnik Franjo Roblek pozdravil došle hmeljarje In pozval društvenega tajnika, nadučitelja A. Petrička, da poroča o društvenem delovanju v preteklem letu.
Iz njegovega obširnega in temeljitega poročila omenjamo tu le nekaj glavnih točk. O društvenem delovanju je izvajal: »Delovanje hmeljarskega društva je dvojno, in sicer na znotraj in na zunaj. Prvo obsega med drugim tudi rešitev odlokov in dopisov c. kr. poljedelskega ministrstva, raznih c. kr. kmetijskih družb, trgovskih in obrtnih kamor, raznih tu- In inozemskih hmeljarskih društev, inozemskih konzulatov in drugih strokovnih organizacij. Poglavitno delo hmeljarskega društva na zunaj ie pa reklama, katero dela društveno vodstvo po vseh strokovnih časopisih, ki izhajajo v Avstriji, v Nemčiji in na Nizozemskem, v ta namen, da opozori hmeljske trgovce in pivovarje na naš izboren hmelj in jih vabi k nakupovanju. Več pa ko kupcev prihaja k nam, tem ložje in tem boljše proda hmeljar svoj proizvod. Takšnih reklamnih poročil je društveno vodstvo v minulem letu sestavilo in objavilo 17; samo ob sebi se razume, da so poročila popolnoma objektivna In resnična; vse pretiravanje v tem oziru bi bilo Ie v škodo hmeljarstvu. Tudi delovanje hmeljarskega društva na znotraj je prav veliko in velepomembno;
31
zanimanje g| avstr. drž- razredno loterijo
Podpisani želi kupiti: celih srečk a K 200 )	ra,redne
.............. četrtink srečk „ „ 50 " ^Sr "
.............osffiink srečk „ „ 25 J loter'Je
in zahteva, da se mu iste svoječasno pošljejo.
Ime in točen naslov:
je že sedaj ogromno in je pričakovati, da se ne bode moglo niti iz daleka vsem ugoditi, zaradi tega priporočamo, da se nam že sedaj da naročilo s tem, da se nam vpošlje priloženi izrezek
98 -7
Podružnica ljubljanske kreditne banke v Celju.
====H	III
(S
3E
SE
društveno vodstvo si namreč z vsemi sredstvi prizadeva, prepričati hmeljarje, da zamore edinole lepo, skrbno obrano, pravilno posušeno in spravljeno blago Savinjčanom ohraniti hmeljarstvo kot najiz-datnejši vir blagostanja. V to svrho prireja hmeljarsko društvo na različnih krajih hmeljskega okoliša poučne shode, na katerih se razpravlja teoretično in tudi praktično o umnem hmeljarstvu; društveno vodstvo podaja posameznim hmeljarjem potrebna pojasnila ustmenim in pismenim potom, opozarja hmeljarje potom lepakov na pravilno in lepo obiranje in spravljanje hmelja, priporoča razna sredstva v zatiranje škodljivcev hmeljske rastline itd. — Za-libog da je .obilokrat vse prizadevanje še kakor bob v steno, vednp in vedno se še najdejo hmeljarji, kateri le po svoji lastni glavi in po svojem prepričanju delajo in so gluhi za vsak poduk., V minulem letu je društveno vodstvo lia 16 krajih priredilo poučne shode, kateri so bili vsi prav dobro obiskani.«
O hmeljski razstavi v Žalcu je povedal: »V zadevi reklame na zunaj in tudi glede pospeševanja umnega hmeljarstva med domačini, je društveno vodstvo s prireditvijo hmeljske razstave v Žalcu od 14. do 21. septembra m. I. napravilo velik korak naprej in z razstavo, ki je sicer povzročila obilo truda in tudi stroškov, doseglo v polni meri zaže-Ijeni namen. Razstava sicer ni bila kaj mnogobrojno obiskana, vendar so si jo ogledali vsi tu navzoči hmeljski trgovci in prekupci, kateri so se o njej prav laskavo izrekli; ogledalo je razstavo pa tudi precejšnje število — zavednih hmeljarjev. Neki tuj kupec, ki je prvokrat prišel k nam hmelj kupovat, se je povodom hmelske razstave društvenemu tajniku nasproti dobesedno tako-le izrazil: »Dass Sudsteler-mark einen so schonen Hopfen produziert, dass hat-te ich mir nicht vorgestellt; von nun an will ich alljahrllch zu Ihnen kommen und meinen Bedarf hier decken!« — to se pravi: »Nisem si mislil, da pridelujete v južnem Štajerju tako lepo blago; od sedaj hočem vsako leto priti k vam in tu nakupiti hmelja, kolikor ga potrebujem!« Te velepomembne besede je sprejelo društveno vodstvo tudi v svoje letno poročilo, da se tako ohranijo bodočnosti. Hmeljska razstava v Žalcu pa ima kot nadaljni uspeh še zabeležiti dejstvo, da je vsled poročila o priredityi in poteku razstave v »Allg. Brauer- und Hopfen-zeitung« — Niirnberg«, neka pivovarna blizu Hamburga naročila pri naši »Hmeljarni« dve originalni bali (a 160 kg) pristnega, torej oznamenovanega, signiranega ali haliranega in prepariranega hmelja. Tej naročbi se je tudi takoj in najskrbneje ustreglo. Prvokrat je torej šel savinjski hmelj pod svojim pravim imenom v svetovni promet, kar je za obstanek in nadaljni razvoj našega hmeljarstva največjega pomena.«
V nadaljnem govoru se je pritoževal tajnik Pe-triček, da uprava državne železnice noče dati na razpolago podatkov, koliko hmelja se letno izvozi iz Savinske doline; vsled tega je težko natančno določiti množino pridelka. Dalje je omenil tajnik, da hmeljarji le v malem številu k društvu pristopajo, dasi to veliko za nje stori. V novejšem času nastopa sosednja Ogrska kot zelo nevaren konkurent; hmeljarstvo se tam bliskoma širi. Toliko več povoda za Savinčane, da se organizirajo in se složno bore za svoj obstanek. Kar se tiče pridelka in cen v minulem letu, je povedal tajnik sledeče: »Vreme ijiinu-lega leta ni bilo posebno ugodno razvoju hmeljske rastline. Krasnemu In gorkemu vremenu začetkoma junija je sledilo do konca julija deževno in hladno vreme, katero je potem začetkoma avgusta postalo zopet prav lepo in toplo. Vremenske razmere so tudi vplivale na množino pridelka, katerega cenimo Ie na približno 20.000 starih stotov in sicer 16.000 goldinga in 4000 poznega hmelja. Obče obiranje gol-ding-hmelja se je pričelo dne 11. avgusta, ono poznega hmelja mu je pa neposredno sledilo. Med obiranjem je bilo vreme ugodno. Hmeljska kupčija je bila prav živahna, prvi teden meseca septembra celo prav burna. Hmelj se je plačeval po kakovosti od 280—440 K za 100 kg. Poncem leta 1913 in začetkoma leta 1914 se je cena dvignila celo na 500 K.«
Blagajniško poročilo izkazuje v minulem letu K 4.708 dohodkov in K 4.712 stroškov, torej mal primanjkljaj. Članov je bilo lani 124, 1. 191? pa 206 — torej obžalovanja vredno nazadovanje.
Jako zanimiva je bila točka o »praktičnih izkušnjah v hmeljarstvu«. Tu omenjamo le na zborovanju izrečeno željo, naj bi se sezfdala v Žalcu hmeljska tržnica in bi se vpeljali hmeljski sejmi. Vlada se žal ne ozira na tozadevne vloge hineljarsk. društva. Zanimivo pa je bilo poročilo Roblekovo o konferenci, ki jo je sklical osrednji odbor za varstvo kmetijskih interesov, da zavzame svoje stališče napram eventualnim novim trgovskim pogodbam, ki bi se morale sklepati 1. 1917. Kakor znanu, morajo države, katere s sedaj veljavnimi pogodbami niso zadovoljne, lete pravočasno odpovedati. Carina za naš hmelj znaša pri izvozu na Nemško — in Ie — ta država pride v tem oziru v poštev — 24 K ali mark. Znano je tudi, da hmeljarstvo na Nemškem vsled preobilnih pridelovalnih stroškov jako pojema in da so nemški hmeljski tfgoVci, kateri zalagajo s hmeljem tudi Anglijo, Ameriko In druge drŽave, takorekoč navezani na avstrijski hmelj. Medtem, ko nemški hmeljarji zahtevajo v varstvo lastnega pridelka zvišanje carine za avstrijski hmelj, so nemški trgovci In pivovarji proti zvišanju. Pri teh okoliščinah in z ozirom na dejstvo, da naše avstrijsko hmeljarstvo carino 24 K še vedno lahko prenese, je konferenca sklenila, avstrijsko vlado prositi, leta naj, nikakor ne predlaga kakega znižanja carine, ampak naj si prizadeva, da bode tudi zanaprej ob-
veljala z Nemčijo glede hmelja stara pogodba; ako bi se namreč od avstrijske vlade hotelo doseči kako znižanje colnine, bi se gotovo le-nasprotno doseglo. Predavanje društvenega tajnika Petrička o apne-nem dušiku priobčujemo na drugem mestu.
Štajerske novice.
Iz Celja. »Stražo« prav resno opozarjamo, naj ne piše tako zlobnih laži, kakor je to zopet storila v svoji zadnji številki, ko se laže, da je iz računskega zaključka »Južnoštajerske hranilnice« razvidno, da je hranilnica »posodila« Posojilnici v Celju K 424,710.—. Tž tega zaključka je pač razvidno, da je imela imenovana hranilnica koncem lanskega leta toliko naloženega denarja pri Celjski posojilnici, kjer ima še marsikatera druga hranilnica in tudi zadruga naložen svoj denar, ne Samo Južnoštajerska hranilnica, vedoč, da je varno> naložen in vedno na razpolago. Kako veliko laž je zagrešila »Straža« s trditvijo, da si celjska Posojilnica kjerkoli »izposojuje« denar, je razvidno ravno iz bilance »Celjske posojilnice«, ki izkazuje, da je imela Celjska posojilnica na koncu lanskega leta 1,200,000 kron naloženega denarja pri bankah in vrednostnih listin za okroglo pol miljona kron v blagajni. Da nalagajo denarni zavodi pri Celjski posojilnici je ravno znamenje zaupanja, ki ga uživa Celjska posojilnica. Vemo, da to ni všeč »Straži«, toda zaman s'e trudi izpodkopati tako globoko ukoreninjeno zaupanje uglednemu našemu slovenskemu zavodu, na katerega smemo biti ponosni vsi Slovenci brez izjeme, na zavod, ki je storil že mnogo dobrega za narodne pa tudi za cerkvene namene, in ki velja za našo najsolidnejšo slovensko postojanko v ogroženem Južnem Štajerju. Celjska posojilnica je marsikomu pomagala na noge in tudi Južnoštajerska hranilnica je takorekoč vzrastla iz njenega srca, z njeno pomočjo. »Straža« tudi ve, da se Celjska posojilnica ne briga za politiko, da je vedno obsojala politični boj med Slovenci na Štajerskem, še bolj pa je obsojala,'če se ta boj prenaša na gospodarsko pelje. Na Kranjskem sta obe politični stranki uvideli škodljiv vpliv časnikarske gonje proti gospodarskim podjetjem in Ustavili sta ta boj. Pri nas v Celju sta se celo zavzemala na nekem zborovanju tukajšne »Zadružne zveze« poslanec Vrstovšek in Pušenjak, da se naj opustijo napadi na gospodarska podjetja v časopisih. ,Ali hočete, da se zopet začne z nova1 boj? Ve-rujtq.nani, da imamo gradiva, ki bi kompromitiralo marsikatero vaše podjetje. Bodite torej pametni in imejte vsaj malo narodne poštenosti, ker s takim ravnanjem ne koristite nikomur drugemu, kot našim narodnim nasprotnikom, sebi pa prav nič. Tedaj pamet!
Društvo slov. odvetniških in notarskih uradnikov v Celju naznanja, da se vrši društven redni letni občni zbor v soboto dne 9. majnika 1914 zvečer ob pol 9. uri v gostilni »pri zvezdi« v Celju z običajnim sporedom. y
Javno predavanje. Na inicijativo »društva slov. odvetniških in notarskih uradnikov« predava gosp. dr. Josip Zdolšek dne 18. aprila zvečer v rudeči sobi Narodnega doma v Celju »o jezikovnih razmerah pri spodnještajerskih javnih uradih.«
Iz Gaberja pri Celju. Vodja državne cinkarne, rudniški nadsvetnik Edvard Sinek je imenovan za dvornega svetnika.
Iz sodne službe. Graško nadsodišče je imenovalo g. Odona Cajnka, praktikanta pri okrožnem sodišču v Celju, za avskultanta.
Sestanek celjskih slovenskih trgovcev se vrši danes, v četrtek, 9. aprila v gostilni Podržaj na Bregu pri Celju.
Občni zbor »Celjske narodne godbe« Se vrši v torek, 14. tm. ob 8. uri zvečer v čitalnici. V slučaju nesklepčnosti se vrši uro pozneje ob vsaki udeležbi. Za mnogobrojen obisk se priporoča odbor.
Stekel pes. V celjskem političnem okraju je odrejen pasji kontumac. V Gaberju se je dne 29. marca pojavil stekel pes, ki je ušel nekemu potujočemu lastniku vrtiljaka. Vgriznil jc nekega šolarja, katerega so takoj spravili v znani dunajski Pasteurjev zavod. Ubili so ga v celjskem mestnem vrtu.
Iz Celja. (V cerkvi je kradla.) Poročali smo že svoječasno, da so prijeli 24 letno potepuško žensko Elizabeto Stiplošek iz Ranjkovca pri Rogatcu, ker je v celjski farni cerkvi kradla ženskam iz žepov denar. 13 takih tatvin se ji je tudi dokazalo: oškodovala je kmečke ženske za nad 200 K. Okrožno sodišče ji je za to prisodilo 10 mesecev težke ječe.
Iz Celja. Iz mesta slišimo marsikaj o profesorju Bračku. Naj se možakar brzda, drugače ga bodemo tako potipali, da bo pomnil vse žive dni.
Zveza slov. učiteljev in učiteljic zboruje o velikonočnih praznikih v Mariboru v Narodnem domu; in sicer ima v pondeljek dne 13. aprila popoldne ob 3. uri delegacijsko zborovanje, drugi dan torek ob pol 10. uri pa glavno zborovanje, pri katerem predava g. ravnatelj Schreiner o »Ptičih selcih in zasledovalcih«, g. nadučitelj Požegar pa o »Altruizmu; njega moči in veljavi v družabnem življenju«. Pričakujemo, da se glavnega zborovanja ne udeleži samo veliko število učiteljstva, ampak tudi prijatelji šolstva.
Iz Žalca. Dne 8. tm. praznuje naš vrli župan, g. Josip Sirca svojo šestdesetletnico. Dasi so bile njegove vrline in zasluge za naš napredni trg že vsestransko iti obširno opisane povodom njegovega imenovanja 'častnim članom žalske občine, vendar mi bodi dovoljeno, da k navedenim vrstam še nekaj malega dodam. Josip Sirca je špecijalist v računstvu. Uvedenje ameriškega knjigovodstva v poso-
jilnici in tukajšnji Hmeljarni je njegova zasluga; njegova zasluga je nadalje, da deluje danes naša posojilnica kot kaka banka in da uživa med tu sem zahajajočimi tujimi hmeljskimi prekupci toliko u-gleda in zaupanja. Vse knjige in račune, katere vodi Josip Sirca, so pa tudi po zunanji obliki vzorni. Ker pa on tudi postave pozna in ve tolmačiti zakone, je za župana kakor rojen in naj kot takšen še mnogo let vodi žalsko občino. Obiteljske razmere, v katerih je zrastel naš župan, so bile vseskozi vzorne. Oče njegov spreten, pošten in marljiv trgovec, mati njegova — rojena Žuža in sestra še živeče vrle narodnjakinje gospe M. Roblek, je bila utelešena dobrota in vzorna soproga in mati, kateri je bila poštena vzgoja peterih otrok prva skrb. V hiši sta živeli tudi dve teti, Fani in Neti — sestri županovega očeta. Prva je bila bratova desna roka v trgovini, druga je pa opravljala posle hišne gospodinje. Tako -so vladale pod eno streho tri ženske, vsaka v svojem delokrogu in Vendar je bil v hiši najlepši mir, najlepša zastopnost in iskrena ljubezen doma. To dejstvo je bilo daleč naokrog znano in zaradi tega je domačija našega župana slovela po vsej dolini. Dal Bog mnogo takih domačij! Sprejmi torej, dragi prijatelj Josip Sirca k šestdesetletnici prisrčne čestitke od tvojih starih prijateljev »nihilistov«. — Peter Skala.
Rak, Rak, kje si? Iz Braslovč smo dobili ta-le dopis: Slišali smo, da je dr. Korošec obljubil svojemu zvestemu hlapcu Florjanu Raku, da pride v osrednji odbor štajerske kmetijske družbe. Citali smo poročilo o občnem zboru, a Raka med novo-izvolenimi odborniki nismo našli. Vidiš, dragi Florjan, ti si dr. Korošcu dober le za dopisnika »Slov. Gospodarja« in za agitatorja ob volitvah, kadar se pa delijo častna mesta, so na vrsti iz klerikalne stranke profesorji. Kar dva, Verstovška in Majcena, so izvolili v osrednji odbor namesto resničnih delavcev v podružnicah. To ti moramo reči, neumen nisi, Florjan, in o kmetijstvu bržkone več razumeš kot Verstovšek ali Majccn. Zakaj te torej ni dr. Korošec bolj priporočal? Slabo ti je hvaležen za tyoj trud. Pred durmi so deželnozborske volitve; vidiš in tudi takrat boš ti manj vreden ko grušoveljski Čepur ali celjski Benkovič, ki težko da loči hmelj od fižola. Med lepe ljudi si zašel, Florjan — a usmiljenja nimamo s teboj, ker si mislimo, prav se mu zgodi!
Za kmetijske podružnice so se začeli sumljivo veliko brigati razni klerikalni kolovodji. Doslej nismo poznali v podružnicah c. kr. štajerske kmetijske družbe politike, delalo se je vedno nestrankarsko in stvarno za povzdigo našega kmetijstva. No, »kmetje«, kakor so Verstovški in dr. Korošci, hočejo tudi tu ovirati stvarno delo s svojo politično hujskarljo. Treba se bo takemu pogubnemu delu z vso silo upreti in nagnati take politične hujskače iz podružnic. Kmetom mora biti več do mirnega dela za njihov gospodarski blagor kakor za to, da bi se: vse klanjalo gotovim klerikalnim dobičkarjem, kil vlečejo iz politike ogromne dohodke. Verstovšek: ima iz kmečkih davčnih grošev kot profesor, ki nič ne dela, kot državni poslanec in deželni odbornik okoli 18.000 K dohodka na leto. Ni hudič, da se boji vsakogar, o katerem misli, da bi ga s sedla vrgel. In zato bi se naj povsod samo to delalo in govorilo, kak bi bilo Verstovšku in Korošcu, ki ima tudi iz politike okoli 10.000 K dohodkov na leto. prav. Pa naši kmetje imajo še drugačne skrbi kot gledati na Verstovškovo in Koroščevo dobro življenje in zato bodo šli svojo dobro pot brez ozira na njiju naprej. Enkrat se je Verstovšku posrečilo Izrabiti naše kmetijske podružnice za Večjo svojo čast in slavo, drugič se mu ne bo.
Južnoštajersko hmeljarsko društvo razpošilja te dni občinskim zastopom po Savinski dolini sledečo okrožnico: Slavni občinski zastop! Kakor vsako leto, bode hmeljarsko društvo tudi v tekočem letu priredilo več poučnih shodov se sledečim sporedom: 1. Kaj je apneni dušik? 2. Kaj nas je učila hmeljska razstava v Žalcu in katere uspehe je imela? 3. Najvažnejše razprave in sklep glavne skupine hm. društva dne 22. marca ti. 4. Slučajnosti. P. n. občinski zastopi, kateri želijo, da se vrši poučni shod v njihovem okolišu, naj to javijo hmeljarskemu društvu v Žalcu. Vodstvo hinelarskega društva.
Iz Bočne pri Gornjem gradu. Naš štajerski rojak Joško Rop je na državni obrtni šoli v Ljubljani pretečeni teden napravil izpit iz tesarstva z odliko; dasi je najmlajši na zavodu, je vendar dosegel prvo mesto. Naše najsrčnejše častitke nadarenemu Jo-škotu. C.
Iz Braslovč v Sav. dol. G. Anton Peršuh je imenovan za stalnega deželnega živinozdravnika v Braslovčah.
Iz Žalca. (Zajeti cigani.) V soboto dne 28. marca je prijel orožnik Jožef Gorjup iz Celja v nekem gozdu pri Veliki Pirešici cigansko tolpo Brajdič, Huber in dve ciganki, ki je dne 24. marca izvršila večji ulom na Kranjskem ter odnesla 1000 kron v gotovini. Cigane so izročili takoj okrožni sodniji v Celju.
Umri je v Motniku g. župnik Ivan Plahutnik. Pri pogrebu so peli pod vodstvom g. Bervarja u-čenci orgljarske šole na Bregu pri Celju.
V Hrastniku se je zastrupila v gostilni Butič 201etna, dekla Ana Maznlk, doma v Raki na Dolenjskem. Izpila je na mleku precejšnjo množino neke močne kisline, ter so jo prepeljali nezavestno v celjsko bolnico. Upanja ni, da bi okrevala. Vzrok, kakor tudi kje je dobila kislino, še ni znan!
Nadaljevanje štajerskih novic na 5. strani.
m
»Mariborski Glasnik" dobe le
naročniki „Nar. Lista", ki stane letno 4 K.
MARIBORSKI GLASNIK,
GLASILO NARODNEGA POLITIČ. DRUŠTVA «MARIBOR» V MARIBORU
Uredništvo v
Mariboru, Tegetthoffova cesta št. 30.
m
Slovensko gledišče v Narod. domu.
Pasijonske igre ali Jezusova trpljenje in njegovo smrt smo videli minolo nedeljo popoldne na našem odru. Videli smo prav živo podane najlepše epizode iz življenja moža, ki je ustanovil vero, kateri pripada danes velik del civiliziranega človeštva. Komu izmed nas ni znano vse to, kar pripoveduje sveto pismo o Kristu! Naj človek veruje, da je Kristus res živel ali ne, naj veruje vanj kakor v Boga ali ne, vendar mora slehernik čutiti ž njim, kadar čita v svetem pismu o njegovem življenju. Se bolj od mrtvih črk pa vpliva na človeško dušo živa beseda prihajajoča iz ust igralca, ki se je vživel v dušo starodavnega Zida ali Rimljana. In vživeti se v vloge, to zna večina naših igralcev iz-borno. Tokrat niso nastopale v vseh ulogah naše najboljše moči. Nekaj ulog je bilo v rokah novincev, vender so je rešili vsi povoljno. Seve bi se našla še marsikatera napaka, ako bi se kritik postavil na strogo stališče. Toda napačno bi bilo, soditi prestrogo. Prav tako napačno pa bi bilo, ako bi bili prepolni hvale za slednjega, ki se je poskusil na odru! Jezusa je podal g. Dobrave približno tako, kakoršen je moral res biti. Veličasten, samozavesten nastop moža, ki se zaveda, da zasleduje visoke cilje. Ženske v teh igrah niso v posebni časti. Mati Marija prihaja le malo do veljave, toda ga. Planln-škova nam jo je podala dokaj dobro. Isto velja o Veroniki (gdčna. Cesarec) in o Mariji Magdaleni (gdčna. Zemljič). Kajfež je bil takšen, kakoršen je bil menda v resnici. Poncija Pilata je prav dobro Igral g. Hohnjec, prav tako dobro je bil podan kralj Herod (g. Golob). Apostoli so bili brez izjeme dobro posneti. Jožefa iz Arimateje in Simona iz Ci-rene sta nam podala dva začetnika povoljno. Farizej Jaklm (g. Koželj) nas je s svojimi pogledi dobro poučil, kako znajo farizeji zavijati oči, kako znajo postopati in vse zaviti. Poleg Krista najmarkant-nejša oseba v tej igri ali bolje v teh slikah sploh je brez dvoma Judež Iškarjot. G. Boc je ena najboljših naših močij. Pogodil je naravno tudi Judeža prav dobro. Povoljno so igrali i vsi ostali, katerih uloge pa so bile sicer več ali manj malenkostne. V tej igri je prišla zopet do veljave naša garderoba in naša scenerija. V splošnem pa smatramo vendar za potrebno, da opozorimo na nekaj nedostatkov glede mask. Svetopisemski Jezus je imel bržčas črne lase in ne plave. Prav tako gotovo je tudi, da so stari židje nosili dolge lase. Ako pa ie že ta ali oni nosil krajše lase, potem je pač toliko brez-dvomno, da takrat na Židovskem niso poznali naših modernih moških frizur in preč, kakoršne smo imeli tokrat priliko videti pri nekaterih igralcih. Kar se pa Judeža tiče, je bil v licu preveč črne polti. To so nedostatki, ki se dado s pazljivostjo odstraniti brez truda. In še nekaj! Angelj, ki podaje Jezusu kelih, mora priti od zgoraj navzdol, ne pa od spodaj gori na goro k Jezusu! Umestno bo, igrati pasijonske igre odslej vsako leto. Gledalcev je bilo tokrat okoli 1000.
Mariborski Slovenci in proslava 500 letnice zadnjega ustoličenja koroških vojvod.
Kdo na Slovenskem neki čuti tujčevo pest huje od nas, mariborskih Slovencev? Poleg koroških Slovencev smo mi najbolj izpostavljeni besnim napadom Nemcev, ki silijo z vso svojo politično in gospodarsko močjo vedno huje, vedno dalje v slovensko zemljo, črez meje naše domovine, katere najmočnejši severni branik smo mi. Komaj dve uri hoda nad Mariborom stoje mejniki. Toda ne na narodni meji, tu v Mariboru in v obmestju se bije najhujši boj — tu bo padla odločitev glede slovenske severne meje na Štajerskem. Odtod ta boj Nemcev, da si ohranijo v Mariboru in v obmestju nadvlado, odtod stremljenje nas Slovencev, da tu ne poginemo, marveč se prerinemo naprej do trdnejšega stališča. In res! Naše stališče v Mariboru danes ni več tako slabo. Napredujemo. Osobito v zadnjih letih smo izredno napredovali. V nas je mnogo hrepenenja po življenju, hrepenenja po boljšem in častnejšem narodnem življenju. Ta trdna volja je že sama na sebi pol dejanja.
Narod, ki noče poginiti, ampak hoče napredovati, tak narod porabi in mora porabiti vsako priložnost, da vzbudi v sebi zaspale moči, da oživi svojega slednjega člana, mu vlije narodne zavesti in sploh vsega, kar je treba narodu za daljnje življenje. Takov narod smo Slovenci. In prav posebno še ml v Mariboru. Kaj čuda, da polagamo baš mi največjo pozornost na častitljivo proslavo 500 letnice- zgodovinskega dogodka 1. 1414, ko je bil zadnjikrat na staroslovenski način ustoličen koroški vojvoda! 2e lansko jesen smo opozarjali v Mariborskem koledarju za 1. 1914 na to zgodovinsko slavje. Pisali smo v raznih listih. Osobito v »M. Gl.« smo pisali o tem že precej. Baš na dan 500 letnice, IS. sušca je proslavil naš Sokol ta dogodek. V četrtek dne 16. apr. priredi naše Zgodovinsko društvo v Narodnem domu javno ljudsko predavanje o ^'toličenju. Najlepša in najveličastne;ša proslava m. bo vsekakor
velika slavnost, ki jo prirede vsa naša mariborska narodna društva v Narodnem domu v nedeljo, dne 19. aprila. To bo akademija v pravem pomenu besede. Dva bisera iz našega slovstva prideta takrat v Mariboru in menda na Slovenskem sploh prvič na oder! Kdo ne pozna Jurčiča, komu je tuj Aškerc? Izobraženec ga pozna in kmet, delavec — vsi Ju poznajo! V komur je že zamrl čut do lastne grude, kdor ne ljubi več svojih krvnih bratov in sester, on naj seže po Aškerčevem Volkunu in oživelo bo v njem pozabljena in udušena narodna zavest znova! Toda kulturnemu življenju se mora pridružiti tudi politično življenje. Že leta in leta smo bili politično mrtvi. Vender, gibati smo se začeli in na tem polju in javni ljudski shod, ki ga sklicuje Narodno politično društvo Maribor za nedeljo dne 26. aprila bo brez dvoma pokazal, da ie v letu, ko proslavlja ves slovenski narod 500 letnico ustoličenja, mariborsko Slovenstvo začelo živeti i politično.
Tekom dosedanjih mesecev letošnjega leta smo mariborski Slovenci zadostno pokazali, da 500 letnica zadnjega ustoličenja koroških vojvod ni šla mirno mimo nas. Spomin na davno riinule slavne dni našega naroda je vzbudil v nas nebroj spečih močij. Toda še se ni vzdramilo vse. Se več luči nam treba, več, močnejše svetlobe, močne, da prodre v slednje srce in vlije vajjj tisti čut, ki ga potrebujemo mi Slovenci bolj kot katerikoli drug narod, tisti čut, ki ga imenujemo ljubezen do slovenskega rodu in do slovenske domovine!
Javno predavanje o 500 letnici zadnjega ustoličenja koroških vojvod bi se bilo imelo vršiti minolo soboto v Narodnem domu. Zaradi nenadoma nastalih težkoč pa se je moralo na žalost preložiti. Cenjeno občinstvo blagovoli to oprostiti. Predai-vanje se zanesljivo vrši v četrtek, dne 16. aprila ob 8. uri zvečer v dvorani Narodnega doma. Priredi je Zgodovinsko društvo. Opozarjamo znova na to predavanje, ki ima biti nekak uvod in priprava na veličastno slavnost 19. trn. .Mariborski in okoliški Slovenci! Pridite v velikem številu poslušat zgodovino našega naroda. Kdor ne pozna zgodovine svojega naroda, temu je tuja narodna zavest; narod, ki ne pozna sebe, narod, ki ne proučuje svoje mi-nolosti in ne čisla svoje zgodovine, njemu je sojeno, da pogine! Slovenci, spoznavajmo sebe, proučujmo osobito svojo minolost, učimo se iz nje in — svetlejša bo naša bodočnost.
Najboljši odgovor. Na nekem shodiču v Mariboru se je mariborski nemški odvetnik dr. Mravljak hudoval na nas Slovence, ker vlagamo pri sodiščih slovenske tožbe in predloge. Na precej nelep način je napadal naš narod, ga sramotil. Slovenci! Kaj Je najboljši odgovor na tako postopanje? Mislimo, da to, ako v bodoče pri sodiščih vedno le govorimo slovenski zlasti pa, ako slovenski odvetniki in notarji dosledno vlagajo le slovenske tožbe in predloge in če dopisujejo nemškim tovarišem v vseh slučajih izključno slovensko. To bo gotovo najboljši dejanski odgovor na napade nemškega odvetnika, ki živi skoraj izključno od slovenskih grošev.
Naši vročekrvni fantje. Dne 11. prosinca ti. je prišlo v Slovenjivasi (v ptujskem okraju) do prave bitke med domačini in med fanti iz Prepol (v mariborskem okraju). Tekla je seve rdeča kri — sicer je ni bilo toliko, da bi gnala mlinske kamne tri — ampak tekla je in seve na obeh straneh. Razbili so kajpada tudi nekaj in izruli par plank. Minoli torek Je okrožno sodišče v Mariboru obsodilo udeležence: Jožefa Peseka na 8, Jakoba Peseka na 6, Antona in Franca Kirbiša, Alojza Žunkoviča in Miho Goj-čiča na 5, Antona Žunkoviča pa na 4 mesece težke ječe. Ostala dva obtoženca, \ndrej Kirbiš in Matija Pušnik pa sta bila oproščena od obtožbe. Vsi ti fantje so doma iz Prepol. Nemški listi bodo po svoji stari navadi zopet blatili ves slovenski narod radi tega slovenjevaškega dogodka, naših 7 fantov pa pojde v ječo v Maribor. Kaka usoda jih čaka? Žalostna! Zdaj na spomlad bodo morali mariborskim in drugim nemčurskim vinogradnim posestnikom obdelovati vinograde, po zimi pa bodo kidali sneg-po mariborskih ulicah! Polanci, — Prepolčani so Polanci — so v splošnem telesno krepki in duševno izredno nadarjeni ljudje. Lahko bi bili najboljši bojevniki na našem narodnem polju! Razumlivo je, da se mladi fantje pri vseh narodih radi nekoliko stepejo (tudi pri Nemcih), posebno razumljivo je to pri nas Slovencih, ki smo bolj sveže, bolj vroče krvi kakor pa izmozgani Nemci. Toda čas je, da sc naši kmečki fantje vendar že enkrat nauče premagati sebe. Imejte razum, fantje! Ali so vas vaši roditelji rodili zato, da bi posedali najlepša leta svojega življenja po ječah, ali so vas vaši slovenski roditelji zato redili in vzgojili, da bi tlako delali nemškim meščanom in jim s svojimi žulji, kakor nekdanji sužnji polnili njih nenasitljive mošnje? Ne, menimo, da imajo lepšo, častnejšo nalogo naši fantje. Tega se naj zavedajo in vedno redkejši bodo slučaji, kakoršen je baš navedeni slovenjevaški.
Predavanje g. dr. ktešiča je spravilo našo policijo nekoliko iz ravnotežja. S"ve je to le zasluga slavne ljubljanske policije. Minole dni je namreč mariborska policija po naročilu ljubljanske pri nekaterih tukajšnjih osebah povpraševala radi vsebine Ilešičevega govora. Razumljivo je, da ni ničesar iz-
vedela. Mar misli policija, da so med nami špiceljni? Tisto pa ne! Saj je bilo predavanje prijavljeno! KaJ-pa da zastopnika vlade ni bilo? Najbrže zato ne, ker naša slavna oplicija ne zmore niti enega uradnika, ki bi ovladal slovenščino. Naj si pa najmejo inteligentnejše, nadarjenejše uradnike, ki se bodo naučili slovenski. Seve to ne pojde lahko, saj je znano, da se Slovenec prej nauči sedem jezikov kakor Nemec enega. Pomilujemo zato res prav globoko našo ljubo mariborsko in pa Ljubljančanom še ljubšo ljubljansko policijo! Možakarji na našem magistratu se nam pa še prav posebno usmilijo, ker se sedaj ubijajo vsi do zadnjega s tem, kaj pišejo slovenski časniki. Pokupili so namreč množico naših listov in sedaj študirajo in tuhtajo — No, končno bodo izpoznali, da to, kar je govoril dr. Ilešič. državi ni škodljivo in da vse to, kar zasleduje dr. Ilešič ne skrbi naše vlade popolnoma nič, še mnogo manje pa kako policijo!
Veliko slavnost v proslavo zadnjega ustoličenja korotanskih vojvod prirede pod pokroviteljstvom Zgodovinskega društva vsa mariborska narodna društva na belo nedeljo popoldan v mariborskem Narodnem domu. Na vsporedu so godbene točke, petje, slavnostni govor, uprizoritev Aškerčevega »Kneza Volkuna« in Jurčičevega »Tugomerja« (Ie 5. dejanje). Slavnost bo zaključila živa slika. Več o tej veliki slavnosti priobčimo v prihodnjem »Mariborskem Glasniku«.
Studenci. Minolo nedeljo je tukaj umrl 55 letni pekovski mojster Henrik Mulec.
Nov slovenski urar v Mariboru. Na Tegetthol-fovi cesti št. 30 se je naselil nov slovenski urar g. Lovro Stoječ, ki ga našemu občinstvu toplo priporočamo.
O praznikih naj ne pozabljajo Slovenci, posebno pa oni v Mariboru 1n v drugih nemškutarskih krajih, da je naša narodna dolžnost podpirati slovenske trgovce in obrtnike. Zahajajte v narodne gostilne!
Preveč zdravila nakrat je zavžil minulo nedeljo delavec Tomaž Lipko. Nekoliko za tem je izdihnil.
Na operaciji je umri minoli pondeljek v Gradcu Adolf Cerne, sin mesarja Ivana Černeta (soseda Narodnega doma). Bil je šele 27 let star.
Cerkveni koncert v Stolni cerkvi. Minoli petek, 3. aprila, je priredilo Cecilijansko društvo koncert v Stolni cerkvi. Proizvajal se je oratorij »7 besed odrešenikovih na križu«.
Škrlatico ima v Mariboru še vedno 5 oseb.
Avtomobilna nezgoda. Jožefa Muršec je že 61 let stara in si služi svoj kruh s tem, da hodi premožnejšim ljudem po mestu za malenkosten zaslužek streč. Stara je že in kakor je to pri takih ljudeh že navadno, raztresenih tnislij je že in nekoliko tudi slabo sliši. V četrtek, 2. aprila popoldne je šla nič hudega sluteč po Gosposki ulici. Tu pridrvi Iz Grajske ulice v Gosposko nek avtomobil. Muršec avtomobila ni pravočasno zagledala in se mu je prepozno izognila. Prišla je pod voz. Zlomila si je pri tem več reber in desno roko. Očividci pravijo, da je šofer (voznik) prenaglo zavil v Gosposko ulico. Proti šoferju je uvedeno kazensko postopanje in bo sodnija dognala ali in koliko krivde zadene voznika, koliko pa Muršec samo.
Javno kopališče. Poročali smo že njega dni, da je mestna občina kupila Denclovo kopališče v Kopališki ulici. Občina je dala to In ono popraviti. Kopališče se je deloma otvorilo prometu danes dopoldne.
Sv. Lenart v Slov. goricah. Iz Maribora nam poročajo o našem točnem Senekovičevem pogrebnem zavodu sledeče: Vaš Senekovič dela kupčijo tudi v Mariboru. Tako je prevzel te dni v Mariboru pogreb neke ženske, ki je umrla v bolnišnici. 5. a-prila ob 4. uri popoldne bi naj bil pogreb, ki ga je prevzel Senekovič. Pogrebci so prišli, Senekoviča in njegovega voza pa ni bilo. Tudi duhovnika ni bilo. Sorodniki rajnke so šli v magdalensko žup-nlšče povprašat, kaj to neki pomeni. Župnik jim je razložil, da ne pojde blagoslovit in se ne udeleži pogreba, ker si Senekovič pač daje mastno plačati pogreb, da pa ostaja župniku dolžan pristojbine in da mu dolguje zaslužek že za par pogrebov. Končno je vendar prijadral Senekovič s svojim vozom pred bolnišnico. Mislil je, da bo vse šlo lepo po starem. Toda ni šlo! Moral je plačati magdalen-skemu župniku vse pristojbine, nakar se je vršil pogreb v redu. No, tako so se Mariborčani nekoliko pozabavali na račun našega ubogega Senekoviča!
Trgovec A. Starkel v Mariboru je prišel leta 1912 v konkurz. Dolgovi so znašali črez 180.000 K, pokritja pa je bilo komaj kakih 5000 K. Okrožno sodišče v Mariboru se je prepričalo, da je prišel Starkel samo vsled svoje lahkomiselnosti in vsled potratnega življenja v konkurz in ga je zato obsodilo na 3 tedne strogega zapora. No, sedaj pa se mu Je izpremenila kazen strogega zapora v čisto navadni hišni zapor.
Inserate za »Mariborski Glasnik« prejema g. Vilko Weixl, trgovec, Glavni trg 22.
»Narodni list« s prilogo »Mariborski Glasnik«
se prodaja v Mariboru v trgovinah V. Weixl, Glavni trg 22, I. Weixl, Gosposka ulica 33 in v trafiki v Gosposki ulici. Zahtevajte naše glasilo v vseh gostilnah in kavarnah!

& m
s
Mestna lekarna ppi c. kp. opIu v MARIBORU
Glavni trg, poleg potovža.
Telefon št. 133.	Poštne pošiljatve 3 krat na dan.
Fluid proti protinu l K. — Kapljice proti želodčnemu krču 40 vinarjev. Kitajske kapljice proti zobobolu po 1 K pomagajo takoj pri izjedenih zobeh. — Mentol, poraben kot mazilo in kot ustna voda. — Liniment odpravlja najhitreje potenje nog.
3
8
Franc ptetcršeH,
zaloga pohištva 4 jffaribortt Korona ccjta št. 10 =
■	priporoča svojo bogato zalogo polltiranega in motnega pohištva iz trdega ali mehkega lesa za spalnice,
■	obed niče, salone, kuhinje. Divani, otomane, žimnice, mize, stoli in ogledala y izredno bogati Izberi.
Domače solidno delo po posebno nizkih cenah. Postrežba točna.
» Odi. marca se nahaja trgovina y Edmund Schmidt-Gasse št. 8 (sedaj Rop).
«
Špecerijsko blago, vino v steKienicah, premog in drva priporoča
A. lfertnik,
Maribor, Koroška cesta št. 17.
Bogata zaloga. Vedno sveže blago.
Odpomagano jc! ffi Več potrebno
kupovati ali naročevati blago pri tujih neznanih trgovcih. 6e želite dobiti dobro in ceno blago za moške in ženske obleke, perilo, pred pašnike, dežnike, ovratnike, posteljno perje itd.
obrnite se na
Prvo slov. spodnještajersko razpošiljalnico
J. f(. Soltarič, Maribor, ^iTi.
Ceniki in vzorci na željo brezplačno.
Slaščičarna EMAN ILICH
Maribor, Gospod^ ultca i\. 38.
Tgak dan sveže pecivo, ob sezoni sladoled. — Velika zaloga pristnega orientalskega blaga, čokolade, grozdnega sladkorja, kandlt, raznih peciv ln slaščic.
flaročila za gostije iti Veselice se točno izvršijo,
Najnižje cene.	Solidna postrežba.
Dobro urejeno za trgovce.
Razglednice
velikonočne, umetniške, pokrajinske v veliki izbiri se dobe v papirni trgovini
Ivanke Weixlt
Gosposka ulica 22, Maribor.
vsakovrstna, kakor travna, deteljna, grah, salata, cvetlice itd. se kupujejo gotovo najboljše v staroznani in že večkrat odlikovani trgovini
Maribor, Zofij in trg štev. 1 (v gradu).
V zalogi tudi vsakovrstno špecerijsko blago in deželni ppidelki.
Jak. Vezjak
krojaški mojster, Maribor
Grajski trg (v Gradu)
izdeluje točno in solidno obleke za gospode i n
dečke po meri in po najnovejšem kroju. Zaloga izgotovljenih oblek po zelo nizkih cenah.

r-
Slavnemu občinstvu v Mariboru —in okolici—
-i
vljudno naznanjam, da sem upeljal v svojo, poprej Šumenjakovo trgovino raznovrstna, priznano najboljša Ouedlinburška nemška semena, kakor garantitano čisto štajersko deteljo, lucerno, vsa travna in zelenjavna semena najboljše kakovosti, po najnižji ceni. Ob enem priporočam svojo bogato zalogo vedno svežega špecerijskega blaga. Posebno nudim za velikonočne praznike v nakup zelo lepe rozine kg od K 1'20 naprej, moko št. O k K —"38 itd. Kupujem oves vsako množino po 16 do 18 K, pšenico po 20 do 22 K, vinski kamen po K 1'— do K 1'10.
Priporočam se za mnogobrojen obisk z velespoštovanjem
•S
D3os. Šerec, rharibor j
Tegetthoffova^oesta št. 57 ^f
Slavnemu občinstvu iz Maribora in okolice v blagohotno znanje, da sva poleg sedajne krojaške in modne trgovine še otvorila drugo
trgovino za izgotovljene ženske, moške in otroške obleke
ter vsakovrstno perilo in kravate. Izgotovljeae moške obleke že za 36 K, ženske za 30 K. — Umerjene obleke za gospode po najnovejšem kroju, elegantno izgotovljene že od 40 K, za dame od 38 K naprej. — Za dobro ii solidno blago se jamči. Na zahtevo se izbire frank<r dostavijo.
K obilnemu obisku vabita najvljudneje
Božič in Lorber, Maribor
Tegetthoffova cesta 23 in 34.
floVosti za spomlad!
Volneno lu perilno blago za dame, snkno za gospode v veliki zalogi priporoča
M. E. ŠEPEC, Maribor
Grajski trg štev. 2.
Usnje!	Podplat!
Nova trgovina!
Matija Naveržnik
naznanja, da je otvorll na Tegetthoffovi cesti štev. 16 v Mariboru v hiši odvetnika dr. Rosine trgovino z usnjem, podplati in vsemi čevljarskimi potrebščinami. Izdeluje sam tndi gornje dele obuval in sicer zelo dobro in po izredno nizkih cenah.
za vsakega gospodarja je slaba streha. Stroški za nove drage strehe iz slabega materijala, vedna popravila, požari, uničijo v kratkem najboljšega gospodarja.
Tej nesreči se izogne,
kdor si da napraviti
■j streho
iz zarezane opeke
II
I
Ta slovenska tovarna izdeluje tudi druge vrste opeke, strešne in zidne, cevi za drenažo i. t. d. iz najboljše večkrat premlete ilovice po najnižjih cenah.
J"..... "	■
S Slovenska bpivnica S
9	■
s Maribor, Tegetthoffova cesta štev. 22 ■
\ Juro Gredlič i
a	■
S se priporoča slav. občinstvu za obilen poset. S
Izdeluje tudi lasulje, brade itd. ■ Maskiranje za gledališke nastope po ceni. ■
m ^ BB				v
S ■h" m		Vplačani deleži K 134.800---Rezervni zaklad K 358.794'95. — Lastno premoženje zadruge K 557.439-47.		H m m m
	POSOJILNICA V MARIBORU			
	Y LASTNI HIŠI Y NARODNEM DOMU.			
		Sprejema hranilne vloge na ^ /A l| 01 oziroma vloge proti J5 31 OJ knjižice in jih obrestuje po ^ |2 |0 odpovedi po ^ |4 |0 Naložbe v tekočem računu se obrestujejo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Posojila se dajejo na zastavo in osebni kredit.--Eskomptujejo se menice ter otvarjajo krediti v tekočem računu. Položnice avstrijske in ogrske poštne hranilnice na razpolago brezplačno.		
				
B				■
				
Med savinskimi hmeljarji je nezadovoljnost z dr. Korošcem vsak dan večja. Ti niso tako neumni kakor bivši Koroščevi volilci v kozjanskem okraju, ki so iz strahu pred duhovni vse Koroščeve grehe požrli. Savinčani vidijo jasno eno: dr. Korošec se za hmeljarstvo in njegove potrebe čisto nič ne briga. In vendar je to vir savinskega blagostanja! Sedaj začenjajo hmeljarji uvidevati, kaj se ima od tega, če se voli take kaplane za poslance, ki politizirajo zato, ker jim ni treba nič delati in ker to nese vsak dan 20 K državnozborskih dijet. Roblek vodi hmeljarsko društvo, Roblek daje hmeljarjem nasvete za hmeljorejo, Roblek se briga za carinska vprašanja glede hmelja — kaj pa dr. Korošec? Povsod ga je dosti, po farovžih in po vseh drugih okrajih, samo na hmeljarska zborovanja in posvetovanja ne pride. S tem kaže, da mu je za Savinčane le ob volitvah. Pa naj si mož ne misli, da jih bo imel dolgo za norca!
Ženska Cirll-Metodova podružnica za Št. Pavel pri Preboldu ln Št. Peter«, je imela dne 29. marca 1914 svoj občni zbor. G. Ante Beg je povdarjal s tehtnimi besedami važnost CMD. za nas Slovence ter je spodbujal k nadaljnemu plodonosnemu delovanju v blagor naše lepe Slovenije. Razen malih izprememb je odbor isti kot lani: predsednica Olga Zanier, zastopnica za Sv. Peter v Sav. dol. ga. Valerija Cvenkel, namestnica ga. Dragotina Vasle, bla-gajničarka ga. Val. Cvenkel in gdč. Mici Debelak, tajnica gdč. Heda Fohn in gdč. Malči Reberšak, pre-gledovalka računov gdč Fani Tajnik. Druge odbor-nice gdčne: Anica Brišnik, Anica Turk, Mici Potočnik, Rezi Šribar, Mici Privšek, Marica Vedenik, Julija Vedenik, Kati Druškovič, Anica Sitter.
Iz Dramlja. Dragi bralci »Narodnega lista« ste bili gotovo prepričani, da sem se šel borit z našimi slovanskimi brati in mi je pretrgala turška krogla nit življenja, ker se ne oglasim nič na toliko napadov » Slovenskega Gospodarja«. Mislil sem si z znanim hrvatskim pesnikom: »Bliedi mesec ništa daja, ako ščene nanjga laja!« Ker pa znanemu dopisniku njegova nemirna žilca le ne da miru, in zopet blebeče, kakor koza, ako ji sol pokažeš, češ, da so bili volilni imeniki trikrat delani in da je bilo 50 pogreškov. Cloveče grešno, ali veš, da nirnam dosti primernega izraza, kateri bi ti po zaslugi pri-stojal, čudim se le, kako da te ljubi Bog še pusti travo teptati! Volilni imenik delal se je samo enkrat. Nemirnež vseh nemirnežev je res vložil 36 točk proti sestavi volilnih imenikov, a reklamacij-ska komisija je le tri do pet pravilnih našla. To so se morali njegovi pristaši smejati njegovi neumni pritožbi. Ker torej ni mogel sam nič doseči, klical je, a ne »o gospod hiti mi pomagat«, temuč »dr. Korošec in dr. Benkovič, pridita na pomoč, da vendar c. kr. okrajno glavarstvo vzame Jarnoviču volilno postopanje iz rok.« Res, vzela sta romarsko palico v roke in hajd dvakrat na c. kr. okrajno glavarstvo prosjačit, da bi se vendar iskreni želji nemirneža ugodilo. A prošnje in pota bila sta zaman, ker ni bilo nobenega vzroka. Ustreglo se je le z ozirom na to, ker so bili volilni imeniki po davčnem izkazu iz leta 1912 izdelani, da se mora novi davčni izkaz po stanju koncem leta 1913 zahtevati im po istem nove volilne imenike narediti ter — čujte in strmite --tudi zraven volilnih imenikov davčni izkaz razpolo-žiti; proti taki razpoložitvi da ni nobenega zadržka. Našemu nemirnežu začelo je od veselja in radosti lice žareti češ »zmagal« sem. Pa kakor je že v navadi, da nemirnež obrača, drugi pa obrnejo, se je tudi tukaj zgodilo. Znašli so se nekateri volilci in vložili protest na cftkr. namestnijo v Gradec, da § 16. volilne postave določa le .azpoložitev zapisnika in nič manj in nič več. Nobenega zadržka tudi ne bi bilo, ko bi županstvo na dan volitve vsakemu volilcu postavilo dvovprežni voz na rjegov dom. Nazadnje prišel bi naš nemirnež še celo na idejo in bi zahteval, da se mora zraven volilnega imenika razpoložiti tudi fotografija posameznega vo-lilca. C. kr. namestnija je z dne 14. svečana prizivu ugodila in županstvu Dramlje prepovedalo razpolo-žitev davčnega seznama. Vidiš prijatelj kislega zelja, je pač tako, postava je postava, in ako mora nam biti sveta, moraš se tudi ti udati nemili usodi, da se po triletnem boju § 16. ni mogel zasukniti. Kar se pa tiče laži, da sem izjavil, da ob novem letu odložim tajništvo, priženi mi le eno pričo, sicer si kolikor te tvoja nadutost vkup drži, nesramni laž-njivec. Izjavil sem res, da ne bodem več pod nobenim pogojem tajništva opravljal, a roka nisem navedel; ker me siliš, pa ravno sedaj ti ne privoščim tega veselja. Pogledala se bova še iz oči v oči; do-tler pa na svidenje! — Jarnovič.
Iz Mozirja dobivamo pritožbe, da farna cerkev ni nič posebno v redu. Pod prejšnjim župnikom Z. da je bilo v tem oziru mnogo bolje. Dalje pravijo pritožbe, da se ne gospodari prav s cerkvenim premoženjem. Za danes bi le opomnili cerkveni konkurenčni odbor, naj bi se za stvar pobrigal. Če ne bo boljše, pa bodemo več govorili.
Iz Trbovelj je priobčil »Slov. Narod« dopis, v katerem poziva narodna .društva k živahnejšemu delovanju. V dopisu se pravi, da so društva pre-mrtva in premalo delajo. Vzrok bo pač, kakor povsod, tičal v tem, da se preveč dela vali na rame maloštevilnih posameznikov, ki se potem naveličajo in vse vkup pustijo.
Iz Griž pri Celju nam pišejo: Za kaplana je sedaj pri nas neki Šketa iz Orle vasi pri Braslovčah. Kakor prej na Hajdinu, tako politizira tudi sedaj pri nas. Neki ženi ni hotel dati odveze, češ, da se v hiši bere »Narodni list«. In hinavsko je vzdihoval, češ, kaki bodo vaši otroci, če se v hiši tak časopis
nahaja. Naj bo le pomirjen; lepše bodo vzgojeni kot oni, ki jih je imel v delu Šketov tovariš, kaplan Berk pri Sv. Barbari v Halozah ali župnik Šorn na Belih vodah. »Narodni list« ne piše nič pohujšljivega; če pa graja včasih ničvredne duhovne, je to popolnoma v redu. Šketa je svoj čas, ko je enkrat iz bogoslovja potegnil, tudi drugače govoril; še bolj »lušten« pa Je bil v Novem mestu. Pozneje seveda ljubemu kruhu na ljubo mora zabavljati čez ljudi in časopis, ki ga nič ne brigajo. Naj pa pomni, da je »Narodni list« že marsikateremu pregorečemu kaplanu rogove odbil in jih bo tudi njemu, ako ne bo mnOval.
Kn.-šk. ordinarljatu v Mariboru na znanje. Na Polzeli, kjer bivajo 3 duhovniki, je moral v nedeljo 29. marca popoldan umreti posestnik Ivan Baloh iz Založa ne da bi zamogel sprejeti zadnje sv. zakramente. C. gospod župnik so bili pri cerkvenem ključarju na obisku, č. gospod kaplan so morali bržčas ogledovati svoj drago kupljen vinograd ali pa so bili kje na potovanju, stari č. g. penzijonist pa zaradi starosti ne morejo mlada dva gospoda nadomesto-vati. Ker pa tako vera peša, bi se svetovalo, naj se nastavi in pooblasti mežnar Velaj, kateri ima Ze itak povsod vse pravice, da prevzame cerkvena opravila z dohodki in pravicami, ker drugače nimajo č. gospodi časa za agitacijo pri različnih volitvah.
Iz Bočne pri Gornjemgradu. Tukaj je obhajal sedemdesetletnico svojega rojstva nadučitelj v p. g. Filip Koderman. Rojen je bil 1. aprila 1834. v Št. Lovrencu na Drav. polju. Kot učitelj je deloval gosp. Koderman celih 45 let v raznih krajih; v pokoj pa je stopil na Frankolovem pri Celju. Za svoje neu-trudljivo delovanje v šoli in zunaj nje je bil odlikovan s srebrnim zaslužnim križcem s krono ter s srebrno kolajno od c. kr. kmet. družbe štajerske. G. Koderman je tudi častni občan frankolski. Mno-gozaslužnemu jubilantu naše najprisrčnejše čestitke!
V Dolu pri Hrastniku je bil zadnjo nedeljo občni zbor gasilnega društva. Za načelnika je izvoljen tov. Laznik, v odboru so pa tudi sami vrli in delavni možje. Novi kaplan je mislil nekatere člane izrabiti za to, da bi delali zgago v društvu — pa se mu ni posrečilo. Po občnem zboru je imel urednik Lešnl-čar iz Celja govor o petstoletnici zadnjega ustoličenja koroških vojvod.
Med Rečico na Paki in Oornjimgradom se o-tvori z 1. majem ti. redna automobilna vožnja. Vozni red se objavi te dni.
Iz Št. Petra pod Sv. gorami. Klerikalnemu tin-tomazu iz Št. Petra pod Sv. gorami njegova prepirljiva žilica ne da miru. V dolgočasnih dopisih blati in obrekuje v mariborskem »Lažigospodarju« poštene ljudi ter gloda že devetkrat obrane stare kosti. Dvomljiva klerikalna zmaga v občinski odbor mu ne da spati in je ves izven sebe samega veselja; to pa se mu lahko še v žalost spremeni. Ako bi pomislil, koliko truda in napora pred "olitvo in na dan volitev je stala gotove klerikalne kolovodje njih piškava zmaga, bil bi raje tiho, da bi se že itak razburjeni duhovi vsaj malo pomirili. Dopisnik se hvali s svojimi »zavednimi« somišljeniki. Kako so »zavedni«, se je videlo dovolj jasno na dan volitve. Nad polovico svojih »zavednih« pristašev ste morali skoroda za lase in ušesa vleči v farovž, kaplanijo, ter v razne klerikalne gostilne, kjer so jim pisali glasovnice, potem pa ste jih v spremstvu svojih sedaj razočaranih agitatorjev pošiljali v volilni lokal. O raznih nerednostih ne govorimo še sedaj, za to bode prilika na drugem mestu. V zadnjem »Gospodarju« zasmehuje dopisnik naprednjake, da v cerkvi ne »nadlegujemo« preveč Boga. No, nadležni res nismo, kakor nekateri klerikalci, kateri so v nadlego Bogu in ljudem. Kar se pa tiče posta in pokore, katero nam eden in isti dopisnik na raskavem papirju »Lažigospodarja« tako vneto priporoča, bi tudi mi njemu priporočali, da svojih Pristašev ne pozabi. Med njimi pa ima take grešnike, katerim se bodo tudi za naobilnejši post in pokoro težko kedaj odprla nebeška vrata. Lahko rečemo, da je med nami več brez hinavstva vernih ljudi ko med vami, kjer je toliko dobičkaželjnežev in ljudskih sleparjev. Saj se poznamo!
Iz Št. Petra pod Sv. Gorami. Dasiravno je še medved v planini, se vendar naši klerikalni »odborniki« že prepirajo za njegovo kožo. Vsak bi rad bil župan. Najbolj se zanašata na izvolitev naš »Johan« in njegov konkurent, ki se je izrazil, »da naj vse vkup hudič vzame, če ne bo župan.« No, najbolje Je, če bodo volitve ovržene; potem zmagamo mi in preprečimo nadalnjo vojsko.
Iz Zibike. Zelo velikega kozla je naš uzornl krajni šolski svet -ustrelil lansko leto, ker je odpovedal stanovanje eni zakonski dvojici Blazinšekovi in hotel s tem ta dva prisiliti k dejanski ločitvi zakona. Še večjega kozla pa je vstrelil krajni šolski svet s tem, ko je odpovedal stanovanje v tretjič sod-nijskim potom pod predsedstvom g. župnika Krajn-ca in zapisnikarjem kaplanom Benmarjem, ker bode moral narasle stroške pri dr. Benkoviču kot zastopniku sam plačevati. Ali je to ljubezen do bližnjega, župnik Krajnc, če se odpove stanovanje brez pravega vzroka mirnim Blazinšekom, kateri bi plačali radi, kar bi se zahtevalo? Sedaj pa tri sobe v šolski palači prazne stojijo? Kmetje se hudo jezijo nad takim gospodarstvom, zato pa se trudite zvedeti, kdo vse to v časnike dopisuje. Pregovor pravi, kdor nemir seje, bode vihar žel in kdor ima maslo na glavi, naj ne hodi na solnce.
Iz Zibike. Pri sekanju dreves v farovškem gozdu se je ponesrečil tukajšnji grobokop Pilko tako, da je sedaj vsled poškodb v celjski bolnišnici umrl. Vsi žalujemo za njim, ker je bil miren in priden mož. Govori pa se, da je bil še le na zahtevo Žan-
darmerije tretji dan spravljen v bolnišnico. Ako bi ga bili g. župnik takoj dali v bolnišnico, za kar so bili dolžni skrbeti, bi se še to življenje bržčas rešilo, ker ko so ga v bolnišnico spravljali, se mu je zlom-jena roka vnela in so mu jo morali odvzeti. (G. župnik Krajnc bi dobro storil, ako bi to zadevo pojasnil. Op. ured.)
Iz Slov. Bistrice. Meseca marca 1914 naselil se je v Slov. Bistrici narodni trgovec g. Danijel Omer-zu, ki ima trgovino z mešanim blagom tik mestne cerkve na glavnem trgu. Mladi trgovec je mož-po-štenjak, natančen in vesten v trgovini in razpolaga z raznovrstnim, vedno svežim blagom po najnižjih cenah, tako da ga vsem Slovenkam in Slovencem kar najtopleje priporočamo. G. Danijel Omerzu, trgovec pri mestni cerkvi, je domačin, ki pozna razmere in potrebe našega ljudstva, s katerim tudi misli in čuti! Zato pa je vreden naše največje podpore!
Iz Slov. Bistrice. Celi slovenjebistriški okraj je z navdušenjem pozdravil veselo novico, da začne v Slovenski Bistrici takoj po Veliki noči zdraviti v Stepišnikovi hiši na Tržaški cesti slovenski zdravnik dr. Feliks Lebar, učenec znanega, spretnega zdravnika g. drja. Šlajmerja v Ljubljani. Novi zdravnik je štajerski rojak, izvrsten v svojem poklicu in prijeten družabnik, tako da mu je v Slov. Bistrici zasigurana najlepša bodočnost. Tudi na polju zdravilstva imeli bodemo Slovenci v bodoče svojega moža. — S 1. junijem ti. se naseli v Slovenski Bistrici drugi slovenski odvetnik dr. Cvetko Kukovec, sedaj koncipijent g. drja. Rosine v Mariboru. V nemčurskem taboru vlad radi naselitve slovenskega zdravnika in odvetnika velikansko razburjenje, ki pa po našem mnenju sedaj še ni umestno, ker pričakujejo naše nemčurje še bolj pretresljivi dogodki in ker bo v najkrajšem času še marsikateri zagrizeni nemčurski petelin v Slovenski Bistrici dobil narodnega konkurenta.
Iz Slov. Bistrice. Na pritožbo g. Ign. Založnika, sedaj solicitatorja v Celju, je politična oblast razveljavila v III. razredu mestnega občinskega sveta mandat zagrizenega nemčurja, krojača Oratscha Antona in mestnemu občinskemu svetu zaukazala, da mora na podlagi starega volilnega imenika za ta mandat razpisati novo volitev, ki se bo, kakor smo poizvedeli, vršila takoj po velikonočnih praznikih, frri primerni agitaciji in zanesljivi udeležbi vsetf naših volilcev je častna zmaga slovenskega kandidata g. Petra Novaka zagotovljena. Tega so si sve-sti tudi naši nasprotniki in zaraditega sikajo, kakor stekli psi in oblajajo vsakega Slovenca v svojem umazanem časopisju. Slovenci! Na delo, da zmaga slovenski kandidat g. deželni poslanec Peter Novak!
Iz Slov. Bistrice. Podružnica »Siidmarke« je imela pred kratkim svoj redni občni zbor. Največji hujskač v tem društvu je nemškutarski advokat dr. Janeschitz, ki je, kakor pravi poročilo o letnem občnem zboru, neumorno delaven pri preganjanju Slovencev v celem okraju. Zanimiva je sestava novega odbora. Načelnik je dr. Janeschitz, njegov namestnik zagrizeni učitelj Schiestl, zapisnikar Albert Sti-ger ml., njegov namestnik kovač Anton Arzenscheg, blagajnik bivši kridatar, sedaj zaupni mož okrajne hranilnice Janez Walland, njegov namestnik pa Štefan Pliberšek iz Gornje Bistrice.
Iz Dola pri Hrastniku. Naša občina stoji v gmotnem oziru prav dobro, ker dobiva od hrastniške industrije znatne doklade. Njeno dobro stanje pa bi se prav neugodno spremenilo, ako bi se ji priklopil najjužnejši del krištofske občine. Tam bo trebalo delati ceste, popravljati šolo v Turji in sploh izdati veliko denarja, davkoplačevalci pa so v hribovskih vaseh jako slabi. S klerikalne strani se za to združenje iz političnih vzrokov agitira, pametno misleči Dolanci so pa vsi proti. Naj si krištofski nemškutarji in klerikalci sami gospodarijo kakor.znajo in morejo, Dolanci se za to družbo najlepše zahvaljujejo.
Volitev župana v Varaždinu. Dne 28. marca je bil v Varaždinu na novo izvoljen za župana poslanec dr. Pero Magdlč, podpredsednik hrvaškega sabora. Kakor je znano, je bil dr. Magdič že preje župan, bil pa je pod Čuvajevim komisarijatom odstavljen od županstva, ker je bil, kakor vsi narodni ljudje, trn v peti tiranu Čuvaju. Magdič je moral vrhu tega pretrpeti še najrazličnejša zasledovanja, no, za vse to je po padcu Čuvajevem dobil zadoščenje: bil je izvoljen ponovno za poslanca, počaščen je bil z dostojanstvom prvega podpredsednika hrvaškega sabora, sedaj pa ga je tudi še domaČe mesto izbralo vnovič za svojega župana. Novemu varaždinskemu županu, ki je vnet prijatelj Slovencev in se je udeležil premnogih sokolskih slavnosti v Središču, Ljutomeru, Ormožu in drugod, naše iskrene častitke!
Na Mutl priredi »Bralno društvo« pri Sv. Primožu v slovenski šoli na veliki pondeljek ob pol treh popoldne veselico z gledališko igro in poučnim govorom.
Iz Kozjega. Občina Loke v kozjanskem okraju se bode odslej imenovala »Brdo-Loke«.
Iz Kozjega. Minuli teden je divjal po okraju strašen vihar. V Grobljah je posestniku Muhi prevrnil in porušil kozolec.
Od Sv. Lenarta v Slov. gor. Umrl je v Sp. Ga-steraju po dolgi bolezni posestnik Dominik Koser. Pokojnik je držal s »Štajercem«, a je bil ugleden in pošten kmetovalec. Naj mu sveti večna luč!
Iz Ljutomera. 15 letni viničarski fant Franc Golob je vzel z obešalnika za obleko lovsko puško in jo ogledoval. Pri tem se mu je sprožila in šibre so zadele 5 letnega viničarskega fanta Vinsenca Mur-šiča v glavo. Fantek je na mestu umrl.
Odvetniški izpit je napravil g. dr. Fran Irgolič, odvetniški kandidat v Gorici. Dr. Irgolič je naš Štajerski rojak, doma od Vel. Nedelje.
V Slivnici pod Mariborom je zmagala pri občinskih volitvah slovenska stranka v vseh treh razredih.
Iz železniške službe. Prestavljena sta pristava Feliks Pristavec iz Grobelnega v Maribor in Ivan Badiura iz Sp. Dravograda v Grobelno. V pokoj je stopil nadrevident Rihard Rozbaud v Mariboru.
Iz Ptuja. Zaprli so 23 let starega kočarja Franca Frasa, ker je na sumu, da je s pretepom povzročil smrt svoje žene.
Od Sv. Jurja ob Pesnici. V zahvalo za vsa dosedanja in bodoča razkritja v »Slov. Gosp.«, »Straži« in »Slovencu« o moji »nemškutariji« ter za njih dobre namene si dovoljujem pripovedovati sledečo storjico: »Dobrovoljnega popotnika je napadlo troje živalic. Ob luži se je napihovala žabica in mu zevala naproti. »Kaj ti je, stvariea borna?« »Sovražim te, ker si človek in ne to, kar jaz. Pogoltnila te bom«. »Revica! Tvoje misli in tvoji naklepi so le žabji; žabica si in boš ostala.« In brcnil jo je v lužo. --Izza skale je sikala kača. »No, kaj pa je tebi?« »Sovražim te, ker si svobodnejši cd mene. S svojim strupom te uničim.« »Sirota, kaj si hočeš, ker plaziš po trebuhu! Glej, pomagati ti hočem k luži: tam so žabe, tvoja hrana. In sfrčala je k luži. — Ob cestnem jarku je kobacala krastača. »Mar me hočeš tudi ti napasti?« »Da. Sovražim te, ker si čist, jaz pa gnusna; zato te bodem poteptala.« »Spaka mala! Ker imaš samo hrbet dobro zavarovan, meniš, da me s svojimi šepavimi tačkami lahko poteptaš. Glej, tam v solnčnih višavah kroži sokol, kojega bistro oko te je zazrlo. Planil bo na-te ter ti iztrebil drob. Sunem te v jarek, da se še enkrat nasitiš z mrčesom«. Popotnik pa je šel svojo pot in se kar nič ni več brigal za ostudno golazen. — Ivan Robnik.
Iz Ivanjkovec pri Ormožu. Dne 31. marca ti. zažgalo se je gospodarsko poslopje pri viničariji g. Franca Meznariča na Ivanjkovskem bregu. Tukajšnja požarna bramba bila je z brežno brizgalno ter potrebnim moštvom na licu mesta ter omejila ogenj. Ker je na vsaki strani poslopje, ji je gorelo še po edno poslopje in bi to vse brezdvomno zgorelo, če ne bi požarna bramba tako hitro in uspešno nastopila. Pokazalo se pa je pri tem požaru spet, da ima požarna bramba premalo cevi. Podpirajo pa njo prizadete občine iz strankarskega sovraštva tako malo, da si jih ne more več za sedaj nabaviti, ker komaj tekoče stroške zmaguje.
Murski Sokol v Ljutomeru priredi v nedeljo, dne 19. aprila izlet k br. T. Slaviču na Kamenščaku. Na dnevnem redu je dvoje predavanj: 1. Petstoletnica vmeščanja koroških vojvod in 2. Vpliv telovadbe na telo, in prosta zabava. Začetek ob 3. uri pop. Vstopnine ni. Člani brez kroja, pa z znaki. Tem potom vabimo vse svoje brate in prijatelje sokol-stva, da se udeležijo naše društvene prireditve v lepem številu. Nazdar! — Odbor.
Od Sv. Antona v Slov. gor. V pretečenem mesecu so se vršile pri nas občinske volitve. Zaradi par izdajic smo propadli v tretjem razredu, v katerem smo postavili svoje kandidate, in sicer s 17-timi proti 22—23 klerikalnim glasom. Izvoljein so bili v vseh treh razredih sami > odlični«, kruljavi, na eno oko slepi, eden pred pol letom privandrani mle-kozobi kandidat. Storilo se je torej vse na g. kaplana povelje. Na svidenje, g, kaphn, ob času zrnske In vinske zbirce, takrat dobite plačilo za vašo agitacijo. Antonjevčan.
Število čebelnjakov na Sp. Štajerskem. Dne 31. decembra 1910 se je naštelo čebelnjakov na Sp. Štajerskem: v političnih okrajih Celje 4889, Konjice 886, Ljutomer 4727, Maribor 6702, Ptuj 9919, Alo-zirje 2407, Brežice 2448, Slovenjgradec 5508 in v mestih Celje 19, Maribor 128 in Ptuj 77. Ta panoga narodnega gosopdarstva predstavlja torej na Spod. Štajerskem precejšnjo vrednost.
Nove slovenske razglednice. Naš slikar Horvat je naslikal 2 krasni razglednici z besedilom: »Iz stolpa sem mi zvon doni« in »Zvezda mila je migljala«. Založil ju je Vilko Weixl, trgovec na Glavnem trgu 22. Dramatično društvo je založilo že lansko leto 6 razglednic, ki nam kažejo najlepše prizore iz slavne igre »Ban Hur«. Vse imenovane razglednice se dobe v trgovinah g V. Weixl, Glavni trg 22 in I. Weixl, Gosposka ulica 33 po 10 v kos. Priporočamo te slovenske razglednice prav toplo.
Iz Središča. Letošnji občni zbor »Hranilnice in posojilnice v Središču« je zopet pokazal, kako lepo uspeva ta mladi denarni zavod kljub neugodnim razmeram na vesoljnem denarnem trgu in navzlic lanskega leta ustanovljeni konkurenčni ka-planovi posojilnici na Grabah. Skupni denarni promet se je leta 1913 zvišal za 128.051 K 65 v ter js znašal 652.890 K 62 v. Na novo se je vložilo hranilnih vlog 135.011 K 78 v ter so te znašale koncem leta 1913 323.196 K 22 v (to je za 67.134 K 89 v več); novih posojil se je dovolilo 137.739 K 97 v in je bilo stanje posojil koncem leta 382.836 K 64 v (70.845 K 93 v več). Cisti dobiček je znašal 3.788 kron 7 v (2.555 K 59 v več ko leta 1912) ter je občni zbor razdelil 414 K za razne dobre namene, ostanek pa se je pridal rezervnemu zakladu, ki znaša sedaj — po šestinpolletnem poslovanju — 17.117 K 56 v. Tako visok rezervni zaklad dela čast denarnemu zavodu in jamči zraven razumnega in previdnega načelstva in nadzorstva za varnost hranilnih vlog. Število zadružnikov se je zvišalo za 98 in znaša 481 koncem 1913. — Pri nadomestnih volitvah za umrlim Ivanom Kočcvarjem jc bil izvoljen za pod-
načelnika dosedanji član nadzorstva g. Jakob Za-dravec, veleposestnik in lastnik paromlina, za člana nadzorstva pa g. Fran Kočevar, veleposestnik v Središču.
Od Sv. Miklavža pri Ormožu. Nedavno se je v našem farovžu pripetil prav mičen dogodek. Nekemu viničarju je žena povila otroka in si za botro izbrala šiviljo H. iz Gomile. Ker pa župnik te botre rad ne vidi, ni hotel otroka krstiti/in je rekel, da si mora babica izbrati drugo botro in potem prinesti otroka na krst. H.—ovo je to razjezilo in vžalilo obenem, pa je otroka položila na zofo v farovžu in se z babico malomarno odstranila. Kako se je g. župnik zabaval z novorojenčkom, ni znano; toda nasitil se ga je hitro, ker je popoldne tistega dne že prosil babico, naj pride h krstu, iarovško kuharico pa prisilil za botro in otroka poslal materi, seveda krščenega.
Iz Ljutomera. »Slov. pevsko društvo v Ljutomeru« priredi na velikonočni pondeljek zabavni večer v dvorani gospe Kukovec v Ljutomeru. Vspo-red: I. Pozdrav. II. Koncert. 1. Keler Bela: »Veseloigra uvertura«, klavir čveteroročno; 2. O. Dev: »Barčica«, »Vigred se povrne«, narodni za meš. zbor; 3. Traven: »Slovenska«, mazurka za ženski zbor s klavirjem; 4. A. Leban: »Mornar«, moški zbor z bariton solo; 5. E. Ndamič: »Na lipici zeleni«, samospev s klavirjem; 6. Dr. G. lpavic: »Milada«, meš. zbor; 7. Sinding: »Spomladno šumenje«, klavir; 8. Mokranjac: »Srbske narodne pesmi« (VIII.), meš. zbor; 9. W. Kalliwoda: »Grande Valse«, čveteroročno; III. Milčinski: »Volkašin«, roparska pravljica v enem dejanju s petjem. Glasba po narodnih napevih E. Adamič. IV. Prosta zabava s srečolovom. Vstopnina: I. 1 K; II. 80 vin., III. 60 v., galerija 60 vin.; stojišča 20 vin. Začetek točno ob pol 8. uri zvečer. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
Boj za ormoški okrajni zastop. Upravno sodišče je razsodilo, da ptujsko okrajno glavarstvo ni pravilno postopalo, ko je uvrstilo ormoškega gostilničarja in mesarja Skorčiča v skupino najvišjih obdačencev. To uvrščenje je služilo, kakor znano, Nemcem v prilog, ker so dosegli z njim 5 glasov proti 5 slovenskim. Z odločbo upravnega sodišča odpade sedaj od nemških, ali bolje nemškutarsklh glasov Skorčičev in imajo Slovenci večino s 5 glasovi proti 4 nemškim. Upati je, da bo vlada upoštevala to razsodbo in razpisala nove volitve za to skupino. Pritožbo trga Središče proti štajerski namestniji zaradi nepravilne razdelitve zastopnikov mestnotrške skupine, ie upravno sodišče zavrnilo. Dočim je imel doslej trg Središče vedno ravno toliko zastopnikov kot mesto Ormož, namreč 4, je tokrat dobil Ormož 4 in Središče samo 3 zastopnike. Razdelitev se je izvršila na podlagi davčnih izkazov, ki so pa bili gje'de mesta Ormoža po splošnem mnenju nepravilni. Kajti davčna številka za Ormož je od zadnjič skoro za polovico narastla, kar dejanskim razmeram ne odgovarja. Tudi se je faktično na izkazih (po skupinah in v celoti) radi-ralo in naknadno popravljalo ... Prvotne številke v koloni VII (direktni iznos davka mest in trgov) so se popolnoma izradirale in naknadno nadomestile z drugimi številkami. Upravno sodišče se je postavilo na stališče, da se »inkorektnosti niso dokazale s številkami« in je pritožbo zavrnilo. Da gie tu za kako lumparijo, je jasno, ali uradni viri so bili pritožnikom zaprti. — Odločba glede skupine vele-industrije in najvišjih obdačencev je zanimiva v tem oziru, da bi dobili po njej slovenski naprednjaki 4 zastopnike več. Okrajni odbor bi bil tedaj sestavljen iz 11 slovenskih naprednjakov, 16 slovenskih klerikalcev in 5 Nemcev iz Ormoža. Ali pride do dela-zmožnosti ali ne, to bo pokazala najbližja bodočnost. Ker je med klerikalci nekaj mož, ki so bili pri volitvah skupni kandidati in so bolj zmernega mišljenja, bo morda kak aranžma med obema slovenskima strankama mogoč, ker bi bili po novem enako močni. Ormoški Nemci pa bodo skoraj sigurno vstrajali pri tem, da svojih zastopnikov ne bodo volili in bo prišel tudi v ormoški okrajni zastop komisar.
Iz Ptujskega polja. Čudne reči se slišijo iz Št. Janža na Drav. polju. Ljudstvu v radost in šoli pa v največjo korist je vladala med tamošnjim učitelj-stvom več let najlepša sloga, s prihodom silno domišljavega Neržime, ki je rovaril tudi na prejšnjem prvem svojem mestu v Pilštanju zoper lastne tovariše in je postal tam radi tega nemogoč, je pobegnil iz šole ljubljeni in tako potrebni mir in zle posledice se neki že kažejo. Imenovani možakar je namreč vzor klerikalca in koritarja, dasi rad udriha v primerni družbi po klerikalcih, po »farjih« — njegov navaden izraz za te gospode in dasi trdi, da je vse larifari, kar »farji« učijo, zato pa se menda ogiblje tako skrbno pridig. Možakar pa se ogiblje dosledno tudi svojih stanovskih tovarišev in občuje z večine le s pristnimi klerikalci, posebno rad pa se suče okoli farovža. Spozabil se je neki tako daleč, da je prepovedal prejšnjemu kaplanu občevanje z nadučiteljem, zoper kterega sicer ruie, kjer le more. Gosp. Reich je znan kot miroljuben in celo preveč veren, v plačilo za to pa ga proglašajo gospodje iz farovža za liberalca in hinavca, dasi se jim ni nikdar hlinil in nima tudi nikakega vzroka za tako neznačajno početje. Veliko milost je našel Neržima posebno pri g. župniku. Naklonil mu je tajništvo pri posojilnici — slabo plačanemu orga-nistu bi menda ta zaslužek škodil —, spravil pa ga je tudi v odbor strogo klerikalnega bralnega društva, iz katerega je znani g. Agrež z njemu lastno surovostjo učiteljstvo vrgel, a tudi prejšnji kaplan
ni bil vreden, da postane šarža v tem društvu. Je bil pač premalo veren! — Neko nedeljo v postu so prišle tri dame iz Št. Marjete po slabem potu k maši, ko je ravno pridiga minila in se je oblačil g. župnik za mašo. Naštenkal je dame javno, da so prišle prepozno. G. Neržima ima cerkev pred nosom, ni skoro nikdar pri pridigi, a njemu ni greh. Sliši se tudi, da se g. župnik silno trudi pridobiti našima poslancema javno zahvalo, ker so se dela pri Dravi zopet začela. Kdo pa je kriv, da so se vstavila, kdo odgovoren za veliko škodo, ki jo je med tem voda napravila? Če sta se zavzela sedaj za regulacijo, je bila to njuna dolžnost in zato ne zaslužita zahvale.
Iz Poljčan. Naši narodni protivniki imajo priznano hude in dolge jezike. Posebno se odlikuje med njimi veleposestnik Albin Grundtier, ki se kaj rad ponaša s tem, da je največji davkoplačevalec v slo-venjebistriškem okraju, iz česar izvaja zase pravico, da sme celo čast krasti poštenim ljudem. Ta nemčurski nadutež se je parkrat pošteno opekel. Vkljub temu pa mu žilica ni dala miru; g. nadučitelj Jožef Svetlin mu leži posebno v želodcu. Pokazati mu je hotel svoje zaničevanje s tem, da ga je javno na cesti v Poljčanah obdolžil nečastnega dejanja s trditvijo, da g. nadučitelj kuri v svojem privatnem stanovanju s šolskimi drvmi. G. nadučitelj — poštenjak od nog do glave — tega neutemeljenega o-čitka ni mogel mirno vtakniti v žep in je vložil zoper Albina Grundnerja obtožbo zaradi razžaljenja časti. »Največji davkoplačevalec« Albin Grundner je za svojo obdolžitev nastopil dokaz resnice. Cela vrsta prič je priromala iz Poljčan pred kazensko sodišče v Slov. Bistrico, toda za Albina Grundnerja ni bilo pomoči. Dokaz resnice se mu seveda ni posrečil in sodnik ga je zato obsodil na 100 K denarne globe in v povračilo vseh stroškov kazenskega postopanja. S to sodbo pa Albin Grundner ni bil zadovoljen in je vložil po nemčurskem odvetniku dr. Ja-neschitzu vzklic zaradi krivde in kazni. Okrožno sodišče pa je pri vzklicni razpravi dne 26. marca 1914 obsodbo prvega sodnika potrdilo in Albina Grundnerja obsodilo tudi v plačilo stroškov vzklic-nega postopanja. Tako je ošabni Albin Grundner na celi črti slavno — pogorel. Gospoda nadučitelja Jožefa Svetlina je v prvi in drugi inštanci zastopal koncipijent dr. Ravnik iz pisarne g. dr. Lemeža, odvetnika v Slov. Bistrici.
Iz Ormoža poročajo: 211etna hčerka italijanskega izdelovatelja opeke je prilivala v goreči sa-movar iz steklenice špirit. Pri tem je steklenic* eksplodirala in dekle je dobilo tako hude opekline, da je čez nekaj ur umrla.
Iz Rogatca. Pred dobrim tednom je zgorelo hišno in gospodarsko poslopje posestnika Jožef* Palirja v Podplatu. Bilo je vredno kakih 2000 K, zavarovano je pa bilo za 4000 K. Nekaj dni kasneje se je Palir v gostilni napil in pri tem izdal, da je zažgal sam. Dali so ga pod ključ.
Nove volitve v konjiški okrajni zastop. Volilni imeniki za skupino veleposestva ini najvišjih obdačencev bodo razpoloženi pri konjiškem okrajnem glavarstvu od 5. do 19. aprila ti.
Iz poštne službe. Poštno inbrzojavno ravnateljstvo je imenovalo narednika Jcžefa Šavriča za poštnega oficijanta na Pragerskem.
Umrla je v Mariboru zasebnica Jožefina Fau-land.
Od Sv. Lovrenca v Slov. gor. 30 letni kočija? Njivar je ukradel svojemu gospodarju, trgovcu Toplaku pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah 500 K in ie pobegnil z njimi v Maribor. Veselil pa se ni dolgo ukradenega denarja; kajti še isti dan ga je mariborska policija v neki gostilni na Tegetthoffovi cesti zasledila in zaprla.
Iz Ptuja. Umrl je trgovec Otmar Lepoša. Nad njegovo zapuščino je razglašen konkurz. Začasni oskrbnik konkurzne mase je odvetnik dr. Fermevc.
Nove cigarete in smodke. Ta mesec so prišle v promet nove cigarete »Mirjam«, komad po 5 vin. in nove havanske smodke ,01ympicos' in .Illustres', komad po 1 K, oziroma po 80 vin.
Deželni šolski svet je imenoval v svoji seji dne 28. marca gdčne. Ivanko Strašek za definitivno učiteljico v Globokem in Ano Matko za definitivno učiteljico v Kapelah pri Brežicah.
Od Sv. Trojice v Slov. gor. Najbolj zaslepljena občina naše fare je Senarska. Še toliko samostojnosti nimajo, da bi si izvolili župana, ki bi jim bil najbolj na roko. Voliti morajo tistega, ki jim ga tro-jiški »biirgermajster« in lepi Feri priporočata. Kam vas vaši zapeljivci vodijo, jasno vidite na svojih nemškutarjih. Mlajši posestniki in senarski fantje, ogibajte se teh ljudi!
Od Sv. Trojice v Slov. gor. V občini Osek gospodari nemškutarski podrepnik, ki se strašno boji za svoj stolec. Pravijo, da ni vse v redu, in da zato skuša z vsemi mogočimi in nemogočimi rekurzi preprečiti vpogled njegovemu nasledniku. Priporočamo mu, da se malo manj da voditi in slepiti od trojiških nemškutarjev, ker bo se mu sicer godilo kakor njegovim sobratom po Senarski. Kdor s temi zapeljivci preveč občuje, gre gotovo svojemu poginu nasproti.
Dva mlada fanta doibta dobro službo v Dalmaciji. Glej male inserate!
Slovence v Posavju opozarjamo na bogato zalogo gotovih oblek v »Zagrebškem Magazinu«« na Jelačičevem trgu v Zagrebu. To je jedna najlepših novih trgovin na slovanskem jugu.
Sv. Trojica v Slov. gor. Tu je umrl minolo nedeljo v starosti 10 let nadebudni Finček Zižo dr. Al. Kreigherja, zdravnika in znanega slovenskega pisatelja. Hudo prizadeti rodbini naše globoko sožalje.
Politično društvo za okraja Sv. Lenart in Cmu-
*ek je vsem starišem, ki imajo svoje otroke kakor v nemški tako v slovenski šoli pri Sv. Lenartu naročilo predležeči izvod »Narodnega Lista«. Vzrok neopravičenemu malikovanju nemški šoli leži v prvi vrsti v nepoznanju. Stariši naj tozadevni članek dobro preberejo in potem sami sodijo.
Nepotrebna potratnost. Pri Sv. Lenartu imamo sedaj neki pogrebni zavod, ki je v rokah Seneko-viča. Mož poskuša v vsakem oziru posnemati mestne pogrebne zavode — in to posebno, kar se cen tiče. Tako si je zaračunil za pogreb Dominika Ko-ser, katerega so sicer nesli veterana", samo za polaganje na oder ter za njegovo Spremstvo 340 K. Pogrebni zavod je potreben v mestu, kjer ni sosedov, ki bi izkazali svojemu ljubemu rajnemu zadnjo čast s tem, da ga poneso v grob, na deželr pa je to potratnost in zato nepotreben.
Lep uspeh glavne hranilnice in posojilnice pri Sv. Lenartu. Računski zaključek tega zaVoda za leto 1913 izkazuje nič manje kot 2.660 K čistega dobička. Zavod se je ustanovil komaj pred šestimi leti, ko je v stari Posojilnici začel besneti kaplan Bosina zoper vse, kar ni trobilo v njegov rog. Danes smo mu za to njegovo delo hvaležni. Čez nekaj časa bo ta mož morda še obžaloval svoj korak. Razvoj zadruge vsaj kaže na to.
Roškarjevo narodnjaštvo in — »Straža «. V Ar-»uževi krčmi pri Sv. Lenartu so se pogovarjali udje načelstva »Posojilnice pri Sv. Lenartu«. Med njimi so bjli dr. Tiplič, Šuman in Kurbus. Menili so se o tem, da bode postavila Posojilnica na svojo hišo drugo nadstropje. Poročali smo o tem že v »Narodnem listu« ter pohvalili misel kot izborno za naš narodni položaj v trgu. Kakor pa izvemo, je Roškar — kakor po navadi proti. Porabil je zato ugodno priliko ter začel na netakten način napadati dr. Qo-rišeka, mu očital, da se umešava v notranje zadeve drugega zavoda in mu končno očital narodno Izdajstvo, seve ne da bi navedel v čem neki obstoji to izdajstvo. To je pisala ona »Straža«, ki ni imela niti ene grajalne besede za resnično izdajstvo tega Ro-škarja, ki se je že pri zadnjih občinskih volitvah kot poslanec ustrašil nemškutarjev, prepustil volilno pravico Hranilnice njeni usodi, dočim sta prišla nemška poslanca Wastian in Malik iz Dunaja na pomoč, čeravno nista imela nobene volilne pravice. Trdo-vratnost, s katero se upira ta mož vsakemu zidanju pri Sv. Lenartu, pa postaja čim dalje bolj sumljiva. Znano je, da ima gospa Samic svojo hišo jako drago na prodaj. Jasno je, da bi na mah padle cene najemnih hiš, če se odpomore pomanjkanju stanovanj. Hiša je last tiste gospe Sarnic, ki se je upala zahtevati od svojega najemnika Senekoviča pismeno izjavo, da se v njeni krčtni nikdar ne sme vršiti slovenska veselica. In zato j;re ta naš (?) slovenski poslanec v ogenj in očita drugim narodno izdajstvo? Če bode količkaj mogoče, mu bomo prav pošteno zasolili skomine po velikih provizijah.
Iz Sevnice nam prihajajo vesele novice. Poroča se nam, da se ta odlični trg v narodnem in družabnem oziru vedno bolj prebuja. Ciril-Metodova po-družnica je nabrala lani okoli 70': K; 400 K je dobila glavna družba, 200 K se je dalo sevniški šolski
kuhinji. Lepo petje goji marljivi »pevski odsek«. »Sokol« je osnoval iz svojih vrst dramatični odsek. V Simončičevo dvorano je prišel nov lep oder — in marljivi diletantje bodo na njem na velikonočni ponedeljek zvečer prvič igrali. Pripravljajo se tri zanimive enodejanke. Občinstvo je povabljeno, da se predstave mnogoštevilno udeleži.
V Št. Vidu pri Planini1 je obhajal 1. aprila 251et-nico župnikovanja g. Anton Rjbar.
Iz Kozjega. Oktobra: minulega leta sta se v Polju skregala zakonska pobrina. Kregu je sledil pretep, pri katerem |e dobila žeria s polenom več udarcev po glavi. Od'tistega časa je začela noreti in je prišla tako daleč, da so jo morali spraviti 26. marca v deželno norišnico. Mož se bo imel pred celjsko okrožno sodnijo zagovarjati.
Iz Kozjega. V Virštanju so se na tiho nedeljo stepli fantje Hernavs, Tacer in Bah z zidarjem Cepinom Jurijem. Vrgli so zidarja na tla in ga strahovito nabili. Drugo jutro so našli Cepina na senu mrtvega. Omenjene tri fante so že orožniki odgnali v zapor.
Velikonočno streljanje. Streljati se sme sedaj sicer le z dovoljenjem občine, oziroma c. kr. okr. glavarstva, streljalo se bo pa vkljub temu veliko iz možnarjev in pištol. Proti streljanju bi ne imeli nič, saj le kaže praznično veselje; ali koliko nesreč se zgodi vsako leto! Fantje, bodite pametni in previdni, očetje, skrbite, da ne bodo vaši sinovi kruljavi hodili po svetu!
Iz Svetinj pri Ormožu. Naš »dragi* župnik ne bo imel vsled »drage« pravde z nadučiteljem nič kaj veselih praznikov. Ne vemo, če ni moral še klobas iz »tiinjke« prodati, da plača stroške, ki jih je čisto sam zakrivil. Ako bi živel v miril z vsemi ljudmi, kakor se to za mašnika edino spodobi, pa bi ga vsi radi imeli. 2e za navadnega človeka ni lepo, če drugim čast krade, kaj še le za študiranega!
Sokolske vesti.
Vaditeljskl zbor CSŽ. je imel v nedeljo, dne 20. sušca ti. svojo prvo letošnjo sejo. Izvoljen je bil pod-načelnikom in nadzornikom župe br. Vilko Kukec iz Žalca, zapisnikarjem vad. zbora br. Moškon iz Celja. — Nameravani župni vadbeni tečaj se ne vrši. Mesto tega bode prirejalo celjsko okrožje zase in Brežiško zase okrožne sestanke. — Župni zlet se vrši dne 14. junija ti. v Brežice. — Na vsesokolskem zletu v Ljubljani nastopi župa s skupinami na orodju. — V kratkem izide župni vestnik a navodili za zlete. Br. odborniki društev se prosijo, da nabirajo v svojih krajih oglase za župni vestnik.
Br. sokolskim društvom CSŽ. se naznanja, da začne br. župni nadzornik Knkec takoj po Veliki noči z obiskovanjem društev. Prihajal bode ob telovadnih dnevih, naznanjenih v sokolskern koledarju.
Bratje, kupujte sokolske razglednice! Ob Veliki noči, ko kupujete razglednice za voščila, spomnite se, da imamo celo vrsto razglednic, katere dolžnost nam je kupovati. Tako imaffto: zgodovinske in zlet-ne razglednice, katere je izdala Slov. sok. zveza za kritje stroškov vsesokolskega zleta v Ljubljani, dalje je založil in izdal pred kratkim žalski Sokol
krasne razglednice, posnete po živih slikah (razpošilja se serija, deset kom. za I K); Celjski Sokol prodaje več vrst razglednic v prid Sok. doma v Celju in tudi druga društva imajo svojt razglednice. — Torej, ne podpirajte tujcev ampak svoje lastne fonde!
Prihodnji sestanek celjskega okrožja CSŽ. je v
nedeljo, dne 26. tm. ob pol 2. uri v Žalcu. Bratje vaditelji, ne pozabite nanj kakor zadnjič!
V Celjskem Sokolu se je zopet oživela vrsta starejših bratov, ki telovadi vsak torek in četrtek od 8.-9. ure zvečer. Bratje, ki se že ne udeležujete telovadbe žrtvujte dve uri na teden Sokolu in svojemu zdravju ter pridite v krog »starejše vrste«!
Beležke.
.Oi
Za predsednika »Slov. Matice« je bil v ponde-Ijek zopet soglasno izvoljen naš štajerski rcjak prof. dr. Ilešič. s)	-
Občinske volitve v Gorici so končane. O lepem številu slovenskih glasov v 3. razredu smo že poročali v zadnji številki. V drugem razredu so dobili slovenski kandidatje po 288, laški po 590 glasov; v prvem razredu so dobili slovenski kandidatje po 149, laški po 350 glasov. Laški kandidatje pa niso dobili samo laških, temveč tudi nemške glasove In so edino s pomočjo istih zmagali. Te volitve so pokazale, da Slovenci v Gorici neprestano napredujemo in da ni več daleč dan, ko bo to mesto popolnoma v slovenskih rokah.
Slovensko planinsko društvo je imelo dne 4. tm. v ljubljanskem Narodnem domu svoj redni letni občni zbor. Dohodkov je imelo lani društvo 150.475 kron, izdatkov 148.309 K. Čisto premoženje društva znaša sedaj 124.499 K. Za predsednika je zopet izvoljen dr. Tominšek, za tajnika Hauptman in za blagajnika Šusteršič (pa seveda ne deželni glavar Šusteršič).
m ?
Uporabljajte v svojo lastno korist
umetna gnojila edino
od domaČe tvrdke Vinko Vabič, Žalec.
Za odstotke se garantira. Najnižje cene !	Zahtevajte cenik!
Na željo ugodni plačilni pogoji. 112 2-2
Za Velikonočne praznike
se Vam nudi v gostilni
„PLETERSKr na Bregu pri Celju pristen
Refoško
in dolenjski cviček
Moči3as okusna in zdrava
dalmatinska vina
se dobi edino-le pri ,„.
dalmatinski vinarni
. Matksivič
Glavni trg 8 Celje Glavni trg 8
Zahtevajte cenik in vzorce!
SlROLIN
„ _ . ___ ..
Roche
Prsne bolezni, oslovski kašelj, na duha,p o influencf.
Kdo naj jemlje Sirolin ?
t Vsak, ki Irpi na trajnem kašlju
lažje je obvarovati se bolezni.nego jo zdraviti. •2. Osebe s kroničnim ka/arom bronhijev, ki s Sirolinom ozdrave.
3. Vadušljivi,katerim Sirolin zna/no olfchča naduho-
Skrofuzni otroci, pri kaferih učinkuje Sirolin z. ugodnim vspehom na splošni pocutek.


Davek na špirit!
Vsled kolosalnega zvišanja davka na Špirit, katero je stopilo v veljavo že s 1. februarjem, je potrebno, da si izdelujete vse špirituose sami. Oni, ki si hočejo to izdelovanje po praktični metodi urediti in si 8 tem mnogo prihraniti, naj se' takoj obrnejo pod šifro ,, Veliki prihranki 4351" na anončno ekspedicijo M. Dukes Nachfg., A, G, Dunaj I/l. Wollzeile 9. — Dotična tovarna pošlje takoj strokovnjaka zastonj na lice mesta.	20 -5
Najboljši češki nakupni vir.
Ceno posteljno perje:
\V	1 kg sivega, dobrega,
puljenega 2 K, bolj-»j^/vNa šega 2 K 40 h; prima ^Saa^-^ l polbeleg a 2 K 80 h ;
belega 4 K; belega, a. BeniichK^^^jj)) puhastega 5 K 10 h; * ' "	1 kg ieleflnega,
»nežnobelega. pnljenega 8 K 40 h; 8 K; 1 kg puha. sivega t) K; 7 K; belega, finega 10 K, najfinejši prsni puh 12 K. — Kdor vzame 5 kg, 56	dobi franko.	-9
Zgotovljene postelje
iz gostonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nankinga, pernica, 180 cm dolga, 120 cm široka, i 2 zgiavnikoma, vsak 80 cm dolg, 60 cm širok, napoljen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K ; same pernice po 10 K, 12 K, 14 K. 16 K; zglavniki 3 K, 3 K 50 h, 4 K. — Pernice 200 cm dolge, 140 cm široke K 13 —, K 14-70, K 17 80 in K 21'—; zglavniki 90 cm dolgi, 70 cm široki K 4"50. K 5'20. K 5*70; podpornica iz močnega rižastega gradlna, 180 cm dolga, 116 cm široka, K 12 80, K 14 80. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je zamenjati, zaneugajajoče se povrne denar.
S. Benfsch v Dešenlcl, štev. 773 Češko.
Bogato ilustrirani ceniki zastonj in franko.
prevzame vsa dela dekoraeijske, slikarske In pleskarske stroke, katera izvršuje v krasnih in najmodernejših 94 —7	vzorcih.
Postrežba točna in solidna Cene brez konkurence.
Največja iznajdba nove dobe
je žepna ura za gospodo „Concurrenzi" KjgjjJ s pravim švicarskim kolesjem, 30 ur TJ"	idofa, z emajlno številčnioo, lepo gra-
viranim okrovom, z 10-letno garancijo ")} |)sK K 3"90, 3 komadi samo K 10'50. — Ce Jjffne ngaja, denar nazaj. — Na zahtevo If/Ž^^' -'1^'^«^^ pošljem gratis in franko ilnstr. katalog »»3*1» ar' *lato» srebra, urnih delov, vseh vrst orodij, godbenih in galanterijskih pred-metov.	16 12-9
F. Pamm, Krakov, Zielona-ul. 3-7 (Avstrija).
CCbDC, Gosposka ulica 2
^TJIJCMS^OO^ OOC^OO fSM^OO^O OOO^OO O^COO • ^oo
o Mariborskim Slovencem
C*	se priporoča za naročila najfinejših oblek
' kupujte kanafase, platno za vsake vrste	o
! perilo, blago za obleke, barvano platno,	b
\ druke le pri češki firmi	jj
\ Jaroslav Kocian, tkalnica	§
Cerveny Kostelec, Češko.	|
; 40 metrov ostankov kanafasa, blaga za	9
l obrisače, platna ali druka pošiljam za	o
; K 24'— proti poštnemu povzetju. 55 -9	'5
q
O Na željo bi obiskoval tudi stranke v Mariboru. Moja ) 5 obrt obstaja v Celju že več let in ima svoje naroč- i C nike v najboljših krogih mesta Celja in cele okolice. .
Razširjajte Narodni List!
Trgovina s špecerijskim blagom ^
Solidna postrežba I
Trgovina z moko in de :: želnimi pridelki
peso, rumeno in rudečo, travo, sploh vsa poljska semena, kakor tudi vrtna in cvetlična semena od znane tvrdke Mautner.
Po prepričanju mora vsak pripoznati, da imam zanesljivo kaljiva semena, n. pr. jamčeno domačo deteljo, nemško deteljo,
Kakršna gnojitev taka žetev!
Glavna zaloga oljnatih barv
Glavna zaloga vrvarskega blaga
Vedno sveža žgana kavo
Krioi* hoče za 6 v kupiti škatljico, naj zahteva izključno svalčicni papir
zvezde
znamke
preizkušeno in poceni fosforno kislo umetno gnojilo za spomladansko setev.
Gotov učinek!S	Visok donesek!
Tomasovo žlindro zajamčeno čiste in polno-odstotne vrste prodaja v plombiranih z označbo odstotkov in varstveno znamko opremljenih vrečah|	50-51 10-9
veletrgovina „M E R K U R" P. Majdič v Celju
kjer je predajališče tvrdke Thomasphosphat-fabriken, G. m. b. H., Berlin W. 35.
Priporoča se tudi bogata zaloga vsakovrstne železnine kakor: pa-iično železo, jeklo, pločevina, žica, bodeča žica in mreže za vrtne ograje, okovje za stavbe, traverze, cement, trstje, strešna lepenka, vodovodne cevi, vse vrste polje-deljsko orodje, trsne škarje, gumi za cepljenje trte, škropilnice za vinograde itd. vse najboljše kakovosti po najnižjih cenah
na debelo in na drobno.
Rotouška ulica št. 2
Graška ulica št, 7
Spomladna in poletna sezona:
Nahrbtniki (Rucksacke) v veliki izberi po raznih cenah.
Čase iz papirja in aluminija.
Za veselice: konfeti, serpentine, papirnati krožniki, servijete.
Lampijoni, predmeti za šaljive pošte in srečolove.	92 -8
Tovarniška zaloga šolskih in pisarniških potrebščin.
La&tna zaloga Ijudskoiolskih zvezkov in vseh tiskovin za urade.
Nagrobni venci in traki.
Dopisnica Savinjskih planin m drage.
Zaloga različnega papirja.
Južnoštajerska hranilnica v Celju
v Narodnem damu. g~	--
4 Tvosedaj je dovolila za dijaške ustanove 30.000 K;
■L' za napravo potov 5.000 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 12.000 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 6.000 K, hranilnice ustanovivšim okrajem izplačalo okolo 45.000 K za dobrodelne namene, skupno tedaj nad 100.000 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih, posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje.
Tisk Zvezne tiskarne v Celju,
Odgovorni urednik: Janko Lešničar.
Izdajatelj: dr. Vekoslav Kukovec.
Last Narodne založbe v Celja.
Priloga »Narodnemu Listu" št. 9
Ob koncu sezone dramatičnega društva v Celju.
Piše Vinko Vošnjak.
I.
Redne slovenske predstave datirajo v Celju od takrat, ko nam je Posojilnica postavila naš Narodni dom in s tem ustvarila kulturno središče celjskih Slovencev, saj so še dandanes pod eno streho skoro vsa slovenska društva. Ko so se nam zaprla vrata nemškega gledališča, so se nam odprla druga — ne ravno tako sijajna, vendar zadovoljiva.
Pomen dramatičnih predstav so spoznali Slovenci že v svoji prvi dobi razvitka. Kakor nam kaže domača zgodovina, so tudi že takrat cenili dramatiko, saj je skoro ni bilo večje slavnosti, da se ne bi uprizorila tudi kaka igra Predstave, in naj si bodo tudi diletantske — so velika privlačna sila, sila, ki pritegne maso, tudi nerazsodno, ki ji govori slovensko, ki ji kaže, da tudi Slovenec še živi. — V prvi dobi so imele predstave le nacijonalen pomen, dovesti kolikor mogoče ljudi v Narodni dom, jih učiti ljubiti svoj narod, da se ojačijo naše vrste. — In res! Naše vrste so postale močnejše — naraščale so dan na dan, a sorazmerno je raslo tudi zanimanje za gledališče, ki je postalo že nekaka kulturna potreba. Iz malih začetkov se je razvil pri nas diletantski oder, ki je pač v ponos celjskemu Slovenstvu.
S posebnim zadovoljstvom gledamo ob koncu leta na ravno minulo sezono. Kdor je v vednem stiku s tem društvom, ta bo vedel prav oceniti to delo, ki se je izvršilo, ta bo vedel ceniti žrtve posameznikov.
V letošnji sezoni smo imeli redne predstave vsakih 14 dnij, kar dovolj jasno Izpričuje, da je društvo smatralo svojo nalogo za resno; o uspehih teg-a dela pa naj sodi občinstvo!
Na občnem zboru Dramatičnega društva leta 1913 — se je sklenila z mariborskim bratskim društvom pogodba, k; vsebuje: Celje in Maribor imata skupnega režiserja v osebi prejšnjega ljubljanskega igralca Josipa Moleka -- in plača vsako društvo sorazmerno stroške, naraščujoče iz tega. Režiser je vedno teden pred predstavo v istem kraju in tudi dnevi so se razdelili za Celje in Maribor skupno in sicer tako, da ni nihče oškodovan. Ta pogodba se je po dolgem boju podpisala — in letošnja sezona nam je pokazala, kako so imeli oni prav, ki so to idejo propagirali. Nastopila je za nas čisto nova era.
Naš oder, ki je tako majhen in ima v tehničnem oziru toliko nedostatkov, naše kulise, ki so tako revne, da je človeka sram, ko jih pogleda — in vendar smo imeli včasih tako okusno scenerijo, da bi res ne verjel, da je sestavljena iz koscev naših podrtij ... 'Zatorej na tem mestu vnovič opozarjam našo posojilnico, naj vsaj malo seže v žep in žrtvuje za kulise. Ko se dandanes žrtvuje za vse mogoče namene, naj se enkrat tudi spomnijo gospodje iz odbora, ki so vedno pri predstavah in vidijo našo revščino in naj podarijo bosemu beraču vsaj raztrgane čevlje. Ta prošnja menda ne bo klic v puščavo ...
Prva in najtežavnejša naloga društva je bila ustvariti si repertoir, ki bi zadovoljeval občinstvo in blagajnika. Težavna je bila ta naloga vzbog tega, ker ni bilo dobiti primernih iger nikjer. In tako se je moralo sukcesivno — od igre do igre pridobivati materijal. In vkljub tem težkočam je imel odbor še vendar srečo v izbiranju iger. Vrstile so se burke in drame, druga za drugo, ker je bilo društvo mnenja, da da s tem vsakemu nekaj. Ta Ideja. se je izkazala med sezono še za precej izvršljivo, le žal ne vedno zadovoljivo. Vmes so se igrali tudi enkrat »Legijonarji«, pri katerih je sodelovalo tudi naše pridno pevsko društvo. Dvorana je bila polna, navdušenja preveč! Da bi na našem odru desetkrat samo legijonarili in rokovnjačili in krivo prisegali, tega menda tudi najrazboritejši zagovorniki samih ljudskih iger ne bodo zahtevali od nas. S tem pa še ni dan izgovor, da, če se ne igra samih ljudskih iger i— da nas taisti počaste s svojo odsotnostjo. Ravno na ta način pokažejo, da ne razumevajo vzvišenega in vzgojevalnega pomena odra. Društvo samo ceni ljudske igre in jih, v kolikor mu je izvedljivo, tudi uprizori.
Prvič letos si je izbralo društvo repertoir, ki je bil obenem repertoir večjih odrov. Danes se ne more noben Slovenec več izgovarjati, češ — naši igrajo samo stare stvari — zatorej sem prisiljen pohajati v nemško gledališče. Ta izgovor ne drži več in naj si ga zapomnijo oni malomarneži, ki nosijo svoje krone nemški Taliji...
Na sporedu je bil letos z večjo stvarjo prvič Herman Sudermann. Kdor pozna količkaj nemško dramatsko literaturo, ta ve, kaj pomenja Sudermann kot dramatik in tudi ve, da je diletantskim odrom skoro nemogoče dostojno izvesti njegove drame, ki so pisane s tako rutino in tehniko, da jih najdemo enakih malo v sodobni dramatski literaturi. In vendar ste v Celju obe igri uspeli nad vse pričakovanje dobro. Kdo se še ne spominja na »Čast« In enako na »Tiho srečo«? Društvu se Je očitalo, da ljudje tega ne bodo razumeli in vendar J-e bilo razpoloženje pri obeh igrah izborno in tudi obisk ne preslab. —
Pa da navedem igre po vrsti. Igralo se Je: 1. Charleyeva teta, burka, ki jo v pustnem času uprizarjajo vsi večji odri in kdo se v Celju ni Iz
srca nasmejal namišljeni tetki in starima snubcema? 2. Mladost. Drama Maksa tialbeja. Drama je zbudila na neki strani odpor, ki se je pojavil tudi v časopisju, a še danes ne vem zakaj. Drama, visoka pesem ljubavi In verske strpljivosti, pač ne pohujšuje nikogar, ki je čistega srca! Tudi dijakom nižjih razredov je bil obisk te predstave prepovedan. Tudi ne vem zakaj! 3. V dolini. Ta španska drama je ena najlepših sodobne španske literature. V Celju se je izvedla na način, ki zasluži občudovanje. 4. Dva srečna dneva. Burka iz tovarne Kadelburga in Co., pri katerih naj človek ne misli ničesar — a smejati se vendar mora. In smeha je zbudila ta igra dovolj. 5. Če frak dobro pristoja — veseloigra, ki nam razodeva, kak je krojaški pomočnik s pomočjo fraka in bistre glave postal minister. Lepa satira na današnje korumpirane politične razmere. 6. Čast — drama, ki je vkljub vsem težkočam izborno uspela. 7. Legijonarji — narodna igra, ki smo jo na celjskem odru videli že večkrat, a vedno pri polni dvorani. Igrala se je ta igra v Celju morda že boljše kot topot. Zakaj i— ? 8. Ubogi možiček — veseloigra. Gostovalo je mariborsko dramatično društvo in doseglo v Celju popolen uspeh, inoraličen in gmoten. Za ta večer smo našim Mariborčanom hvaležni .Do svidenja v prihodnji sezoni! 9. Tiha sreča — H. Suder-manna, ki je enako kakor »Čast* zbudila pri prisot-nikih občudovanje. Kot jubilejna in zadnja predstava se je uprizorila kot benefična našega režiserja Jos. Moleka, ki ima ne malo zaslug za celjski oder, »Tihotapci« — vaška komedija, katero je občinstvo že radi režiserja z veseljem in zadovoljstvom sprejelo.
Torej evo vam letošnjo sezono! Menda ne bo nihče, ki ne bi pritrdil velikemu razvoju društva — a kdor se čuti boljšega, naj prime kamen in ga vrže na nas...
Očitanje, ki ga podpišem sam s polnim imenom, da se igra premalo slov. iger — zavračam z motivacijo, da primernih iger nismo dobili nikjer in smo «e večkrat morali zadovoljiti s tem, kar smo dobili.
Tudi je dramatično društvo vrnilo obisk Mariborčanom. Proizvajala se je Sudermannova »Tiha sreča«, ki je izborno uspela. Občinstvo je bilo navdušeno — vkljub abstraktnosti drame same.
Istotako je društvo sodelovalo pri različnih prilikah, kakor pri oktobrskem slavju z »Na mostu« in na Silvestrov večer z ->Gospodom nadzornikom«.
Za diletantski oder za eno sezono skoro preveč.
Naj izpregovorim tudi besedo o naših igralcih. Nočem hvaliti nikogar, saj bi bila vsaka hvala le delno priznanje tega, kar so nam dali v sezoni. Tega vrniti jim pač ne moremo.
Sorazmerno z izboljšanjem repertoirja, so se izboljšale tudi naše moči, tako, da smemo danes res zreti s ponosom na naš oder. Človek, ki uživa in gleda — bi res ne verjel, da ima pred seboj dile-tante — temveč igralce od poklica. Naši igralci nastopajo s takšno rutino, da je veselje. Zatorej vam vsem prisrčna hvala!
Za društvo in predstave sta se najbolj trudila ga. Ela dr. Kalanova, ki je obenem naša najpridnejša igralka in naš nadvse pridni in marljivi g. prof. Mravljak. Ne bom recenziral in prežvekaval kritike — saj ste itak tekom sezone čitali vsi! Omenim pa naj še dame: ga. dr. Kukovčeva, ga. Založnikova, gdč. Marta Hrašovec, Jožica Gregorin, sestri Mir-nikovi in Kokotovi, Fini Tomazinova, Vidmarjeva jn druge; med gospodi Miloš Štibler, naš najboljši igralec — ponos celjskega odra, Salmič, Stanko in Kamllo Gradišnik, Tonče Kurnik, dr. L. Brunčko in drugi. Vsem tem bodi za njihov trud izrečena prisrčna zahvala. Ostanite zvesti odru — peljite ga po začrtani poti naprej do jasnih višin ...
O našem režiserju in o mislih za bodočo sezono spregovorim prihodnjič. Pohvalno omeniti moram tudi našega soufleurja g. Gorišeka.
S tem bi blia na kratko začrtana letošnja sezona. Nisem podal vsega, a zadosti, da si ustvarite pojm društvenega dela.
Ti občinstvo pa, ki si uživalo — pristopi k dramatičnemu društvu kot plačujoč član, da pomagaš kriti našemu blagajniku letošnji deficit. — Obenem bi opozarjal občinstvo, da podpira vsako stremljenje društva, da se bo taisto lahko vzpenjalo više... više...
V Celju, 31. marca 1914.
Kmetijski vestnik.
O GNOJENJU Z DUŠIKOM S POSEBNIM OZI-ROM NA APNENI DUŠIK.
Po vsaki letini se zemlji jemljejo večje množine živil, posebno kalija, fosforove kisline, apna in dušika. Izmed navedenih živil je dušik najvažnejši. Med tem, ko zamore zemlja ohraniti fosio-rovo kislino za vse čase, kali in apno pa vsaj za nekaj časa, se v njej dušik razgubi, to se pravi, dušik se v zemlji ali pretvori v soliter, kateri se poda v najnižje plasti zemlje, kamor korenine ne pridejo, ali pa se dušik pretvori v plinovo telesnino, katera izpuhti iz zemlje neporabljena; to se zgodi zlasti v peščeni zemlji, katera se prav hitro in lahko izpere in prezrači. Pač se najdejo zemljišča, katera imajo v sebi prav obilo dušika, to so močvirnata tla, v katerih se nabirajo vsled naravnih okolščin velike množine organičnih tvarin, oziroma dušika.
Vsa naša zemljišča imajo prav malo dušika; temu nasproti pa stoji dejstvo, da rabijo rastline to živilo v veliki množini. Treba je namreč vedeti, da sestoji rastlinska beljakovina, to je ona tvarina,
katera povzročuje rast in da rastlini življenje, iz najmanj 18—20% dušika. Izmed vseh začetkoma navedenih rastlinskih živil, potrebujejo rastline največ dušika.
Zanimivo za vsacega kmetovalca je vedeti, da se na naši zemlji ne nahaja vezanega dušika v brezmejni množini, ampak, da je ta množina omejena. Zaloga čilskega solitra v Južni Ameriki je prora-čunjena na 50—60, po drugih računih na 100 let. Če se pa uvažuje dejstvo, da se od leta do leta poraba solitra zvišuje, če se pomisli, da bodo v teku prihodnjih let začeli tudi Amerikanci, Rusi, Japonci in Kitajci rabiti čilski soliter, potem smelo trdimo, da bode zaloga čilskega solitra še prej pošla, kakor je bilo povedano. S pomanjkanjem solitra se bode pa vzdigovala njegova cena in znalo bi se zgoditi, da bi se cena čilskemu solitru tako dvignila, da bi se kupovanje ne izplačalo — ne ren-tiralo.
Zelo velika zaloga dušika se sicer nahaja tudi v premogu in nam je na razpolago. Premog je namreč rastlinski ostanek davno minulih dob, v katerem se je rastlinski dušik še ohranil in katerega dobivamo v obliki žveplenokislega amonijaka povodom izdelovanja koksa. Le-ta se najbolj rabi v plavžih za raztoplenje železnih in drugih rud. Če se pa pomisli, da bode v dogledncm času pošla zaloga čilskega solitra, tako je lahko verjetno, da tudi žveplenokislega amonijaka ne bode mogoče v toliki množini izdelovati, da bi le-ta zadostovala vsem in vedno rastočim zahtevam po dušikovih gnojilih.
Vso prizadevanje kemije in tehnike je torej, najti nova dušikova gnojila. Učenjaki so si prizadevali, dušik zajemati iz največje zaloge na zemlji — to je iz zraka, kateri sestoji — kakor znano iz */» dušika, Ya kisika in nekaj malega ogljenčeve kisline. Da si predstavimo, kolika množina dušika je v zraku, bodi povedano, da ga je nad 1 ha Zemljinega površja toliko, kolikor ga cela Nemčija v enem letu potrebuje. Ker pa površje naše zemlje zavzame mnogo miljonov ha, potem tudi lahko tr-dijmol, da je zaloga zračnega dušika neizmerna. Ker so pa naši kemiki našli pota, po katerih se zračni dušik na ugoden način dobiva in veže, ni se nam treba bati, da bi nam in našim naslednikom kedaj zmanjkalo dušikovih gnojil.
Kako se torej dobiva zračni dušik, da nam služi v gnojilo? — Teh načinov je več, vendar sta le dva, o katerih hočemo tu govoriti.
Potom električnih isker se namreč nekaj zračnega dušika spoji s kisikom; ta spojina se pretvori v solitrovo kislino, ki s z apnom pomešana pretvori v apneni soliter, ko smo mešanici poprej odvzeli potom parjenja vodo. Ta industrija pa se je le v Norvegiji obnesla, kjer imajo v proizvajanje elektrike obilo vodnih sil; ta apneni soliter se imenuje tudi norge-soliter. Mi pa, kateri ne razpolagamo z vodnimi silami, smo se poprijeli pa drugega pota, kateri nas dovede do apnenega dušika, in po katerem potu zamore z isto silo, kakor pri apnenem solitru, štirikrat več dušika iz zraka dobivati. Vsled tega je apneni dušik že leta In leta najcenejšo dušikovo gnojilo.
Dobava apnenega dušika temelji na sledečih načelih:
Ako se namreč čez fino razdrobljen in blizu na 1000° C segreti kalcijev karbid, t. j. mešanica apna in oglja, napelje dušik iz zraka, tako se kalcijev karbid zveže z dušikom in tvori apneni dušik, kateri se po ohlajenju zmelje v fino moko. Da se zamore zračni dušik ločiti od kisika, treba najpoprej zrak pretvoriti v tekočino, iz katere se potem potom destilacije loči dušik od kisika. Ta način ločitve je iznašel prof. Linde.
Sedaj pa hočemo preiti k pravemu predmetu današnjega predavanja, o vzorabi apnenega dušika kot gnojila.
Pred vsem hočemo govoriti o učinku apnenega dušika, potem hočemo ta učinek primerjati z učinkom čilskega solitra In žveplenokislega amonijaka.
Apnenega dušika se izdelujete dve vrsti in sicer ena, ki ima 15—17%, druga pa, ki ima 18—21% dušika v sebi. Vsled tega se da apneni dušik prav lahko primerjati čilskemu solitru in tudi žvepleno-kislemu apnu; ob enem se pa tudi lahko dokaže, da je procent dušika v apnenem dušiku precej cenejši, nego 11 v čilskem solitru, oziroma v žveplenokislem amonijaku.
Poleg dušika se nahaja v apnenem dušiku še 60—70% apna. Dušik v apnenem dušiku je v vodi raztopljiv, vendar ga dež ne more tako hitro izprati, kakor onega v čilskem solitru. Dušik se v zemlji pretvori v ogljenčevo-kisel amonijak, katerega pa zemlja absorbira, to se pravi, da ga zemlja delj časa v sebi ohrani nerazkrojenega. Le polagoma se ta amonijak pretvori v soliter ali pa v plinavi dušik, kateri izpuhti iz zemlje. Dejstvo torej, da zemlja delj časa ohrani apneni dušik, odlikuje to gnojilo od čilskega solitra in ga usposobi kot jesensko gnojilo. Sicer se tudi pri gnojenju z apnenlm dušikom izgubi nekaj dušika, vendar ne toliko, kakor pri čilskem solitru, katerega je treba, kakor znano, dvarat in celo trikrat trositi. Potom apnenega dušika priredimo torej rastlinam stanovitno tekoči dušični studenec, iz katerega zamorejo nepre-nehaje zajemati potrebno množino dušika. Apneni dušik se daja ali pred setvijo ali pa kot površno gnojilo; o tem pa hočemo še poznej razpravljati. Apneni dušik smemo mešati in trositi z vsemi drugimi gnojili, le se superfosfatom ne. Apneni dušik da
torej v pravem razmerju pomešan s kajnitom, ali kalijevo gnojno soljo, ali s Tomaževo žlindro pravo univerzalno gnojilo, katero se kar obenem raztrositi zamore — kar je gotovo velika prednost in pridobitev časa. Ako bi pa apneni dušik mešali s supev-fosfatom, potem bi se lahko prosto apno spojilo s fosforovo kislino v težko raztopljivo tvarino. Ako se torej rabi apneni dušik in superfosfat, potem mora med potrošenjem obeh gnojil preteči nekaj dni.
Omeniti je še treba, da se apneni dušik s kajnitom in kalijevo gnojno soljo v svrho hranitve ne sme mešati; zadnji dve gnojili ste namreč v veliki meri higroskopični. to se pravi, da nategujeta vodo iz zraka in postajeta vlažni; ta vlaga bi se potem z apnom apnenega dušika spojilo v trdo, neraztop-ljivo tvarino. Mešanica Tomaževe žlindre in apnenega dušika pa ostane ves čas nespremenjena. Na to mešanico še hočem posebej opozoriti. Tomaževa žlindra ima približno 50%, apneni dušik pa 60- -70% apna. Potom normalnega gnojenja t. j. 4—5 q Tomaževe žlindre in 2 q apnenega dušika za 1 ha, pride v zemljo 3—4 q apna; ako to gnojenje ponovimo skozi 5 let, pride v zemljo skoro tolika množina apna, kolikor ga rastline potrebujejo. Pri uporabi Tomaževe žlindre In apnenega dušika pride torej apno kot navržek. Apno je pa posebno za težke zemlje neobhodno potrebno gnojilo in sicer ne toliko kot rastlinsko živilo, kakor kot razkrojitev v zemlji se nahajajočih drugih rastlinskih živil. Rž in krompir ste edini rastlini, kateri ne prenesete obilo apna v zemlji. Navedeni rastlini uspevate torej tudi v zemlji brez apna.
Pri ozimnem žitu se daje apneni dušik v dveh porcijah in sicer V* ali M pred setvljc, ostanek pa v spomladi, kolikor mogoče zgodaj kot navrhno gnojilo. Po raztrošenju se naj apneni dušik lahko podkopa.
O gnojenju hmelja z apnenim dušikom še nimamo nobenih skušenj; le-ti se delajo letos. Hmeljarsko društvo je k tem poskusom povabilo vse ude — a vabilu so se odzvali le trije in sicer gospod Kari vitez Haupt v Štrosneku, g. Martin Ocvirk v Mali Pirešici in gospod Josip Reher iz Gotovelj. O uspehih tega gnojenja bodemo poročali pravočasno, ali vsaj o priliki prihodnjega glavnega zborovanja.
SADNO DREVJE NA NJIVAH.
Pri nas imamo navado, saditi sadno drevje v rušo, in sploh smo mnenja, da ga ni niti mogoče saditi drugod kot na travnatem svetu. Res je sicer, da škoduje senca travi manj kot vsaki drugi rastlini. Toda to velja le za gosto senco. V letnem času kadar solnce hudo pripeka in grozi suša našim poljskim rastlinam, pa opazujemo lahko, da se razvijajo najbolje sadeži tam, kjer so v rahli in premični senci. Senca, ki se premika, ki obsenčuje rastline le nekaj ur na dan, ni le škodljiva, ampak mnogokrat celo koristna. Iz tega je razvidno, da tudi sadno drevje ne bo škodovalo s svojo senco žitu in drugim rastlinam na njivi, ako ga posadimo tako, da senca ni pregosta. Treba ga je le saditi v primerni razdalji, in videli bomo, da se da sadje pridelovati tudi na obdelani njivi z najboljšim uspehom.
Ugovarjati utegnejo nekateri, da se bodo rastline slabeje razvijale pod drevjem, ker bi jih drevesne korenine ovirale v razvoju. Ta ugovor pa nikakor ne velja. Sadno drevje, zlasti hruške, poganjajo korenine globoko v zemlji, v plasteh, ki vanje korenine žita in večine naših poljskih rastlin niti ne segajo. Ako sejemo in sadimo take rastline na polju, moremo s sadnim drevjem popolnoma izkoriščati zemljo in gnoj. Korenine sadnega drevja posrkajo namreč one redilne snovi, ki uhajajo plitvo ukoreninjenim rastlinam v globočino. Rastline, ki poganjajo korenine tako globoko v zemljo, da dobivajo hrano iz tistih plasti, v katerih se nahajajo drevesne korenine, so prav redke. Ce pa tudi sejemo take rastline, se oškodujejo navadno le korenine dreves in ne poljskih rastlin. To vidimo prav dobro, če sejemo pod sadno drevje lucerno ali, kakor jo tudi imenujejo, »nemško deteljo«. Sadno drevje, pod katerim raste dolgo vrsto let nemška detelja, prične vidno pešati, ne opazimo pa, da bi bili pridelki detelje vsled sadnega drevja manjši.
Tretji ugovor naših sadjarjev je, da ni mogoče saditi sadnega drevja na njivo radi tega, ker bi plug porezal vse korenine. Res je, da porežemo večino korenin, ako preorjemo ledino, na kateri raste sadno drevje. Nikdar pa ne bode zadeval plug v sadne korenine v zemlji, ki jo obdelujemo vsako leto, razen če bi pričeli naenkrat orati globlje kakor po navadi. Drevesne korenine se same umikajo plugu in si poiščejo tiste plasti, kjer se lahko razvijajo mirno in neovirano.
Imel sem priliko, opazovati sadno drevje na njivah. Na eni njivi je rasla lucerna ali nemška detelja. Čez več let so pa preorali nemško deteljo. Drevesne korenine so hudo ovirale oranje; ker zemlja ni bila toliko časa pod plugom, so se razvile v gorenji plasti. Seveda je to trganje korenin tudi zelo škodovalo drevju in minulo je več let, preden si je zopet popolnoma opomoglo. Drevje na sosednjih njivah pa je kljub vsakoletnemu oranju ves čas krepko raslo In bogato rodilo. To kaže, da je pri sadnem nasadu na polju celo potrebno, da obdelujemo zemljo redno s plugom.
Lahko bi mi kdo nadalje ugovarjal, da ni dobro, če so se drevju razrasle korenine pregloboko. Priznavam, da je slabo, spraviti korenine vsled napačne saditve pregloboko v zemljo. Če si pa poiščejo globočino same, je to čisto kaj drugega. Tudi je velika razlika, ali zaidejo korenine pregloboko na travnatem svetu, kjer leži kmalu pod rušo že mrt-
vica, ali pa na njivi, kjer se zemlja obdeluje precej na debelo. Na travnikih primanjkuje koreninam razmeroma že plitvo potrebnega zraka. Obdelana zemlja je pa globoko prezračena in imajo korenine tam tudi v globočini dovolj zraka.
Večina sadjarjev se bo bala saditi sadno drevje na njive zaradi tega, ker bi ovirala debla in veje pri oranju in sploh pri delu na polju. Ako pa ga sadimo v primerni razdalji, ne bo ovirano splošno delo. Pri oranju bo seveda treba paziti, da ne poškodujemo lubadi na deblu. Dobro bo morda celo zavarovati deblo ob oranju s kakimi kolci. Nekateri puste na obeh straneh drevja tudi rasti nekoliko trate, ker zares ni mogoče orati popolnoma tik do debla. Sicer pa velja tudi tukaj, da se da doseči vse na svetu z dobro voljo. Ako se človek loti kake stvari in si sam prigovarja, da je ni mogoče izvršiti, je zares ne more izvesti, drugi pa, ki hoče rešiti nalogo, jo izvrši z najboljšim uspehom. Pri navadni vpregi s parom konj ali volov je treba pustiti neizoran seveda precej širok pas ob drevju, drugače bi zadeli ob drevje in ga ranili. Ako pa vprežemo živino eno za drugo, opravimo isto delo in s plugom pridemo dosti bliže do debla. Zadnji ostanek zemlje se pa obdela brez težave z lopato ali z motiko. Na ta način ni treba pustiti neobdelane niti pedi zemlje.
Da je ta misel o poljskih nasadih izvedljiva, so nam dokaz nekatere češke pokrajine, kjer hodiš lahko ure in ure po cestah, ki jih obsenčuje sadno drevje, in kjer ne vidiš na desno in levo, kakor daleč ti sega oko, drugega kot krasno obdelano polje z^ajlepšim žitom in drugimi sadeži, ki rasto pod sadnim drevjem.
Kar se tiče visečih vej, ki ovirajo nas in živino pri obdelovanju, si je treba izbrati take vrste, ki delajo bolj navpične krone. Tudi prenizkih debel ne smemo saditi na njive. Važno je nadalje, da okrepimo veje v prvih letih s pravilnim obrezovanjem in da ohranimo z redčenjem krone rodoviten les po vsej veji, da nam reja ne obrodi le na koncih in je sad ne upogne s svojo težo.
Mislim, da sem omenil in dovolj ovrgel vse mogoče ugovore zoper sadne nasade na naših njivah.
Sedaj pa moram Se omeniti prednosti, ki nam jih nudijo taki nasadi:
1.	Ker se da s pravilno izvršenimi nasadi omejiti vsak kvarljivi vpliv sadnega drevja na spodaj rastoče rastline, je mogoče s takimi nasadi pomnožiti, celo podvojiti pridelke našega polja.
2.	Ako se pomnože dohodki zemljišča, zvišamo s tem tudi njegovo vrednost in seveda tudi vrednost vsega posestva.
3.	V obdelani zemlji se razvijajo sploh vse korenine bujno in tudi koreninam sadnega drevja prija zrahljana in prezračena zemlja bolj kot zemlja, ki je strjena pod rušo. Radi tega se razvija na polju drevje veliko lepše kot v travi, raste bujneje in kljubuje veliko laže raznim boleznim in škodljivcem. Mah in lišaj, ta dva huda sovražnika sadja, se naselita le redkokdaj na drevju, ki raste na njivah.
4.	Vsled bujnejše rasti drevja je tudi rodovitnost njegova večja, zlasti pa je na obdelani zemlji sad v vsakem oziru veliko lepši in tudi okusnejši, da se torej prodati bolje in laže. S takimi nasadi bi le povzdignili našo sadno trgovino.
5.	Ker redno gnojimo naše njive, pride del tega gnoja v korist tudi sadnemu drevju, in sicer večinoma snovi, ki bi jih spral drugače dež v globokejše plasti, kamor ne segajo korenine poljskih rastlin. S sadnim drevjem na njivah bi izkoriščali vse popolneje gnoj.
Da nam ugaja nasad sadnega drevja na njivah, se je treba ravnati natančno po nslednjih navodilih;
1.	Sadno drevje se posadi v ravne vrste od severa proti jugu.
2.	Vrsta bodi oddaljena od vrste najmanj 15 m, še boljša pa je razdalja 20 do 25 m. Posebno je treba večje razdalje tam, kjer so izpeljane vrste od izhoda proti zahodu. V vrstah zadostuje razdalja 8 do 10 m.
3.	Med vrstami je treba vedno obdelovati zemljo. Nikakor se ne sme oranje opustiti več let ln potem zopet pričeti. Zaradi tega se ne sine nemška detelja sejati pod drevjem. Ako se opusti pri starejšem drevju oranje le za eno ali dve leti (n. pr. pri domači detelji), ne škoduje to koreninam.
4.	Izbrati si moramo vrste, ki jim veje rasto bolj navpično, in vrste, ki zore šele proti jeseni, ko je njiva prazna in nas ne ovirajo njeni sadeži pri obiranju.
Opozoril bi še naše sadjarje, naj ne sade drevja preblizu meje. Sosed se vedno jezi, če mu segajo veje na njegovo zemljišče. Sadu, ki pade na njegova tla, niti pobrati ne smemo. Tudi bi mu rihče ne mogel zabraniti, da poreže in poseka korenine, ki segajo na njegovo zemljo. Kjer so pa ozka zemljišča in imamo pametnega soseda, bi priporočal, da se zmenimo z njim. Vrsta se zasadi v tem slučaju na meji, in sicer je posadi vsak posestnik polovico. Prva polovica dreves in ves sad, ki ga rodi (tudi kar ga visi ne nasprotno stran), je last enega, druga drugega posestnika. Ako delamo v taki vzajemnosti, lahko dosežemo marsikaj.
R. Zdolšek v »Slov. Sadjarju«.
PROMET TUJCEV
je iz stališča narodnega gospodarstva velike važnosti. Zal, da se to pri nas še vse premalo vpošteva. Našo trditev potrjujejo najbolje številke. Leta 1912 je bilo po uradnem štetju tujcev v okraj, glavarstvu okolica Celje 1.837, Konjice 430, Ljutomer 621, Maribor 122, Ptuj 5.051, Brežice 2:019, Slovenjgradec
536 in polit, ekspozituri Mozirje 1804, skupaj 12.420. Ti tujci pa niso bili samo po 1 dan navzoči, marveč nekateri po mnogo dni. O tem nam pove sledeča razpredelnica:
Uradna statistika o bivanju tujcev 1.1912.
	09 P B	a bo	o o. rt-	S" ° O o.	e* CD N	š-S 63 s
Politični okraji	O	<2.	a- o	^ H*		g 55
|(razen avt. mest.)	p D> So	O W	h-1	rt- I*" S. o. » a	r-t- a> o.	S => ~ S
	C			®	D ®	CD r< s
Celje (okolica)	461	237	394	594	151	5594
Konjice	330	22	43	19	16	616
Ljutomer	369	84	42	99	27	856
Maribor (okolica)	20	—	—	26	76	3698
Ptuj (okolica)	615	472	958	2453	553 23226	
Mozirje eksqozitura	1636	53	70	45	—	—
Brežice	1855	144	14	—	6	242
Slovenjgradec	189	43	94	146	64	2033
Skupaj	5475	1055	1615	3382	893 36265	
Znano je, da se na potovanju potroši mnogo denarja. Iz teh številk torej lahko sklepamo, da so tujci pustili ogromno svoto denarja na Spodnjem Štajerskem. Mesta niso všteta.
Vabilo na
redni občni zbor
Posojilnice v Brežicah
registrovane zadruge i neomejeno zavezo ki se vrši v četrtek, dne 16. aprila 1.1. ob 8. uri zvečer v pisarniških prostorih posojilnice s sledečim sporedom:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Razdelitev čistega dobička.
. 4.	Potrjenje letnega zaključka za leto 1913.
5.	Volitev načelstva.
6.	Volitev nadzorstva.
7.	Slučajnosti.
OPOMBA: Ker na dan 28. marca sklicani občni zbor ni bil sklepčen, sklepa ta občni zbor pri vsakem številu navzočih zadružnikov.
1831	Načelstvo.
Reumatizem, protin, neuralgija, ozebline
povzročajo velike bolečine. Rabite najboljše sredstvo, ki je
od mnogih zdravniških autoritet priporočeni
CONTHRED
To sredstvo služi za hitro pomirjenje in odpravo bolečin, oteklin, napravi_ Členke zopet gibljive, odpravi mravljince in hitro npliva pri masiranju,-ribanju ali obvezah.
1 tuba 1 krono.	62
Izdelovalec in glavni zalagatelj
A6NER, lekarnar
dvorni založnik, PRAGA III, st. 203. Če se pošlje denar naprej, se dobi franko 1 tuba za 1 K 50 v B tub „ & K — v 10 „ ,. 9 K - v
P?zite na ime preparata in izdelovalca.
Zaloga v lekarnah.
Mnogokrat poskušano, vedno hvaljeno!
Slavno, že skozi 40 let tisoCkrat preskušano in izborno se obnašaj oCe antiseptično
domače mazilo
Čuva pred onesnaženjem, vnetjem ran. lajša boleCine, vpliva na hitro ozdravljenje in se ga kot vlažnega mazila ne more pogrešati v nobeni hiši.	63
1 pušCiea 70 v, se razpošilja vsak dan proti predplačilu, 4 pušCice za K 316 10 puščic za K T— poštnine prosto na vsako postajo.
B. FRAGNER, ^Sk —
lekarna „Pri črnem orlu PRAGA, Mala stran, ogel Nerudove ul. it. 203
Zaloge v vseh avstro-ogrskih lekarnah.
Občni zbor c. kr. staj. kmetijske družbe. Dostavljamo, da je bil izmed že javljenih zaslužnih slovenskih mož od c. kr. kmet. družbe štajerske tudi odlikovan s srebrno kolajno g. Ivan Kryl, prof. realke v Ljutomeru in 40 letni član ondotne kmetijske podružnice.
Umrl je v Peklu pri Poljčanah vpokojeni nad-učitelj Simon Kropej, 76 let star. Imel je častno kolajno za 40 letno zvesto službovanje.
Izseljenci, pozor! Ne hodite drugim na limancs! Ne dajte se loviti! Uradnih papirjev in delavske knjižice ne dajte iz rok. To je vendar vaše premo- j ženje, ker brez njih vas nikjer ne sprejmejo. V slučaju izgube imate velike sitnosti, posebno če ste že na potovanju. Ako jih kdo od vas zahteva, vprašajte druge, če je zaupanja vredna in za to poklicana oseba. Obrnite se na vlakih do sprevodnikov ali železniških uradnikov. Ne smete smatrati ves svet za tako nedolžnega in poštenega. Rešitelj.
Albanščina v naši armadi. Silne simpatije, ki jih goje naši merodajni krogi do vsega, kar je albansko, niso ostale brez vpliva niti na našo armado. Tudi v armadi je treba pokazati, da je Albanija tista os, okrog katere se vrti vse javno življenje v Avstro-Ogrski. Zato so dali sestaviti albansko slovnico in albanski besednjak s posebnim ozirom na vojaške potrebe, in vojaške oblasti pozivajo sedaj aktivne In rezervne častnike v posebnih dopisih, naj si nabavijo te knjige in naj se pridno uče iz njih — albanščine. Čemu bo častnikom albanščina, je seveda zagonetka, ko je vendar znano, da se nikjer širom Avstrije ne govori albanski? Govore pa se razni drugi, dokaj kulturnejši jeziki, med temi tudi slovenski. Pravijo, da se častniki, službujoči pri slovenskih polkih, odlikujejo po svojem naravnost groznem neznanju slovenščine. Če je že tem častnikom potrebna albanščina, ali bi jim ne bil nič manj koristen tudi slovenski jezik? Zato bi želeli, da bi veleslavna vojaška uprava v isti meri odkrila svojo ljubezen tudi do slovenskega jezika in ga v izučenje priporočala aktivnim in rezervnim častnikom prav tako, kakor priporoča sedaj albanščino. Seveda nismo čisto nič prepričani, da bi vojaška oblast ustregla naši želji in prošnji, ker vemo, da je v danih razmerah v očeh merodajnih činiteljev vedno še vse zaljubljeno v Albanijo.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Slov. Bistrica: Iskrena hvala, še več, za vsako številko. Ali bi ne mogli naročiti več izvodov »Narodnega lista«, da bi se vaši krepki dopisi čim bolj brali? — Št. Peter pod Sv. gor. Vas prvič spoznavam kot dopisnika; jako izvrstno ste napravili, pišite še! S tem koristite listu in stranki. Poleg političnih novic pa so nam dobro došli dopisi o raznih zanimivih dogodkih, letini, sejmih, sploh o vsem. Zibika: Vesele praznike, drugih novic nič?
Ugodno prilika.
Pod jako ugodnimi pogoji se proda 9 parov skoraj popolnoma novih
oken s šipami
hišna vrata, kakor tudi usnjena streha za voz. Več se izve v pisarni dr. Gosrišeka pni Lenariti v Slov. goricah.	iso i
ižmelovalci 8
Srebrno-Jeklene
iz najvlačnejšega in najboljšega jekla, lahke, s kojim je mogoče najbolj trdo travo pri enkratnem brušenju 100 korakov neprenehoma kositi, razpošilja po najnižjih cenah edino
Adalbert Geiss - a
nasl. Viktor Pilili v ŽALCU.
Zahtevajte cenik! 175 -i
Lepa nadstropna hiša
s hlevom, svinjsko kuhinjo, 3A» orala zemlje (njiv) z lepimi vinskimi trtami, ležoč na krasni legi ob okrajni cesti Celje-Teharje, oddaljeno 1/4 ure od mesta Celje, se takoj proda po ugodni ceni. — Pojasnila se dobi od A»e Spe* v Čretu hiš, št. 1 pri Teharjih._m 3-1
Več spretnih
mizarskih pomočnikov
sprejme Martin Stojjan, mizarski mojster v Teharji pri Celju. Sprejme se tudi
vajenec
ki ima veselje do mizarske obrti.	178 l
Loterijske številke.
Line, dne 4. aprila 1914:
Trst,
7.
54, 25, 70, 24, 2 22, 26, 53, 54, 56
; 170 i . ■
t ■
P 60/1 in ad 74/7,163
Iščeta se dekla in natakarica C. kr. okrajno sodišče, na Vranskem
naznanja sledeče:
V četrtek, dne 16. aprila 1914, ob 10. uri dop.
za Ruško kočo pri Sv. Arhu na Pohorju. Dekla ima največ opravka v kuhinji, kjer se' lahko priuči finemu kuhanju. Natakarica mora biti iznrjena. Vstop 1. maja, Vprašanja se naslovijo „Ruška koča", p. Ruše, Štajersko. 182 3-1
Kmetje, pozor!
Za preskrbo delavstva pri elektrarni na Fali z mesom nakupujeta 2 mesarja primerno
klavno živino.
Kdor ima kaj oddati, naj to naznani Glavni hranilnici in posojilnici v Št. Lenartu
katera prevzame brezplačno posredovanje. — To velja tudi za one, ki imajo slej primerno živino.
se bode pri tem sodišču, soba štev. 1 potom javne dražbe dala v zakup hiša štev. 50'na Gomilskem z gospodarskim poslopjem, dvoriščem in vrtom za zelenjavo in gostilničarsko obrtjo, ki pristoji na hiši pop. štev. 50, dedičem umrlega Petra Jelena, po domače Vouka, na Gomilskem.
Vse to se bo dalo v zakup na 6 let, počenši s 1. majem 1914.
Izklicna letna cena, obenem zakupnina je za vse zakupne predmete skupaj določena na 200 K, kot varščino ali kavcijo pa je položiti znesek po 50 K.
Ponudbe pod navedeno izklicno ceno se ne sprejmejo. Dražba se vrši v sodni dvorani štev. 1. — Dražbeni oogoji ležijo vsakomur na vpogled pri sodniji.
C. kr. okrajna sodnija Vransko, oddelek I.,
dne 1. aprila 1914.
Zdolšek.
sZAGREBACKI MAGAZIN:
j Jelačicev trg 7 A G R £ R Jelačičev trg j
I
(y palači „Sr>bake banke")
Največja zagrebška, popolnoma velikomestno urejena trgovina gotovih modernih oblek za gospe, gospode, dečke, deklice in otroke.
za izdelovanje najfinejših moških oblek po meri.
Gene nizke in stalne. :::: Ogled trgovine svoboden.
Dnevno novine. Kataloge pošiljamo na zahtevo.
Mala oznanila.
Vsaka mastno tiskana beseda stane 10 Vin., navadno tiskane pa po 6 Vin. Znesek se mora vposlati vnaprej, ker se sicer = inserat ne priobči. =====
Na prodaj
je posestvo v Libojah pri Celju, obstoječe iz 26 oralov zemljišča; zraven je hiša z gospodarskim poslopjem. Posestvo obsega travnike, njive, hosto. sadonosnik in vinograd. Zraven se proda 5 glav živine, 3 svinje in gospodarsko orodje. Cena 12.000 kron. — Več pove posestnik Egid Orozel, trgovina Lakitsch, Celje.
Sprejme se prodajalca
popolnoma izvežbana v ma-nu fakturni stroki, spretna in prijazna v postrežbi, lepega vedenja, boljša moč za manufakturno trgovino R. MIKLAUC, Ljubljana. 177 3 1
folrstno službo
dobita dva mlada fanta (16 — 20 let stara) v južni Dalmaciji pri nekem gostilničarju in trgovcu — rodom Slovencu. Ce znata malo nemščine, imata prednost. V kraju se lahko naučita hrvatski, italjanski in madžarski. Več pove urednik Lešničar v Celju. Za odgovor priložite znamko. Vozni stroški v Dalmacijo se povrnejo.	172 2-1
Pridnega učenca
poštenih starišev za trgovino z mešanim blagom sprejme Miloš Oset, Muta.
168 2-2
Vzorci franko
modnih štofov eponge
C E FI RI
batisti, platno, platneno in pavoljno blago pošilja V. J. HAVLICEK „& BRAT Kopelj Podebrad Češko. 161 6 2
Pišite takoj! Pišite takoj!
Kupi se družinska hiša
s sadnim vrtom in dobro pitno vodo v neposredni bližini mesta Celja, proti takojšnjem plačilu. Naslov v upravništvo tega lista.
129
! 500 kron !
vam plačam, ako moje „Ria • balzam" ne odstrani kurjih očes, bradavic, trde kože v 3 dneh brez bolečin. Cena škatljice z garancijskim pismom 1 K. Kemeny, Košice (Kaschau)I. poštni predal 12/227, Ogrsko
V najem se odda pekar>ija
v prometnem kraju brez konkurence. Ponudbe na D. Bezenšek, trgovec, Franko-lovo. p. Vojnik. 156 3-2
Dva izurjena klju-čarska pomočnika
sprejme v trajno delo Ivan Triller ključavničar, Bled, Gorenjsko.	164 3-2
Golša in debeli vrat.
Kdor se tega hoče rešiti brez joda, brez medicine, v kratkem času s sredstvom, ki ga je nekdo, ki je na tem trpel, sam iznašel, naj se obrne na: kemično tovarno Paracelsus, Sternberg (Moravsko). Vprašanjem je priložiti 2 znamki. 40 10-7
Dva mizarska pomočnika in I učenca
sprejme takoj I. Kralj, mizarski mojster Slov. Gradec.
167 2-2
KaKo ozdrsVite pljučne bolezni, oslovi Kašelj in naduho
popolnoma, vam povem čisto zastonj. Pošljite kuvert z znamko za odgovor gospe B. Kolenska, Vršiče 383 pri Pragi, Češko.	133 -3
Kdor
je s svojim
želodcem
in r- r> a\i r\ r«
in črevom nezadovoljen
jemlje naj redno nekaj časa DrmedTrauba telodčm prašek
gASTRICIN
Učinek presenetelji« Dobi se v vseh apotekah.
Velika s^atlja stane 3 Kr.
GLAVNA ZALOGA:
Sternapoteka. Dunaj, IV. Favoritenstrasse25. i
Prospekti gratis in franco.i
Zdravniki dobe za, a posKušnjo Gaatricinjj brezplačni). '»
V Celju se dobiš
v lekarnah Oto Schwarzel & Co., M. Rauscher.
68 12-8
Tehnični učni zavod Podmokli .
(Bodenbach) na Labi. Izobrazba bodočih inženirjev, arhitektov, tehnikov, kemikov.
siiOt^
pefican
a
33 parnikov!
33 parnikov!
Avstro-Amerikana, Trst
Redno prevažanje potnikov in blaga v Severno in Jnžno Ameriko, Kanado čez Grško, Italijo, Severno Afriko, Špansko in Portugalsko.
V mr>zlem letnem času v Sever, in Južno Ameriko
po solnčnem jugu Sredozemskega morja. Z bivanjem v Patrasu (Grško), Palermu ali Neaplju, Alžirju, Barceloni. Almeriji in Lizboni.
Prihodnji pamiki vozijo iz Trsta:
parniki „Martha Vtfashington" dne II. aprila v Novi J«rkf „Laura" 18. aprila Buenos Aires, ,,Belvedere" 25. aprila v Novi Jork, ,,Sofija Hohenberg" 29. aprila
v Buenos Aires. Kombinirane zabavne vožnje na Sredozemskem morju na velikih amerikanskih parniklh.
Pojasnila dajejo ravnateljstvo v Trstu, Via Molino Piccolo štev. 2 in A. Kiffmanna naslednik, Maribor Grajski trg St. 3.	42 26-2
in razno moderno blago za moike ln ženske obleke razpošilja po najnižjih oenah 62 -8
===== Jugoslovanska razpošiljalna =====
R. Stermecki v Celju
Pišite po glavni ilnstrovani cenik čez več tisoč stvari, kateri se vsakemu pošlje zastonj. Pri naročilih iz Srbije, Bnlgarije, Nemčije in Amerike je treba denar naprej poslati.
Krasno posestvo
16 minut od Šoštanja oddaljeno, katero obsega hišo, obokano gospodarsko poslopje za 15 glav živine, obokane sviujake, kozolec s 6 okni ter mlin komaj 30 korakov od hiše — je po ceni naprodaj. Posestvo leži popolnoma v ravnini in meri 18 ha 33 a 53 m2 Kdor želi kupiti res lepo posestvo, naj ne zamudi te ugodne prilike! Natančnejša pojasnila daje g. Fran Rajštef v Šoštanju.	145 3-3

Hffiffiffi)!
Pesa za klajo
daje najvišji čisti dobiček
7aetnni razpošiljamo MblUllJ 40 strani ob-segajočo knjižico
„0 pridelovanju pese"
pri polju in slnži za
živinorejo kar najboljše. — Za peso je najboljše seme origin. Friedrichswertsko po imenn „Zuckerwalze". — Obneslo se je povsod po Avstriji. — Poročila in cenike pošilja
Eduard Meyer, graščina Friedrlcliswertli 1209, Tiiringlja.
ki opisnje obdelovanje, dalje, kako se dobi največ in najboljšega pridelka, gnojenje, polaganje živini itd. — Vsak kmetovalec naj Cita,
Izdal svetnik
Listerjevi bencinovi
petrolejevi in plinovi motorji
lokomobiii
za vse vrste strojev od I'/s — 10 HP z magnetnim
vžigalom. Najmanjša poraba goriva I Ugodni plačilni pogojil Najpripiostejši motor za
kmetijstvo! Več tisoč v rabi. Ceniki in obiski zastonj.
R. A. LISTER & CO., dr. z o. z.
Dunaj, III/2, Hintere Zollamtsstrasse 9.
137 -4
t
S
e
R t*-
(0
O
L tt a
s
»
10 O
■ H
"o
B O
k
885522888
5EBS8 S2ZS38
33-9 88SZESŠ
mml
so postali dokaj cenejši.
Dokazano najuspešnejše, najcenejše nadomestilo za ogljikovo kislino za vse vrste zemlje in sadežev, prekaša vsled svojega zanesljivega, hitrega vpliva vsa druga priporočena fosfornoklsla
gnojila! Amonijakove, kalijeve, salpetrove-super-fosfate kot najboljša sredstva za uspešno, izplačajoče se gnojenje dobite pri vseh tovarnah, trgovcih in kmetijskih društvih.
Osrednja pisarna L. Fortner, Praga, Graben 17.
1
a
3
iS.
A
(0
m c v
(D
"S
t» S)
0
3
1
888


Glavna hranilnica in posojilnica pri Sy. Lenartu
se priporoča slavnemu občinstvu y nalaganje denarja kakor tudi v najemanje posojil. — Hranilne lfloge obrestuje stalno že od ustanovitve po 5°|0j posojila daje po 6°|0-- Priporoča se tudi v posredovanje pri nakupu cenili in preizkušeno dobrih umetnih gnojil.
1	Alojzij Prah
pletarski mojster v Celju Hotovška ulica štev. 12.
■
2	Dajam naznanje, da imam veliko zalogo najcenejše in najboljša vsakovrstne pletenine, kakor: vsakovrstno moderno pohištvo iz šibja in trstja (španskega), spletene stole,
3	mize, klopi za sobe in vrte, otročje vozičke, kovčeke za potovanje razne velikosti, mizice za cvetlice in ročna dela, jerbase za papir, perilo itd. Vse ročni izdelki. Prevzamem
S tudi vsako drugo delo po naročilu. Sprejemam tudi stare otročje vozičke in druge spletene stvari v popravilo.
■ Najtopleje se priporočam občinstvu za obila naročila!
Brzojavka! Brzojavka 1
Otvori se na novo veliki kronski bazar
na Krožni cesti 4 v Celju.
6 trdnih cen: 50 vinarjev, 1 K, 2 K, 4 K,
5 £ in naprej.
155 2-2
au
Nagrobne
vence
v raznih velikostih in cenah s trakovi in brez trakov ima v zalogi
Zvezna trgovina
(Goričar & Leskovšek)
v Celju.
93 11-3
Naročila se izvršujejo z obratno pošto. — Brzojavni naslov:
Zvezna trgovina,
(Goričar & Leskovšek, Celje
18
XXXXXXXXXXXXX XX xxxxxxxxxxxxxxxx
sprejema vloge od svojih članov, ki nameravajo zidati hiše in jih obrestuje po
xxxxxxxxxxxxx xx xxxxxxxxxxxxxyxx
pet od sto S
registrovana stavbena in stanovanjska zadruga z omejeno zavezo Y GABER JU PRI CELJU
n, Zadruga ima v Gaberju tik Celja 28 u| lepih stavbenih prostorov na razpolago.
10 Na teh stavi svojim zadruž. hiše, ako vplačajo v goto < i vsaj 30%! projekt stavbe.
106 -6
Pisarna je v Celju, Rotovška ulica št 12
Avstr. poštne hranilnice rafinn štev. 64.366.
xxxxxxxxxxxxxxx
Uraduje je VsaK «-trteH od 9.-12. ure in
VsaKo nedeljo od 9.-11. ure dopoldne.