11 H A J A OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH - TELEFONI > UREDNIŠTVO 24-78, TAJNIŠTVO IN UPRAVA 21-90 - TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU ^-TO-1-135 - LETNA NAROČNINA 900 DIN. MESEČNA 75 DIN. POSAMEZNA STEV. 10 DIN leto xiv KRANJ, SOBOTA, 16. SEPTEMBRA 1961 ŠT. 105 ▲ IZHAJA OD OKTOBRA 1MI KOT TEDNIK - OD L JANUARJA 1956 KOT POLTEDNIK - OD 1. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO - IZDAJA CP »GORENJSKI TISK- V KRANJU - UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - GLAVNI UREDNIK: SLAVKO BEZNIK Glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva za gorenjsko Pred petim letnim občnim zborom OSS Kranj remenjem nac Kaša razglednica — motiv z blejskega gradu V sredo, 20. septembra, bo v Kranju peti letni občni zbor Okrajnega sindikalnega sveta. Ob tej priliki prinašamo nekaj podatkov in ugotovitev iz organizacijskega poročila, ki ga je za občni zbor pripravil OS\S Kranj. Ob zadnji, četrti kctaforenci OSS Kranj je bilo na Gorenjskem devet obči nekih sindikalnih svetov oziroma 267 sindikalnih podružnic. Te so združevale 41.515 članov. Z letošnjim združevanjem občin se je zmanjšalo število ObSS in spremenila njihova struktura. Tako imamo danes v petih občinah 328 sindikalnih podružnic s 47.956/člani. Kljub temu, da se od zanje konference OSS število delovnih kolektivov ni povečalo, je število sindikalnih podružnic naraslo za 61. Pri tem pa moramo še upoštevati, da se je devet sindikalnih podružnic priključilo občinskemu sindikalnemu svetu Logatec. Občinski sindikalni svet Radovljica ima donos 81 sindikalnih podružnic s 6.972 člani, občirski sindikalni svet v Skofji Loki 59 podružnic in 6.221 članov, občinski simdlkalni svet na Jesenicah 53 podružnic in 11.044 članov, občinski sindikalni svet v Kranju 111 podružnic in 19.460 članov ter občinski sindikalni svet v Tržiču 24 podružnic in 4.259 članov. Število sindikalnih podružnic se je od leta 1959 povečalo za 61, število članstva pa za 6.441. V zadnji mandatni dobi se je tudi delo sveta in njegovih organov b;srveno spremenilo. Aktivnost in delo posameznih komisij pri Okrajnem sindikalnem svatu so povečali tako, da so v njihova vodstva vključili predvsem tiste tovariše, ki še niso bili obremenjeni z delom v sindikalnih podružnicah ali pri občinskih sindikalnih svetih. S tem so bili bistveno razbremenjeni predvsem predsedniki ObSS, ki so dotlej vodili delo teh komisij. Okrajni sindikalni svet Kranj ima danes pet komisij, in sicer komisijo za organizacijo kadrov- skega vprašanja, za gospodarsko politična, za vzgojno ideološka in za socialna vprašanja ter komisijo za delavsko samoupravljanje Čeprav komisije naso organi sveta, vendar samostojno spremljajo razvoj dejavnosti na svojem področju ter o svojih ugotovitvah poročajo plenumu in predsedstvu. ' Komisije samostojno vodijo posvete z aktivom občinskih sindikalnih svetov in s sindikalnimi podružnicami. Prve izkušnje po uvedbi takega načina dela kažejo dokaj zadovoljive rezultate, saj se aktivnost komisij lahko prilagaja potrebam in težnjam članstva. Delo Okrajnega sindikalnega sveta ob takih pogojih izgublja svoj linijski oziroma direktivni značaj, ker tako prerašča v tribuno, ki daje široke možnosti izmenjave izkušenj in stališč ter končno tudi večjo demokratičnost v delu in pri odločanju o vseh pomembnih problemih. J. P. Boris Kreigher obiskal Kranj Kooperacija in znanstvene raziskovalno delo vidita k smotrnemu gospodarjenju KRANJ — V sredo, 13. septembra dopoldne, s-ta obiskala tukajšnji tovarni Savo in Planiko predsednik Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS Boris Kraigher in predsednik Zbornice za industrijo, gradbeništvo in promet LRS ing. Ivo Klemenčič. Gosta so pri obisku obeh podjetij spremljali sekretar OP ZKS Janko Rudolf, predsednik OLO Kranj Jakob Žen in sekretar Ob ZKS Kranj Štefan Kadoič. Ob rekonstrukciji jeseniške Železarne 1965. teta podvojena proizvodnja vsem kvaliteta in produktivnost — s pripravljalnimi deli za rekonstrukcijo so že začeli Za prvo fazo rekonstrukcij v jeseniški železarni, je zato smo jih morali pred nedav Podjetje dobilo odobrenih 27 milijard dinarjev. Od tega Jih bodo porabili 7,5 milijarde za gradbena dela, 5,6 za do-izdelano in 13,3 milijarde za uvoženo opremo. Razen tega računajo, da bodo pol milijarde dinarjev porabili še razne druge manjše stroške. S pripravljalnimi deli za rekonstrukcijo železarne so začeli že 19. avgusta na Belcem polju pod Javornikom. j^kaj je potrebno jeseniško Že- I vi J-^rno rekonstruirati? — Razen' m ^lO: Siji Uri Pr0 ^ih potreb po črni metalurga jugoslovanskem tržišču, so izdelavi rekonstrukcijskega Srama v Železarni izhajali Xa«^VSPrn iz tren ^k, *n B'cer: zrelost strojev in drugih na-k *v> pomanjkanje delavcev in Ju^JShja oddaljenost Železarne virov surovin. 0rr»eni(i moramo, da so v Želc-^"'ni že nad 50 let stare naprave. ^r°Ji Pa so stari že blizu 100 let. v *° so se v Železarni odločili, da t->| Proizvajali predvsem kvali-fckla. Zaradi pomanjkanja - Rvcev, v Železarni na Jeeeni- i?.v **rerr»j° tja pov .-anjem pro->an'<1"'"- ne 'ia bi 7V,"(*'i,i levilo it,r slcr*ih. To pa je prav gotovo s sodobnimi stroji in "^avnrr... V,).,0 Programu bi celotno proiz-jij. n-i° d«-, k,,llra leta 1965 porlvo-\^ p° zaključku prve faze re-lta«t ul 1° OD koncu l*ta bi bilo v Železarni zaposlc-^»v toliko delavcev kot se- Mar. ,nam Jr Pove ' il Ing. MIlan ^- .le težišče rekonstrukcije *JkUvC'''°'i[vm naraščanj in kvalitete. "vnesti pro- ti Dr0 1 Ogledamo rekonstrukcijski te^arn Železarne pobliže, po-j^.^S^tovimo, da so bo po njem iaia :'s*a železarna precej pribli-Tropskemu povprečju. Iz-*U>;k se bo ;>ovečal za 3 od-^e-oi' *>;M v!,;< kih pečeh pa bodo Kj| ' *ttan'šnl| proizvodne etro-W.. n "i cev z manj So uporabo precej več bodo izdelali *Mtt" več bo Jo ^•»iSjjt ' ki ''u na lrd; 5«kon"ši'.KUjl;. Seveia Jo težile & novo &«* ^''ntirnll med druqim tudi Wa električno pe?. R. zen beharu 0 proge v valjarnah 5* *ttaJii*ntmo' bo,° novo val3ur-Wn i 1 n" BelJkem polju pod ^f.th',.! Ki leži med cesto in jezerom hidro-Mcste. Strokovnjaki v menijo, prvotno funkcijo. URESNIČEN NACRT Z dnem 16. septembrom 1947. leta je začela" veljati mirovna pogodba med Jugoslavijo in Italijo. Z istim dnem so bili dokončno priključeni k Jugoslaviji tudi vsi kraji Istre in Slovenskega, Primorja, ki so bili prej pod italijansko okupac'jo. S tem je bil uresničen načrt OF Slovenije in sklepi Kočevskega zbora ter uresničene sanje prebivalstva teh!§ [ Ljudje in dogodki plačancem le odklenkeio Sedemnajstega februarja letošnjega leta je kontrolni stolp letališča v glavnom mestu Com-bejeve Katange nazakoval poteze sivoumazane stavbe prepletene z antenskimi žicami, kakor vsa poslopja, ki so jih /gradili Belgijci v tej deželi rudnih zakladov. ,Tcga dne se je iz stolpa oglasila sirena, ki je ponazarjala, kako malo vredna je bHa človeška kri za režim odpadnika Combeja in njegovega notranjega ministra Munon-ga. Katanski orožniki, spremljani od belgijskih oficirjev, so pohiteli proti letalu. Neki častnik, varen in osoren, je vpil na ves glas, da .'"o preglasil čredo orožnikov: »S svoimi nogami ne sme uma-ati tla Katange! Na naši zemlji ne sme »topili na svoje noge!« Bilo je to letalo, ki je pripeljalo na clizabothvillsVo letališče pokojtiega Lumumba, M'Fo-lo in Okito. Sedem mesecev po tem dogodku se je kakor prepercl razgledni stolp . zrušil diktatorski režim secesionista Moisa Combeja, ki je vladal »s pestmi in bajoneti*. svojega notranjega ministra Munonga. Tako se po kratki -dobi vrača v Kalango Lu-mumbina ideja, da je celovitost dežele prvi pogoj samostojnosti in neodvisnosti. Notranji razvoj v tej deželi, po zbližanju med Lcopoldvillom in Stanlevvillom, je sam po sebi nakazoval, da so dnevi Combejevega obstanka v K »tangi šteti. Ko so Čete Združenih narodov zagotovile podporo osrednji kongoški vladi je bila Combejeva klika praktično že strmoglavljena, ker tudi med zahodnimi državami Combe, razen Belgijcev, ni našel več zagovornikov. Combejev režim je bil ed vsega začetka umetno vzdrževan iz tujine, ztasii med kreri belgijskega ncoko'e-iiallzma je imel Combe največjo oporo, ki so v njem videli utelešeno podobo »starih dobrih čarov«. Dogodki so se po enoletni krizi zasekali iako, da se zahodnih državam ne zdi več potrebno podpirati ka*an?kega režima, kajti osebnost, ki je zaskrbljevala zahodne države, Pairiee Lumum- ba, je mrtev. Frotiigra s Katan-go jim ni več potrebna. Katan- 15 tisoč njegovih vojakov je s | pomočjo belih najemnikov V°~ | ga je bila zahodnim državam žgalo desetine vasi in zverinsko | pobilo mnogo prebivalcev teh | krajev, ki so dajali odpor nje- | govi orožniški strahovladi. Med | konferenco nekaterih kongoškdh | voditeljev v Coquilhatvillu so g Combeja zaradi nasprotovanj g Kasavubujevi skupini priprH, da bi na ta način izsilili koncesije | in popuščanje v njegovih zahte- | vah. Combe je po sili razmer g potrebna tako dolgo, dokler so v njej videli protiutež Lumum-bi. Combejev režim je v več kot enoletnem obstoju pogosta pokazal svojo osnovno politično naperjenost in težnje. Odnosi med Katango in osrednjo kon-goško pokrajino Katange v začetku junija lani, takoj po ne- t H pristal na sporazum, po vrnitvi I redih, ki so izbruhnili po raz- v E,jsabethvine pa se je odrekel 8 glasitvi neodvisnosti Konga. Me- vseh sklepov, sec pozneje je Combe razglasil obračun s Combejem je bil neodvisnost Katange in obvestil ,ahek kar samo pljuje trditve, da Combe ni imel položaja osrednjo vlado, da ozemlje Ka-tange ni več del kongoškega ozemlja. Osrednja vlada ni priznala tega dejanja in je ostro zavrnila ta svojevoljni sklep. Iz uradne politike Katange je bilo kmalu razbrati, kar je Combe večkrat izjavil, da je prijatelj Belgije in da ne bo dovolil, da bi Belgijci zamistili položaje, ki jih imajo v Katangi. V začetku letošnjega leta je Combe naj-suroveje zatrl odpor plemena Balube v severni Katangi. Kakih krajev, ki je bilo četrt stoletja Ig odtrgano od matične skupnosti. J g||Hinill!|inilllilIIUIi!lllllllll!lllllliili;iilM^ nikoli v svojih rokah in da so g bili temelji njegove oblasti ■ g plačanimi orožniki in tujimi ve- p jaškimi izvedenci samo prazna j| utvara. Režim, ki je črpal svojo g moč iz krvnega davka nedolžne- ^ ga prebivalstva, prav gotovo D* g* bo našel ljudi, ki bi za nJega g umirali na barikadah. — To J* | osnovni zaključek, ki je razvi- | d en iz poteka dogodkov T K«- | tangi, ko Combe še iSče »roje 5 pravo zatočišče. (M. S.) Radovljica, 13. septembra največ govorili o načrtih krajev- — Včeraj je bilo v Bohinju posvetovanje s predsedniki krajevnih organizacij SZDL iz bohinjskega kota. To 'e bilo prvo tovrstno posvetovanje, ki ga j?e občinski odbor SZDL Pripravil po polletnih počitnicah. Danes bo podobno posvetovanje za predsednike KO z blejskega območja, v Radovljici pa bo prihodnji teden. Na posvetovanju v Bohinju so PREDAVANJA O BEOGRAJSKI KONFERENCI (M. S.) Radovljica, 16. septembra — V ponedeljek se bo v Radovljici sestal politični aktiv. Novinar Ljubljanskega dnevnika Miro Sot-lar bo ob tej priložnosti predaval o pomenu beograjske konference. Medtem, ko se bodo v ponedeljek zbrali vsi tisti, ki so sposobni tolmačiti pomen konference tudi drugim, bodo za ostale domačine pripravile primerna pređavarna Delavske univerze. Le-te bodo skušale približati poslušalcem vse države, ki so sodelovale na konferenci, in to z goe^podarske, druž-beno-politične in kulturne strani. nih organizacj za delo v prihodnje. Domenili so se tudi, da bodo pri vseh krajevnih organizacijah uvedli tedensko dežurno službo. Nekaj ur na teden se bo v prostorih krajevne organizacije zadrževal član krajevnega odbora in bo tako na razpolago članom krajevnih organizacij pa tudi predstav- nikom občinskih organizacij, ki bodo želeli stik s KO. Pri krajevnih organizacijah v Bohinjski Bistrici, na Bledu in v Radovljici bodo skušali ustanoviti zunanje politične sekcije. Te bodo zbirale predloge in sestavljale progrnme predavanj o aktualnih zunanjepolitičnih temah ter poiskale tudi sposobne predavatelje. S plenarnega sestanka ObKLMS rani - kongresno mesto (J. M.) V torek. 12. septembra, je bil v Delavskem domu v Kranju plenarni sestanek občinskega komiteja LM8 Kranj. Tokrat so razpravljali o nekaterih aktualnih nalogah, ki naj bi jih Organizacije Ljudske mladine v tem obdobju reševale, predvsem pa so se razgovarjali o bližnjih konferencah osnovnih organizacij v kranjskem okraju in pa o kongresu LMS. ki bo januarja prihodnjega leta v Kranju. Sklenili so, da bodo kongres počastili s pospešeno aktivnostjo na vseh področjih dejavnosti organizacije Ljudske mladine. Na gradbišču kranjskega nebotičnika Uvodne misli plenarnemu sestanku je povedal Jože Kavčič. Dejal je. da so povsod v kranjski komuni že pričeli s predvolilnimi sestanki. Konference terenskih aktiven' in nekaterih Šolskih organizacij bodo še v tem mesecu. Vse ostale organizacijo pa bodo zaključile s konferencami v oktobru. Kakor predvidevajo bo konferenca občinskega komiteja v sredini novembra. Izkušnje so pokazale, da doslej na nekaterih lanskih konferencah letna poročila niso bila zadosti dobro pripravljena. Prav zaradi tega je bila tudi razprava šibka. Posebno skrb bo treba pred in po konferencah posvetiti novim kadrom. Ob koncu so sprejeli tudi sklep, da naj vse večje šole skušajo pripraviti konference po delegatskem r istemu. Razprava, ki tokrat ni bila posebno živahna, je prispevala ne katere misli. Pero. Jocifovskl je poudaril, da bi bilo potrebno v tem obdobjii letnih konferenc še posebej aktivirati vse člane plenuma občinskega komiteja. Tovariš Marjančič je govoril o nekaterih kadrovskih problemih, Andrej Zalar pa o vprašanjih administracije osnovnih organizacij. imrniniiiniiiiniiiiniiM^ naš rpzgouor Ob rumenem spačku Drago Košak že štiri mesece upravlja rumenega »Spačka« — Avto-moto zveze Slovenije, na cesti med Ljubljano in Jesenicami. Na avtomobilu piše Z velikimi črkami POMOČ-INFORMACIJE, in ker v trenutku, ko smo naleteli nanj, ni nihče potreboval od njega ne prvega ne drugega, sem ga poprosila za kratek razgovor. Nekako takole sva kramljala: Kakšne pomoči so avtomobili-sti največkrat potrebni? sem dosegel neke nedelje v času Gorenjskega sejma, ko sem pomagal spraviti v red 16 avtomobilov. Kaj pa inozemski vozniki, vas radi poiprosijo za pomoč? Opazil sem, da so takih uslug bolj navajeni kot naši, ker imajo v zapadnoevropskih državah že vrsto let dobro razvito tako servisno službo v rumenih avtomobilih. Pri njihovih avtomobilih so okvare bolj redke, ker se za pot navadno zelo dobro pri pra- no, kadar popravim kakšno okvaro na motornem vozilu, pravim vozniku, da naj avto preizkusi, šele potem vzamem plačilo. In tako mi jo lahko neki voznik ušel, seveda samo prvi. Sedaj si pred preizkušnjo vedno zapišem številko vozila. Ali velikokrat naletite na ta kega voznika, ki zna avto samo voziti, sicer se pa nanj prav nič ne razume? Večkrat; zapomnil sem si onega »najtežjih primerov«. Fifttu WK) se je spraznilo eno izmed zadnjih koles. Voznik j« to opazil šele po šestih kilometrih vožnje, in še na to ga je opozorila žena. Ker še nikoli ni sam zamenjal rezervnega kolesa, ni znal namestiti niti dvigala. Zato so mu je avto velikokrat zmuz- več kot 10.000 kikimotrov, pa nisem doživel niti najmanjše okvare, še na gumah ne. Ce bi imelo vozilo vsaj malo močnejši motor, ae ros ne bi imel kaj pritoževati. M. S. ■ I Naiveč kvarov je na električni vijo, zato pa radi povprašajo po «H * njega in se pri tem pošte- napeljavi, na gumah in na klinastih jermenih (posebno pri avtomobilih Fiat 600). Večkrat moram pomagati tudi z bencinom ali oljem, ker si ga marsikateri šofer (amater) ne preskrbi pravočasno. Vsak dan poma- gostiščin, eamping prostorih in tako dalje. Ali imate kakšne težave z nepoštenimi vozniki? Na tej cesti me še nihče nI skušal ogoljufati za plačilo, ker sem pridobil izkušnje že na ce- no odrgnil. Ko sem prišel do voznika, je ta že povil dvig.d* v vrvečko za orodje, da mu no bi več poškodovalo vozila. Kako pa »te kaj s svojim Sp.u kotu zadovoljni? AU ga un*~ g rate tudi kdaj popravljati? Do sedaj sem prevozil z njira Drago Košak ie oni po suei 1 SUKARNO IN KEITA V ZDA — Odposlanca beograjske konference 25 * venblokovskih držav sta izročila predsedniku ZDA Kennedvju predlog. a*J ZDA in Sovjetska zveza opustili vojaške priprav'« rn pristopile k razgo"**8* da bi preprečila nevarnost vojne. Oba predsednika so v Washingtonu sprejeli z vsemi častmi, s kafcri*«*^ sprejemajo državnike. KATANGA SESTAVNI DEL KONGA — čete Združenih na rodo* so p****^ nadzorstvo v kongoški državi Katangi po hudih bojih s katanškirm she* v Elisabe.thvillu. Boji so trajali nekaj ur. V bojih je bil ubit tudi povelji švedskega odreda. Po poročilih je padlo 37 vojakov čombejevih oborožen* sil. Predsednik secesionistične države Katange Combe, ki je prišel na ob*35* pred štirinajstimi meseci je pobegnil iz Elisabcthvilla. Katanga bo odslej *-°B' goška pokrajina, ki jo upravlja osrednja vlada. Pusti ga, on tako ne more vzdržati v tem teku Kongoški premier Adula je razglasil v Katangi izredno stanje in *r* 'i da so bili po sklepu kongoškega parlamenta poslani v Katango funkcio0* osrednje vlade, da bi prevzeli oblast v tej pokrajini. POSVET ZAHODNIH MINISTROV — V VVashingtonu se je začelo trid**£ posvetovanje zunanjih ministrov ZDA, Velike Britanije, Francije in Za*10 Nemčije o Nemčiji in Berlinu. Ministri naj bi določili skupna stališča zah«*'1' držav v pogajanjih s Sovjetsko zvezo. Razen uradnega sporočila, da so ZDA pripravljene na »vsebinska4 !y janja z Moskvo in da zavzemajo to stališče tudi druge zahodne dri*v*^ VVashingtonu ne povedo nič drugega, iz česar bi bilo moč določneje ras* . kakšni so zahodni načrti o datumu, »raviti« in dnevnem rodu pogaj3™ Sovjetsko zvezo. NEHRU POROČAL STRANKI — Premier Nehru je izjavil, da je P° ^ govem mnenju položaj v svetu »precej nevaren«, da pa misli, da se jc rn"? izogniti vojni. ii NASERJEVO POROČILO — Predsednik ZAR Naser jc poročal na ptjj o razpravah v Beogradu. Potem so na sestanku Vlada prouČiE nadaljnja ZAR v uveljavljanju sklepov* beograjske konference. SOVJETSKI Frol Kozlov jc PREDLOGI NISO ULTIMAT Izjavil, da sovjetski predlogi o ureditvi nemškega Visoki partijski funkc' kl'p ne pomenijo ultimat. Poudaril je da je Sovjetska /ve/a pripravljen« " z drugimi prizadetimi državami proučiti vsako razumno pripombo in P°P ▼ svojem načrtu mirovne pogodbe.« ^ PO REŠITVI KRIZE V BRAZILIJI — Poli i in poslovni krogi ' ugodno ocenjujejo ureditev ustavne krize v Braziliji. V VVashingtoflu P° ljajo ljudi, ki so dobili najvažnejša mesta v vladi. tj ZAIIODNONEMSKO IZSILJEVANJE — V IVCzl I napovedmi, ki jih i1' v ZDA, da se namreč utegneta Vzhod in Zahod i po razumeti o Bei l':,u' .„o »Frankfurter AHgemcinc Zeitung«, da hočejo nekat rl I ■«četi "cVdr»v igro z osnovnimi elementi nemškega obstoja«. Nemški list vDic V.Vlt« P"' jtt Ija sklepe o krepitvi vojaške zmogljivosti ZDA, Velike Britanije, lrr»ntl vj-Zahodne Nemčije in pi*e »da sloni vse upanje Zahoda na strategiji člj«1 gara 4 do 5 voznikom, rekord sti, ki vodi proti Postojni. Ved MinfflfflfmiHiiiiffiti™^ nja«. List zaključuje, da je, vojaško ukrepanje v sedanji k^/i, črP'0 odločilne vloge, bistveno va/no, ker postane s tem »/astraU-vanjc pn'Prl STIKI ZUNANJIH MINISTROV — Sovjetsko ministrstvo /a zunanje }e sporočilo, da je zunanji minister Gromiko, ki bo vodil sovjetsko znanstvo in bojazen zamere, kot je bil to primer v žebljarni. V Železarni je še en problem, ki ga je vredno omeniti, in sicer pasivnost vodilnega kadra, predvsem delovodij do .zasedanj zborov proizvajalcev v ekonomskih enotah. Razumljivo je, da je njihova službena dokčnost. ne samo prisostvovati, marveč tudi aktivno sodelovati v razoravi, in z analizami dokazati problematiko svojega delovnega področja. Prav delovodje v Železarni so tisti, od katerfh je v preceišnii meri o-'-visno. kakšni odnosi bodo v podjetju. Ti imajo noocreden st;k z delavci — proizvajalci in od odnosa delovodij do teh ljudi bo v precejšnji meri odvisna proizvodnja, organizacija dela in uspeh vsesa podjetja. Prav gotovo ti problemi, ki so nastali med uresničevanjem decentralizacije delavskega samoupravljanja v Železarni in se pojavljajo v vedno manjšem obsegu, niso nepremostljiv problem. Treba je z njimi računati in jih hkrati tudi odpravljati. Nedvomno GOSPODARSKOVeST Letos za 42 odstotkov več. V *ryih sedmih mesecih letošnjega le*a smo v naši državi načrpal; ^ibližno 772 tisoč ton surove naf-kar je za 42 odstotkov več Ka-*°r v istem obdobju preteklega Je,a. V primerjavi z vsemi drugimi panogami jugoslovanske indu-rije se je proizvodnja nafte naj-lj povečala. V Vojvodini letos 167.000 vago-"v koruze. Letos bodo v Vojvodi na približno 675 tisoč hekta-I pridelali več kakor 167 tisoč gonov koruze. Največ jo bodo delali kmetovalci v novosad-ern okraju. Letošnji povprečni <*tarski donos je 24 metrskih JT* 1 - -nje na Blejski Dobršni o«pe$iii uresničitev prejšnje ^'"li. da bi se zadruga preselila - Kranja v Otoče. Vedeli so """'reč. da Jim pori takim pritt-^0rn oblasti v StražlSču ne bo pr°8oce vzdržati in razvijati na- eJ svojo dejavnost, ^oločih ao, da se bodo s svojim . ratom preselili do konca 1939. DrJ V 0,oee. Rili so namreč prela?* ' da b(V,° Prav"0 za(1">v0 St Ur"'mi s srr/.om v Radovljici 2at v Kranju. Razen tega pa tudi lltifc m Vr)l vom Žngnrjevoga PO-aelan0nta dplnvmi » in ker bi jim fcidiu in krn<>,i(> Pomagali Pri lo t; ' "oveR« objekta. S pomoč-koj nrtl1:;'''*njt» <.!■•• ini/aeije so ta-Pi-j' « z nakupom zemljišča V*hd niSki P0"*«!1 Prl Otočah. ^»hik" J° b,1° Pr(>r°) tpžnv- ker 'jen *ornljiščn ni bil pripravit I. a kvaliteta — 1.450 dia vreča II. a kvaliteta -- 1.100 din/vreča Te izdelke lahko koristno porabite pri izolaciji stropov, podov, sten, dalje pri gradnji planinskih domov, izgradnji podstrešnih stanovanjskih prostorov itd., itd. Volna se ne praši, jc lahka in mehka, negorljiva, v njej ne živi mrčes. Vgradite jo po potrebi sami. B tem prihranite na stroških gradnje, stanovanje pa imate pozimi toplo. Tudi obstoječa podstrešna stanovanja lahko zaščitite proti mrazu z naknadno izolacijo. Prevzem mineralne volne v obratu Bodovlje—Šk. Loka. Za zasebne stranke plačilo v gotovini pri prevzemu. Navodila o uporabi so na razpolago. C T A L 0 med njimi tudi predsednik ObLO Ivo Stefic, predsednik ObO SZDL Kranj Stane Eožič in drugi. V svojem govoru je predstavnik delovnega kolektiva tovarne Sava, Silvo Vidic med drugim povedal, da se dom preimenuje v »DOM ALBINA DROLCA-KRTINA«. -Tovarna Sava je prevzela nad domom skrbništvo in prispevala tudi precej denarnih sredstev za letu"l96T '62 "ane" bo" dovoljevala'{?tegoyo Ja^Uxv' voznih olaišav za avtobusne vožnje na progah Kranj—Ljubljana, Naklo—Kranj. Duplie—Kranj, ker so zveze z Vlaki dovoli ugodne. V« p tozadevne od]oxbe, ki so bilel izdane zp šolsko leto 1960/61 iz-1 šubijo veljavo. Izjemoma bo komisija odobravala vozne olajšave na avtobusih' tistim študen+om in dijakom za' tiste dneve, ko imajo pouk ali' predavanja preko 19. ure v Ljub-' liani za vožnio Ljubljana—Kranj. Tozadevna uradna potrdila ravna-1 teMstva Sol..oziroma pred.-stojnišlvn domu odkrili spominsko ploščo. BOLGZKD Potok Belca in prebivalci (an) PREDOSLJE - Že dva meseca je, odkar se vaščani Suhe in Predosclj z zaskrbljenostjo ozirajo v prazno strugo potoka Belce in se sprašujejo, kaj bo z vodo. Brez nje si kar ne morejo zamišljati vsakdanjega življenja. V fakultet* moralo pr#5lOŽit1 komi-5 tem zapisku pa bo beseda o od-siji dii*Vi Tvvno7P«1e do 20. 9. 1961.i plahovanju fekalij. V jarek je Vsa iapctrdška dela vam hit.o. lepo in moderno izdela (apolnik Lakner Jože, Straži šče 3212 Dekle išče prazno sobo. Nudi nekaj nagraie. Ponudbe oddati v oglasni oddelek 3645 OELKE ROVALE - MATIČNI MLEČEK, garantirano znanstveno stabiliziran proizvod Zavoda za Čebelarstvo dobite v vseh lekarnah. Lekarne, ki preparata Se nimajo, naj ga nabavijo pri »Kemo-farmaeiji« 1214 Starejša ženska bi šla za Sostanovalko. V odsotnosti gospodarja bi pazila tudi na živino. Marija Ambrož, Trubarjev trg 2, Kranj 3677 Upokojenka srednjih let išče stanovanje, gre v skupno gospodinjstvo ali se poroči z upokojencem, ki ima stanovanje. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Dobra gospodinja« 3678 Iščem posojilo 200.000 din za dograditev hiše. V zameno dam garancijo hiše in večje obresti. Naslov v oglasnem oddelku ali podružnici Glasa na Jesenicah 3679 Tričlanska družina v Radovljici išče gospodinjo. Nastop takoj. Plača dobra. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Gospodinja« 3680 Od Kranja do Šenčurja semizgubil usnjeno torbico. Prosim vrniti v Šenčur 276 3681 Pozor! Lepo nagrado ali 180.000 lin posojila dam onemu, ki mi odda sobo in kuhinjo v Kranju uli okolici. Naslov v oglasnem oddelku 3682 Student Išče sostanovalca, po možnosti študenta. Soba Je v Kranju. Alojz Hvala, Voglje 37, Šenčur 3683 Baletna sekcija DPD »Svobode« Kranj obvešča vse interesente, da prične z rednim poukom dne 26. IX. UM. Vpisovanje bo 19 in 2. septembra od 17. do 19. ur« v prostorih Delavskega doma, vhod št. 4 Mirni ženski, lahko upokojenki, oddam brezplačno prazno sobo za pomoč v gospodinjstvu. Pojasnila dobite pri vratarju tovarne usnja Standard, Kranj 3685 41 kg betonskega žaleza sem izgubil v ponedeljek, 11. septembra, od Jelena do Bivja pri Šenčurju. Prosim proti nagradi vrniti v Oglasni oddelek 3686 Garažo /a osebni avtomobil v Kruniti oddam. Naslov v oglasnem oddelku 3687 Preklicujem mesečno avtobusno vozovnico Kranj—Besnica na irne Francka Jane 3688 Moški išče stanovanje v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku 3689 Rabim pomoč pri mizarskih strojih za nekaj ur tedensko. Naslov v oglasnom oddelku 3690 Mizarskega pomočnika sprejmem. Samsko stanovanje ni razpolago. Pol a k Jurij, mizar, Dru-lovka 36D1 Dne 13. IX. 1961 popoldne sem izgubil »pedal« od mopeda °d Kranja do Kokrice. Prosim vrniti proti nagradi v gostilno Lakner 3692 Vajenko-ca za krznarsko itr&lO (krojenje plaščev in ostalo) iz Kranja ali bližnje okolice sprejmem. Krznanstvo Berčič, Kranj 3693 študent/- na do 20. oktobra 1961 za J namreč speljana vsa vaška kana-rimski semester ter do 20. marca \ lizacija. Odpadki in nesnaga se 1962 za letni semester. \ je v toplih dneh kopičila v strugi OBČINSKI T.ITTnSKI ODROR^pot(>ka irt Povzročal KRANJ ^ smrad. Na fekalijah Komisija za vozne olajšave NAKNADNI VPIS V GIMNAZIJO ZA ODRAST. neznosen so se pasle muhe in ostali mrčes ter razna-šale bolezenske klice. Vaščani so prav iz tega razloga pred tremi i leti uredili kanalizacijo in jo spe--Filjali v potok. Se več: lahko bi na-Gimnazija v Kranju objavlja 1 stala tudi precejšnja materialna razpis za naknadni vpis v oddelek J škoda, če bi prišlo do požara, saj za odrasle I. letnika. Pogoji: 2 leti 1 bi potek nudil le malo vode za presledka od rednega šolanja na i gašenje. osnovni šoli in zaposlitev. Prijave i Kot so povedali, so tok vode sprejemamo do 20. septembra. J preusmerili mimo tamkajšnjega Gimnazija v Kranju | J posestva, ker le-to potrebuje premce j vode. Vsekakor pa bi bilo tre-iba pri tem upoštevati opisane \ okoliščine in vsaj del vode vrniti I v staro *strugo. V zvezi s trm va- VPIS V 7. IN 8. RAZRED OSNOVNE SOLE iščani Suhe in Predoselj zahieva-Ijo, da bi pristojni organ sklical Osnovna šola L. Seljak Kranj vpisuje učence za 7. in 8. razred f v dneh od 22. do 25. septembra f 1961 od 15. do 17. ure v pisarni* ESS ^ ?° itL^ osnovne šole. Stroške šolanja bo-)d«*oneno pogovoril, >n rešili vpra-do poravnali sami. Pouk se bo za-fanJe V Zvezi z BeIco-čel 1. oktobra ob 16. uri. M mm^^m tovarno za avtoelektriko v okvir" Iskrine skupnosti. O tem smo ze poročali v zadnji številki našega lista. Na omenjeni tiskovni konferenci so zastopniki kranjske Iskre izjavili, da se bosta tudi obrat3 v Novem mestu in Otočah v pN~ hod nje osamosvojila in tako P0' stala enakopraven partner Iskri Kranj in vsem ostalim tovarnam, ki sestavljajo Iskrino skupnost. Z osamosvojitvijo teh dveh obratov bo delovni kolektiv kranjske Iskre ponovno dokazal, da bo dosledno izpolnjeval vse naloge, ki si tih je zastavil. n-k ZOPET TGRA Z VŽIGALICAMI Kranj (V. M.) - V četrtek, 14. 9-ob 14.20, je izbruhnil požar na državnem posestvu »Sorsko polje* v Prašah pri Kranju. Vnel se ,le kozolec poln sena. Kozolec je bil zavarovan, škode pa jo po nestrokovni oceni za 250.000 dinarjev, r" Požar je pozročil 5-vletni otrok, ki se je igral z vžigalicami v neposredni bližini kozolca. — Kaže, da starši še vedno premalo pazijo n* otroke. Pogosto bi jih kazalo poučevati, kako nevarna je igra t ognjem. Zapisek na rob NEČASTNA ZABAVA Kadarkoli pridem na pokopali* šče me prevzame neko prav P°" sebno občutje. Mogoče bi ga lah* ko imenovala spoštovanje, ali Pa bi morala najti boljši, primernejši izraz. Vedno sem verjela, da t* prostor, namenjen mrtvim, PP°* štujejo vsi ljudje. Sicer sem r večkrat slišala, da so na tem &\ onem spomeniku razbili lučko &\ da je neznanec odnesel vazo P* rože, vendar temu nisem pripis0' vala resnejšega pomena. Toda to, kar se v zadnjem čas11 dogaja na kranjskem pokopališči je povsem nerazumljivo in nedopustno. Lastnik groba na čirški strani kranjskega pokopališča 1111 jc pripovedoval, da so mu let°6 ukradli z groba že drugo vaz0-Pred dnevi pa ga je neznanec W do prizadel s tem, da je z opolz* kimi risbami oskrunil marmor111 kip matere z otrokom, ki stoji fla grobu njegovih staršev, brata in hčerke. Težko si je zamisliti, ka^' šen naj bi bil ta človek, ki Je zmožen tako podlih podvigov; 1° tembolj, ker je svojo dejatlj* opravil tako temeljito, da je rnOjI ral kamnosek risbe sklesati s ki* pa, Take in podobne reči (da ^ krajah, ki so vsakdanje, sploh *e govorimo) se večkrat dogajaj* zato so pri kranjskem komunal' nem podjetju že govorili o te*nj da bi na pokopališču uredili no stražo, ki naj bi v prihodnJ prekrižala zlikovcem račune. , M. S. Razpis Vpis v srednjo komercialno šolo v Kranju Center za izobraževanje kadrov v blagovnem prometu (bivša Vajenska šola M trgovinsko stroko v Kranju) razoisuje vpis v srednjo komercialno šolo. Vpišejo se lahko vsi kvalificirani delavci, ki so zaposleni v trgovini ali na delovnih mestih V proizvajalnih organizacijah (tovarnah, podjetjih). Vpisovanje bo v sredo, dne 20. septembra od 16. do 18. ure na šoli, Cankarjeva 2/II. Pri vpisu je treba predložiti: zadnje šolsko spričevalo, rojstni lifrt, potrdilo podjetja, da ,lahko poseča tečaj in 2000 dip vpisnine. Ravnateljstvo OBVESTILO 1 Obveščamo cenjene odjemalce — potrošnike sadja in zelenjave, da prodajamo v našem skladišču v Kranju — Gorenjesavska cesta št. 5 in na Jesenicah Gosposvetska cesta št. 35 - kvalitetne slive, jabolka, papriko, zelje v glavah, fižol, krompir itd. za ozimnico. Pogoji: 1. Prodaja se vrši vsak delovni dan od 15. do 18. ure; 2. Skupna količina raznega blaga ne sme biti mnnjša od 50 kg; 3. Rlago se prodaja t 10*/« popustom od maloprodajne cene. 4. Po želji kupca se proda tudi embalaža, zaboji ali vrečice. 5. Blago in embalaža sta plačljiva takoj ob prevzemu. Priporoča se delovni kolektiv trg. podjetja Kranj ZAHVALA Za našo zlato mamico Ano Pavlin, roj. Rotar, v prvi vrsti hvala župniku Mirku Žerjavu in kaplanu za zadnje spremstvo. Vsem sosedom in prijateljem, ki so ji1 bili v tolažbo v času bolezni. Žalujoči: Neutolažljiva hčerka Justi z družino, brat Valentin In 4 i^stre RAZPIS ABONMAJA ZA SEZONO 1961/62 Prešernovo gledališče v Kranju razpisuje za sezono 1961/62 naslednje abonmaje — Red PREMIERSKI - ISKRA -DIJAŠKI - MLADINSKI - KOLEKTIVI - ČETRTEK in SOBOTA. Vsak abonent bo videl v tej sezoni 8 dramskih del. od tega 6 dramske sekcije Prešernovega gledališča, eno delo Mladinskega gledališča in eno delo SNG-Dia-me oziroma MG iz Ljubljane. Dramska sekcija bo uprizorila 6 dramskih del iz navedenega okvirnega repertoarja — Ocvirk — »Mati na pogorišču«, Cankar - »Kralj na Betajnovi«, Marine — -Komedija o komediji«, Skufca — »Punčka sanja«, Budak — -Klopčič«, Matkovič — ►►Konec poti,., Frank - »Sreča na upanje«, Herbert - »Vsakih sto let«, Steinbach - »Ljudje in miši«, Shakespeare — »Komedija zmešnjav«. Celotni abonma za vseh 8 predstav je od 490 do 9i)() din. Vpisovanje abonmaja je do 27. septembra vsak dan od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure v pisarni Prešernovega ci>-.I-■ 11 i-a. Surcjem novih članov v mladinsko jrledališče Mladinsko Prešernovo gledališče v Kranju razpisuje avdicijo za sprejem novih članov. Vsi, ki imajo veselje do gledališkega dela, naj se prijavijo v pisarni Prešernovega gledališča do petka, 22. neplembra 1961. Istočasno obveščamo vse že prijavljene iz lanskega leta. da bo prvi sestanek v ponedel.iek, dne 23. septembra 1961 ob 19. uri v igralski sobi gledališča. Hino Žirovnica! IG. septembra ameri-riško-italijanski film GOLA MAJA, 17. septembra jugoslovanski film MIRNO LETO Dovje: 16. septembra iuZ^ vanski film MIRNO LETO, l1' septembra francoski film MA1' GRET NASTAVLJA PAST j. Kropa: 16. septembra čorX)al film GOSPA MINISTRICA ob uri, 17. sentembra ameriški baj*' ni film SLAB DAN V ROCKU oh 16. in 20, uri Ljubno: 16. septembra juS01"1*; vanski film PET MINUT RA/'^ ob 20. uri, 17. septembra isti r1' ob 16. uri » . Skofja Loka »PREP1LEC«: J* in 17. septembra italijanski baI^ ni film ČAST A DIVA . Radovljica: 16. septembra ^".j ski Zgodovinski film KRI2A*! ob 20. uri. 17. septembra Isti f' o!) 18. in 20, uri. 17 stf&te^JS jugoslov. film NEBESKI OV^ ob 18. in 10. uri matineja | Duplica: 16. septembra r:',n""v barvni film SKANDAL NA FSJj 7A ob 20. uri, 17. septembra Jp film ob 15.. 17. in 19. uri r Kranj »CENTER-: 16. Kpp*% bra ameriški akcijski film 7™ j ZORROA ob -6.. 18. in 20. 1 premiera ameriškega filma 1" ' 9 DI LEVI ob 22. uri, 17. (\ isti film ob 14.. 16., 18. in 20. ^ Kranj »STOR'*ir. •: 16. bra umeri ki barvni film P± Jfl, DAN. ŽALOST ob 17. in 1flrrr«> ratpdpo.-o^m.) fum NA s^ ^ NJE, FRANČIŠKA ob .21. v%i/. septembra barvni film '' gfcl IN OBIČAJI ob 10. uri. *£tft' ban', film NA SVIDENJ* F' -,r CISKA ob 13., 17. in 10. "ri rišk! barvni Mm DOBUH 1 jt9,. Žalost ob 18. uri. oremi«*-^* Hjanskega filma SMRTNI REC, ob Zi. uri grp- Slražiščc *gVOBOpA«: NA tembra nemški barvni ^ h SVIDENJE, FRANČIŠKA °Dfi!iH in 20. uri, 17. septembra |*JWp* ob 10. uri, barvni film IN ORICAJT ob 14. url. n™J\jfl barvni film RISARKA MOD ' Ob 16. in 18. uri jd^J Naklo: 16. septembra *%JfO* barvni film MESTECE PJ5 gj0 ob 20, uri, 17. septembra 161 ob 16. in 19.30 -Cerklje -KRVAVEC : 10' fjJK1 tembra ameriški l>ar}'ni<,pie'r bra usti film ob 16. in 19.30 5 / SOBOTA, 16. septembra 1961 KULTURA IN PROSVETA STRAN S seje sveta za šolstvo, prosveto in kulturo Šolstvo s pozitivno in negativno oceno Po šolskih počitnicah, ko o šoli nihče ni razmišljal, se je preteklo Bredo 6estal Svet za šolstvo, prosveto in kulturo in OLO Kranj in razpravljal o letnem poročilu. — Razprava je pokazala, da skrbno Pripravljeno poročilo ni odkrilo vseh težav, v katerih se je znašla na^a šola v tem prehodnem razdobju, ko večina še ne ve, kaj ho-0*. Dodatna razlaga in pretres nekaterih splošnih pojavov pa je P°kazal, da prosvetarji gledajo na začetne težave spremenjene šole • precej zaskrbljenimi očmi. Največje težave se pojavljajo v strokovnem šolstvu. Z zakonskimi predpisi je skrb za strokovno šolstvo naložena med drugim tudi gospodarskim organizacijam, ki naj z vzdrževanjem šol pomagajo Pri,, vsebinskem oblikovanju pouka. Gre za preprosto potezo, ki hoče šolo povezati s potrebami gospodarstva in vzpostaviti dvo-tirnost v oblikovanju takšnih strokovnjakov, ki bodo koristili naši industriji in njgnemu razvoju v Prihodnosti. Do sedaj se je namreč često dogajalo, da je šola vzgojila strokovnjake, ki niso imeli najosnovnejšega znanja in Praktične uporabnosti v proizvodom delu naših tovarn. Zakonski Predpisi in reforma šolstva so skušali ta nevzkrižja odstraniti s tem, da so pritegnili gospodarske organizacije in jim naložiti določena bremena v tem pogledu. Izkušnje v kranjskem okraju kažejo, da je bila ta pritegnitev pre-na"iien:>. p~.--.~-'.....r-.,-.„:7-,_ cije se izmikajo svojim obvezam, tako da so posamezne strokovne šole v našem okraju v velikih škripcih. Denarna sredstva, ki 60 potrebna za vzdrževanje šol, ne Hotokaio in te životarijo iz dne- FIlm«, h{ iih gledamo poplava si. . x i. koliko razočaranem prvem srečanju z režiserjem Charlesom Chrichlonom ga tokrat spoznavamo v novic s »Poplavo strahu«. Kljub zelo povprečni »Poplavi-« je film boljši kot prvo delo. ki smo ga videli pred leti (Razdvojena srca). Film pripoveduje o ljudeh, vklenjenih v stihijo poplave. Po snovi, ki se je torej loteva, spominia na Faulknerjevo delo: Divje palme, godba, ki jo film pripoveduje, bi bila lahko mnogo prepričljivejša, če ne bi bila v svojem sržu tako strašno brutalna. Ustvarjalcem ni bilo dovolj, da so s katastrofalno poplavo pokazali vso človekovo nemoč (zdi se ravno v času, ko bomo leteli na me-ee in Mars spoznavamo kako majhni smo) ,ampak vpletli v zgodbo še nože in pištole in pretepe. Kljub nekaterim kulisarskim prizorom, pa je kamera domiselna in film dinamičen. i °4 v fiufiiiiiM- .<>«(• V nekaterih državah bližnjega vzhoda bo komisija za kulturne stike s tujino pripravila razstave naše sodobne likovne umetnosti. Ena prvih razstav bo letos novembra v Bejrutu. Na teh razstavah bodo od Slovencev zastopani: Drago Tršar, France Slana,-In France M i belič. Kakor poročajo, sta Zoran Petrovič in Mladen Srbinović dobila odkupne nagr.-.de na IV. mednarodnem bienalu v Sao Paolu v Braziliji. Pretekli torek so afriški in azijski novinarji, ki so potovali po Slovcniii, končali z obiskom. Zadnji dan so si ogledali Goriško- in pa koprski okraj. V založbi Nolit |e izšla antologija slovenske poezije. Antologija sega v razdobje od Vodnika pa vse do sodobnih pesniških ustvarjalcev. Pesmi so natisnjene v slovenskem jeziku in v prevodu. Predgovor k delu je napisal Josip Vidmar. Poročajo, da so v Beogradu pričeli s snemanjem drugega dela »Servisne postaje«. Za Avalo film ref.ira Radivoje DJukič. V drugem delu »Servisne postaje« nastopajo prav isti junaki kot v prvem delu. Rektorju zagrebške univerze Jc pred dnevi indijski veleposlanik v Jugoslaviji Izročil zbirko staroindljskih knjig. Zbirka ima dokajsen pomen, saj bo pravzaprav osnova za delo katedre za indologijo v Zagrebu. V Bačkl Topoli se Je v teh dneh v posebni umetniški koloniji zbralo 20 pisateljev. Književniki se bodo v dneh bivanja v tem kraju dodobra spoznali med seboj In se pogovarjali o svojem delu. Kakor obetajo, bo imela letos LJubljana Izredno bogato koncertno sezono. Po programu Koncertne direkcije Slovenije In Slovenske filharmonije bo v letošnji sezoni 40 simfoničnih In solističnih koncertov. Gostovali bodo številni veliki umetniki, sezona pa se bo pričela z italijanskimi gosti, ki so že pred leti gostovali z velikim uspehom pri nas. V Indijski državi Pandžab so te dni odprli razstavo jugoslovanske umetniške fotografije. Razstavo je otvorll predsednik vlade te države. Danes se Je v Zadru pričel mednarodni festival študentskih gledališč. Na festivalu sodelujejo tudi številne skupine iz tujih držav. Pretekli teden je odpotoval v ZDA na povabilo mednarodnega muzikološkega društva Dragotin Cvetko. Sodeloval bo na kongresu v New Yorku. SPREJMEMO račisnovodio t primerno prakso v knjigovodskih poslih in knjigovodjo (moškega ali žensko) za razne knjigovodske posle Samska soba zagotovljena. V perspektivi jc mogoče računati tudi na stanovanje. Osebni dohodki po pravilniku Zavoda. Možno strokovno Izpopolnjevanje. Nastop službe takoj aH po dogovoru. Ponudbe poslati na Zavod za Izobraževanje kadrov in proučevanje organizacije dela v Kranju, kjer dobite tudi vse informacije (tel. 22—14). NASVIDENJE FRANČIŠKA -Stvari ni moč priti do dna. Ni moč namreč doumeti, kako da so Nemci tako prekleto sentimentalni in tako brutalni hkrati. Vsem filmom nemške narodnosti, katerih se spominjam, mora človek hočeš nočeš navleci oceno osladno-sti. Toda, če 6e človek po drugi strani vrne k vsem tistim v la-gerjih in vsem tistim v zemlji, obeh stvari ne more vskladiti (pač, morda so iz sentimentalnosti ubijali). Torej, k filmu! V tem »Na-svidenju«, ki ga gledamo v kranjskem Centru, lahko človek vidi v sedmih letih »nezakonskega« zakona nekaj perfektnih družinskih prepirov (poznamo jih že, 6aj jih često doživljamo doma), nekaj posrečenih in\ manj posrečenih fotografij. Vidite, če bi bilo v filmu samo to. bi lahko film ocenili kot nedomiselno reportažo. Pa so hoteli dlje. (Znano je. da Nemcem ni nikoli dovolj: začeli so dve vojni in dvakrat so bili tepeni in če začno tretjo, bodo brez dvoma tepeni vnovič), filmu 6o prisoRli nekaj življenjskih resnic in srečno pristali v happy-endu. Sicer pa se človek tudi tega s časom navadi (kakor ljubezni, prijateljev, življenja in muzike). »Na.!viđenje Frančiška« je filmska zgodba, krojena po nemškem okusu (in ta ni kaj prida), naslikana na celuloidni trak, brez kakršnih koli globljih želja. Pač tipično delo in po tolikih neuspehih jim človek že ne zameri več; v zadnjih letih «o namreč ustvarili, že toliko neumnih filmov, naj jih pa še nekaj ... Sem ter tja je bila izrečena v filmu tudi kakšna resnica, ki pa se je vtopila v povprečnosti. Ce še niste videli dvorane kranjskega Centra si film kar oglejte (dvorana je prikupna). va v dan. TakJen položaj pa ne j more prinesti izboljšanja v stro- ' kovnem usmerjanju in pri po-pouku. Veled tega pride često do nasprotij med šolo in gospodarskimi organizacijami. Industrija ni izdelala profilov strokovnjakov, ki jih bo v prihodnjih letih potrebovala, šola pa v strokovnem usmerjanju težko sledi naraščajočim zahtevam industrije, ki vsako leto vsiljuje dodatna dopolnila v strokovni izobrazbi. Pomanjkanje denarnih sredstev zavira strokovne šole, da bi lahko tem dopolnitvam sledila, tovarne pa izjavljajo, da tako dolgo ne bodo podpirale strokovnega šolstva, dokler od strokovnjakov, ki iz teh šol prihajajo, ne bodo imeli določene koristi. Tako 6e spričo ozkega nazi-ranja šolstva vrtimo v začaranem krogu, ki pač ne more dati nekih dosežkov, marveč lahko strokovnemu šolstvu samo škoduje. Znana je recimo tista značilna prigoda, ko je tik pred zaključnimi izpiti na neki šoli prišel zastopnik tovarne in prosil, da predavatelji napravijo iz slušate-' ljev kovinske stroke mizarje, ker mizarje v tovarni bolj rabijo. — Strokovnjaki se res ne dajo oblikovati kot testo. Takim zahtevam ne bo kos nobena šola. S tem pa ne trdimo, da naše šolstvo nima pomanjkljivosti. Razen tega so na seji Sveta razpravljali še o drugih vprašanjih, ki jih bomo obravnavali na drugem mestu. Z. Tomažej Foto F. Perdau Osamljena ešno v novo sezono t Ze pred zaključkom pretekle sezone, tedaj ko so se dogovarjali o združitvi bivših ebčin Bled, Bohinjska Bislrica in Radovljica v dali občinski sveti Svobod in pro-novo, večjo teritorialno enolo. so svetnih društev v omenjenih občinah svojemu članstvu obračun dela. Kmalu za tem pa so se sestali tudi zastopniki omenjenih svetov z namenom, da se pogovorijo o novih organizacijskih oblikah. Od tedaj so društva delala brez občinskega vodstva. To se je tudi poznalo pri delu, saj je bilo število prijav la razne revije v o-krajnem merilu iz teh predelov zelo skopo. Začetek sezone ljud-sko-prosvetnega dela pa je pospe- šil priprave za skorajšnje sklicanje skupščine za novo, povečano občino. Nujno je, da se takoj formirajo posamezne komisije, ld bodo usmerjale delo na posameznih področjih društvene dejavnosti. Iz razgovora zastopnikov bivših ebčin je razvidno, da društva nujno potrebujejo napotke za nove oblike dela v prosvetnih društvih. Na več krajih so na razpolago prostori, televizijski sprejemniki in drugi tehnični pripomočki, vendar društva premalo uporab; i ir> ta sredstva. Tudi kiubski večeri ne gredo dlje od gledanja televizijskih programov. Okrajni svet Svobod in prosvetnih društev je skupno z občinskimi sveti poskrbel, da se je letošnjih seminarjev v Kopru, ki jih je organizirala Zveza Svobod Slovenije, udeležilo 48 članov frr.renj-skih prosvetnih društev. Ti bodo lahko v letošnji sezoni mnogo prispevali h kvalitetnemu delu Svobod in prosvetnih društev. S področja sedanje radovljiške komune se jc teh seminarjev udeležilo 9 ljudi. Prav gotovo boda v veliko nomoč novemu občinskemu svetu. Novo občinsko vodstvo v radovljiški občini čaka torej dovolj C§-la. Občinski svet bo moral poskrbeti za organizacijo vrste seminarjev za vodilni kader v društvih, utrditi bi moral delo svojih koml- !; in pripraviti dobre načrte dela. " i zastopniki dosedanjih občinskih svetov so mnenja, da jc za 'o delo nujno treba namesliti tudi refesionalno pomoč, k*r po:lol-rajo tudi vodilni polii:čni in "•ravni organi v občani. Predvidoma bo občiska skupš ina Svo-^od in prosvetnih društev v Ra-.dovljiej še v začetku oktobra. I 1 O. S. Proizvodno delo v osnovni šoli Misel na proizvodno delo učen-Cev v osnovni šoli ni nova. Naše B*arejše generacije učencev, zlasti ■ 6to. ki so se šolale na vasi, so »sejale šolske drevesnice, gojile in PO«; negovalo sadna drevesca let >mezne sorte dreves razširile ^° vaških sadovnjakih. Mnogo da usnjjh starih sadovnjakov so po-^'ie roke nekdanjih učencev. J^teljJ so sodelovali pri sadiar-društvih ter s svojim delom °bko pripomogli k razširitvi sad-ji>rKtva v Sloveniji. Podobno jebi-~jt tudi pri gozdnem gospodarstvu. Cvdne gozdne predele so znsa-hr-° K smrekami, bori, jeseni in irasti Poh prulne roke učencev *tv °'' mnnj strokovnim vod-kat0lT1 u<'!l,'Jtv in gozdarjev. Neuk Pl> mpščanske šole pa so se t Vi,rjnle z nekakšno obrtno pTO-2v°nično mislečegi kadra. Fi- zično delo se Je cenilo za manjvredno in je nasprotovalo njihovemu pojmovanju o večvrednosti gosposke mladine. Cenjeni so brli abstraktni humanistični predmeti. Tudi v prvih letih po vojni ni bilo jasnih predstav o tehničnem pOUJCU, še manj o proizvodnem delu. Poudarjanje potrebe po splošni izobrazbi in razširitev nižjih gimnazij z nekdanjim gosposkim duhom je misel na tehnično in proizvodno delo docela zavrla. Sola je postala izrazita verbalna ustanova. Sele prizadevanja po šolski reformi so pod vplivi naglo se razvijajoče Industrije in potrebe po modernizaciji kmetijstva začrtale v šoli nov kurz. Zvezni učni načrt navaja pri nalogah tehničnega pouka med drugim naslednje: - da seznanja učenec / osnovnimi gospodarskimi panogami, / elementarnimi vprašanji i/ ekono mike proizvodnje, 7 rlOJTO tehnike ID osnovnimi elementi sodobne ,r ■ani/acijc (leti. - da razvija v ufen-ih pravilno razumevanje proizvodnemu dela in niegov pomen za družbo in pos.i me/nI k«, - da omogoči učencem, da t ne-poMctlm. udeležbo pn delu do/.hc elemente proizvodnega dela. Skratka, novi učni načrt vsebu-je tudi določila o proizvodnem delu učencev. Sole niso bile pripravljene na novi program v dveh pogledih: v pogledu materialne opreme, to je ustreznih delavnic in orodja, ter v pogledu kadra, ki ni bil sposoben prevzeti tehničnega in proizvodnega pouka. Višja pedagoška Šola je ustanovila poseben oddelek, ki naj bi vzgajal mladi tehnični vzgojiteljski kader. Prvi absolventi so dokončali šolanje lani. V materialnem pogledu šole prav tako počasi napredujejo. Imamo že nekaj osemletk, kjer učenci pridobivajo kvalitetne osnove tehničnega pouka. V Južnih republikah 60 .šli po-gumneje na delo kot Slovenci. V poročilih beremo kar o čednih kmetijskih obratih, ki jih vzdržujejo lole ob sodelovanju agronomov in uporabi strojev. Gorenjske pionirske kmetijske zadruge pa se kar ne morejo razviti. Nasprotujeta si tudi dvn koncepta: prvi, naj Ima vsaki šola svoj miniaturni kmetijski obrat ali vsaj zemljišče, in drugi, naj se šola vključi v delo kmetijskih zadrug ter tam usposablja učence za proizvodno delo v kmetijstvu. Zlasti učitelji iso zagovorniki prvega koncepta, češ da nudi več vzgojnih možnosti ter ne otežkoča šolanja otrok, česar se pri velikem kmetijskem obratu ni moč izogniti. V zvezi s temeljnim zakonom o finansiranju šol je poraslo med učiteljskimi zbori zanimanje za ustvaritev lastnih šolskih dohodkov. Sole pa bi lahko ustvarjale lastne dohodke še najbolj s proizvodnim delom učencev. Tako je vstopil razen vzgojnega še komercialni namen. Kolikor mi je znano, ima doslej največ uspeha osnovna šola v Bohinjski Bistrici s svojimi lesnimi proizvodi. Orientirala se je predvsem na delo v lastni delavnici. Tržiška osnovna je dosegla nekaj delovnih mest v predilnici, zaradi slabega finančnega efekta pa je delovna vnema popustila. Stražiška osnovna šola je poskusila z uslugami nekaterim podjetjem. Tudi tu ni-*o spravili v sklad plačilnih zahtev šole do podjetja. Morda so bili tudi drugod na Gorenjskem po-skual proizvodnega dela, vendar mi niso znani. Iz objavljenih poskusov v drugih okrajih moremo povezati na-šlednj«! Sola Vide PregFtrčove v LJubljani — Moste je začela s proizvodnjo galanterijskih predmetov (svetilk, stojal za knjige in ro/e. pepelnikov itd.). Iz razgovorov šole moremo povzeti, da'so bili; v vzgojnem in finančnem pogledu zadovoljni. ■ Na Štajerskem in v koprskem okraju so tuganij:iiali en tedensko zaposlitev mladine v delavnicah, pisarnah, ambulantah in podobnih ustanovah. Z vzgojnim učinkom se pohvalijo. fz teh primerov, ki so mi znani, moremo zaključiti naslednje: Smotri proizvodnega pouka še niso izdelani in opredeljeni. Enotedensko delo lahko služi poklicni orientaciji mladine, pa še to lahko zelo negativno, če je učenec naletel na neprimerno delovno mesto. — V ospredje je stopilo tudi vprašanje Komercialnosti kot vzgojnega sredstva. Naša praksa o tem ne more še ničesar povedati. Drži le to, da estetsko izdelan predmet, ki se da prodati, močneje mobilizira otroka k delu kot predmet, ki se po končani izdelavi zavrže ali nima nobene praktične vrednosti. Sedanje tipanje po vsebini in oblikah proizvodnega dela lahko spelje tehnični pouk v izdelovanje kiča kot konjukturnega predmeta na škodo predmetov tehnične narave, ki bi poglabljali znanje fizike. Verjetno se ho dalo proizvodno delo bolje urediti v krajih z manjšim številom zaključnih razredov. Samo stražiška osnovna šola bi morala dobiti 130 delovnih mest če bi hotela zaposliti samo učence 8. razredov. Vprašanje je, katera tovarna bi hotela ob svojih velikih proizvodnih nalogah, organizirati delo, ki bi ustrezalo učencem zaključnega razreda osnovne šole. • Po vsem tem so Šole v letošnjem šolskem letu postavljene pred težke naloge. V zvezi z uveljavljanjem komunalnega programa v 7. razredih nastopa vprašanje vsebine tega programa. Dalje, kako se bo ta predmet povezoval z našo družbeno in proizvodno prakso, da ne bomo učili samo teorije. To so vprašanjn, na katera bo treba letos odgovarjati — odgovoriti pa še ne bomo mogli. Glasovi iz tujine pripovedujejo o strokovno 1 opremljenih šolskih delavnicah. V njih vidim osnovo za strokovno izobraževanje y oo-sameznih gospodarskih , panog-ih. Delo v izvenšolskih gospodar-kih podjetjih je lahko samo izhod v sili ali dopolnitev v tistem, česar šolska delavnica nima. Menim, da' je predvsem važno to, kaj hočemo doseči s tehničnim poukom in kaj s proizvodnim delom. Menim, da mora dati tehnični pouk osnove za proizvodno delo. Tehnični pouk mora biti torej splošno izpeljan, smotrn in kvalitetno izveden. Proizvodno delo pa je praksa, je nadstavba tehničnega pouka in lahko služi razen vzgojnih efektov tudi komercialnim in drugim ciljem. Nekaj teh misli o proizvodnem delu so šele prva razmišljanja o tem vprašanju. Dopuščam, da so v tem članku tudi nepravilnosti in netočnosti. Namenjen je samo enemu — razmišljanju o teh stvareh, ker nas vsa naša nova tehnično izgrajujoča se okolica vodi v svet tehnike in proizvodnje. Bavdek Dušan 6 -_ STKAN ZANIMIVOSTI O RADIO SOBOTA, IG. septembra 1961 Huda nesreča v francoskih Alpah V Beli dolini v francoskih Alpah, se je to poletje pripetila huda nesreča, ki jo je zakrivil nevsakdanji slučaj. Reaktivno letalo, ki je letelo s hitrostjo 800 km na uro, se je zaletelo in pretrgalo jekleno vrv vzpenjače, ki veže dva gorska vrha*. Na vzpenjači je bilo tesra sončnega popoldne okoli !)0 izletnikov. V tej nesreči je našla smrt družina iz Hamburga — oče. mati in dva otroka — in neki Tržačan s sinom. Ostali potniki so preživeli dan in hladno noč v smrtni nevarnosti nad prepadom, v katerega bi lahki* padli s svojimi kabinami, ee bi zanihal močnejši veter. Ko je letalo pretrgalo jekleno vrv na vzpenjači, vse kabine niso ostale rta mestu. Nekatere so zaradi nagiba začele drseti po strmini. Tri kabine, ena prazna In dve s potniki, ki so prišli iz Italije preko vrha Midi, so zaradi velikega nagiba začele drseti. Z veliko hitrostjo so udarile v železni drog. Zaradi udarca so se odpele in padle v 150 metrov globok prepad, kjer so se na ledeni ploskvi razbile v črepinje. Ko se je zvedelo za nesrečo so iz vseh bližnjih krajev v Franciji in Italiji pohitele reševalne ekin? na kraj nesreče. Z bližnjih letališč so odleteli helikopterji, delavci, ki pomagalo pri vzdrževanju vzpenjače, so bili med prvimi, razen tega pa so se na kraj nesreče odpravili tudi slušatelii visoke n! a ninske šole iz Chamonixa. Najprej so poskuSall kabine, ki so visele v zraku približati vmesnim postajam. Tudi v kabinah ljudje niso čakali prekrižanih rok. Mladi alpski vodnik je napravil pravi porivi«. Zlezel je na krov kabine in ugotovil, da kabina samo z enim koleščkom leži na žici. S svojo pla- ninsko vrvjo je privezal kabino na žico in s svojimi močnimi mišicami splezal naprej do drugih kabin. Ugotovil jc, da je bila žica ravno na tistem mestu pretrgana, kar mu je omogočilo, da se je spustil na zemljo. Na isti način je reši! svojo sopotnico. Večina potnikov pa se ni odlomila za tako tvegan podvig. Ostali so rajši v svojih kabinah in čakali pomoči. Velika sreča, da ponoči ni pihal veter. Sicer bi utegnila še kakšna kabJna pasti na zemljo. Razen te-Iitični pregled 20.30 Iz del Antonina Dvofaka 21.15 O morju in pomorščakih 22.15 Godala v noči 22.35 Moderna plesna glasba 22.50 Literarni nokturno 23.05 Tri imena iz sodobne hrvatske glasbe SOBOTA — 23. septembra 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji 8.35 Hitri prsti 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo 9.25 Med vzporedniki in poldnevniki 10.15 S sprejemnikom na dopust 12.00 Slovenske narodne pesmi 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Jože Urbas: Nabavljanje merjascev naj bo načrtno 12.25 Pihalni orkester LM 12.45 Vesela godala 13.30 Glasbeni desert 14.00 Petintrideset minut ob zabavni glasbi 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.40 Diverjimento za klavir in orkester 16.60 Humoreska tega tedna . 16.20 Dvaiset minut z velikimi zabavnimi orkestri 16.40 Poje Ljubljanski komorni zbor 17.15 Zabavni orkester RTV Beograd • 17.30 Po kinu se dobimo 18.00 Prgišče iz Rossinijevih oper 18.30 V vedrem tonu 18.45 Okno v svet 20.00 V domačem tonu 20.20 Radijska komedija 21.00 Melodije za prijeten konec tedna 22.15 Oddaja za naše izseljence 23.05 Plesna glasba Televizijski spored NEDELJA — 17. septembra 9.30 Oddaja za kmetovalec 10.00 »MEŠETAR« - TV film iz serije VETER To nedeljo začenjamo novo serijo mladinskih filmov iz sodobnega, a včasih še precej divjega ameriškega zahoda. Glavni junak v teh filmih bo čudovito žrebe Veter. To je glavar črede divjih konj, ki ne priznava nikogar za svojega gospodarja, razen lat -marskega dečka Jocya. Joey in njegov konj bosta v naših zgodbah doživela mnogo zanimivih pustolovščin in seveda bo dečka vedno rešil konj. 16.00 Športno popoldne — Balkaniada — tekmovanja v atletiki. Prenos s stadiona JI.A v Beogradu. (Konec ob 19.00) 19.45 Komentar Šahovskega veleturnir-ja na bledu — komentira Vladimir Sokolov. 20.00 Sedem dni 20.45 Velcsejmski program 21.15 Plašč — sovjetski umelniški film Po zaslugi izredne režije Alekse-ja Batalova in odlične igre R. Bikova v glavni vlogi, jc bilo to Gogoljevo delo povsem verno preneseno na plaino. V ostalih vlogah nastopata A. Arkin in S. Tolubjev. 22.45 Vključujemo se v prenos l\. te siivala nnpolitanskih pesmi PONEDELJEK — 18. septembru 18.00 Serijski lilm 18.30 Znanost m tehnika 19.00 Dokumentarni filmi 19.30 Velesejmski program 211.00 TV dnevnik 20.15 Tedenski športni pregled 20.30 G. Rossini: S K i NOR BRUSCHINO — opera To je prva izvedba te Rossini-jeve komične opere. Sodelujejo Tugomir Alaupovič, Miljenko Grozdanić, Ivica Kiš, Ambroz Kukuljević, Franjo Paulik, Zvonimir Prelčec, želimir Puškarič, .Blanka Zec, Zdenka Zabčič-He-skv, orkester opere Hrvatskega, narodnega gledališča v Zagrebu. Dirigent Jovan Šajnovič — scenograf Mišo Račić — kostu-mograf Inge Kostinčar-Bregovac — glasbeni urednik Vlado Se-Ijan — režiser Danijel Marušič 22.00 Vključujemo se v finale IX. festivala napolitanskih pesmi TOREK — 19. septembra 21.90 Zabavno reklamna oddaja 21.15 Stalni naslov — TV film 22.00 Zabavno-glasbena oddaja SREDA — 20. septembra 18.00 MALI VRTILJAK — oddaja za otroke Mladinska redakcija začenja novo serijo oddaj za otroke od 7. do 14. leta Na sceni v obliki otroškega zabavišča se bodo naši mladi gledalci zabavali s popevkami, primernimi njihovi starosti, zvedeli bodo zanimivosti iz raznih krajev sveta in videli prizore iz cirkusa. Mladina se bo spoznala z mladimi prijatelji živali, filatelisti, zbiralci gumbov in raznih predmetov, na vesel in privlačen način pa bomo govorili o zanimivih mladinskih knjigah, o svetu baleta, pesmi, risanega filma. Na koncu bo še uganka, ki bo prinesla otrokom veliko veselja — pa tudi lepo nagrado. Cilj »Malega vrtiljaka« je, na ne vsiljiv način spoznati otroke s koristnimi in poučnimi Stvarmi. Nenadni gostje, ki bodo tnali povedati kaj zanimivega o življenju in svetu pa bodo v oddajo prinesli še več živahnosti. 18.30 VOŽNJA V TORONTO — TV film iz serije Cannonball 19.00 Barok na Slovenskem — Poljudnoznanstvena oddaja. Oddaja je posvečena temu svojevrstnemu zadnjemu univerzalnemu stilu v zgodovini evropske umetnosti. Barok jc bil resnično mednaroden in meddruž.bcn, čeprav jc bil po izvoru in bistvu ari .to kratski, si ga je po svoje prikrojil tako meščan kot knief in je po njem tudi naša domovina dobila po duhu enoten, čeprav v sestavu takratne diužbe hierai-hično stopn jevan domači jski značaj. O smislu in cilju lega umetnostnega snovanja na naših tleh bo govoril v tej oddaji naš priznani umetnostni zgodovinar, univerzitetni profesor dr. Stane Miku/. Povod /a to oddajo je dala reprezentativna razstava slo-venskega baroka v Narodni galeriji v LJubljani. Naslednji četrtek pa vas bo pnit. Mikuž podrobno seznanil / umetniškimi deli n.i i ,i ,ta\ i. To bo neposredna prenos iz Narodne galerije. 19.30 TV obzornik 20.00 TV dnevnik 20.15 TV reklame 20.30 Večer na vasi — zabavno-glasbena oddaja V tej hunioiistično-zabavnl oddaji po scenariju Dušana Kandi-ca bomo oživeli običaj, ki se je obdržal po vaseh. To je snubljenje dekleta. Režiser oddaje je Sava Mrmak 21.30 Portreti in srečanja: Spomin na Iva Lozico. Rojen je v Lumbardi na otoku Korčuli v siromašni kamnoseški družini je Lozica za kratek čas prodrl v vrsto pomembnih hrvatskih kiparjev prav pred začetkom druge svetovne vojne. Leta 1943 je bil ustreljen na rodni Korčuli Scenarij za film »Spomin na Iva Lozico« jc napisala Mignon Mi-haljevič, kamera Jure Ruljančić, režija Djordje Janjatovič 21.50 Velcsejmski program ČETRTEK — 21. septembra 10.30 TV v šoli: S hitrostjo 300.000 km vsako leto nekaj novega 17.30 EN-DEN-DINUS — Oddaja za najmlajše 18.00 Pionirski mozaik — oddaja za otroke V tem pionirskem mozaiku bo Mendo Mendović najprej pokazal film o malih ribičih, nato bo Andjelka Pečko zapela otroško pesmico »TIK-TAK«, nastopil bo še otroški LADO Iz GRACANA, Gabi Novak pa bo zapela pesmico »Piccolla«. Na koncu pa še »Igrava v dvoje — ugani kdo sem jaz!« 18.45 Serijski film 19.00 Cas, ljudje in dogodki 1 l().30 Vek-sejmski program 20.00 TV dnevnik 20.20 Filmski pregled 20.30 Ioncsco: Nosorogi — prenos iz Drame SNG v Ljubljani. Rezija in TV realizacija France Jarnnik PETEK — 22. septembra 19.00 Magazin vsakdanji skrbi 19.30 Velesejmski program 20 00 TV dnevnik 20.15 TV o filmu 20.45 Program jugoslovanske kinoteke nn koncu komentar šahovskega velcturnir-j* na Bledu SOBOTA — 23. septembra 18.00 GALEB IN DF.KLICA — baletna TV predstava za otroke. To je originalni balet, ki jc zanj napisala libreto in zgodbo I.jerka M;>-rinkovie, glasbo pa je skomponi-ral Nikša Njirie. Izvajajo člani Pionirskega gledališča Trešnjevke v koreografiji Si U t jo Hcrcigonje. Režija Višnja lasta 18.45 POPOTNIK — i V lilm iz sciii«-1 KOB1N KOOD 19.20 Velesejmski ptogiaiu 20.00 TV dnevnik 20.15 TV reklnme 20,30 ODPRTO OKNO - glasbeno zabavna oddaja Oddaja je posvečena prvemu je* senskemu dnevu Na programu bodo zabavne melodije, baletne točke, dva humoristična prizora in še kaj. Sodelovali bodo znani beograjski igralci in umetniki ter pevci Anica Zubovič, Dušan JakšiC, Djordje Marjanovič, Lola Novakovič, Krsto Petrovič. Scenograf Boro S,avić _ režiser Slavniji'" Stclanovič-Ravasl ' 21.30 Vključujemo se v zabavno-glasbeno oddajo Jaguarjev prijatelj 22.30 Samotni stol — TV film Iz serije detektiv John Diakc 07^4 sobota. 16. septembra 1961 DRUŽINSKI POMENKI STRAN Odgovori bralkaoi Zakaj neuspela fotografija? . Neka bralka se pritožuje, da skoraj na vsaki sliki deluje nenaravno. Rada bi zvedela, kako naj se drži pri fotografiranju, saj Je sicer zelo prikupna. Povsem naravno je, da vam pri Poziranju otrpnejo'obrazne mišice ir> je zato vaš smehljaj na sliki nekako lesen. Samo z vajo se boste priučili sprostitve pred apa-fatom. Nikar ne mislite na to, da °o fotograf zdaj, zdaj pritisnil na sprožilec: pri tem prav lahko zganete z obrazom in pokvarite sliko. "Kak fotograf vas bo vprašal, če se boste nasmehnili ali boste res-"'• Odločite se po svojem temperamentu in trenutnemu razpoloženju. Navadno se za slikanje nekoliko bolj našminkano: vendar pustite lice na miru, ker bi se sicer "a sliki poznale temne sence. Poudarite le ustnice in obrvi, vendar brez pretiravanja. Nos si lahko napudrate, da bodo izginile neljube sence in krivine. : Ne tecite od frizerja takoj k fotografu. Slika s svežo frizuro, ki je pravkar ušla iz frizerjevih r°k, prav gotovo ne bo uspela; raje počakajte en dan. Starejše smo zapostavljene Bralka »starejše generacije« nam je pisala, da 6e čuti zapostavljeno, ker tako pogosto pišejo samo o mladih in za mlade. Mogoče se po pravici čutite zapostavljeni, vendar mislim, da niodni razgovori niso pisani samo 2a mlada dekleta, pač pa jih prebirajo tudi starejše. Rekla bi vam le to, da taka kramljanja skušajo Usmerjati in klesati okus mladoletnice in nekoliko »bremzati« Mladostno zaletelost in navdušenost za včasih nore modne ideje. yeliko bolj vesela bi bila, če bi kritizirali same sestavke in povedali, kaj vam je všeč in kaj ne *n kaj bi se dalo storiti, da bi ustregli vsem okusom. Oglasite 6C le kaji „Horalegalis" za najmlajšega Popustljivost največ škoduje Večkrat beremo, kakšne motnje nastanejo v organizmu, ko spremenimo dnevni red, čas počitka in spanja. Često je le nerednost vzrok slabemu počutju in živčni razdraženosti. Zato naj starši skrbno pazijo, da njihov otrok nikoli ne prekorači določenega časa za igro ali za spanje. Navadno imamo težave z otrokom pred spanjem. Upam, da ne p. ■ v ~ ----», ... držati za roke. Cez dan 6te najbrž preveč zaposleni, da bi se ukvarjali z otrokom; zato je ta zvečer presrečen, če se z njim poigrate in ga za roko peljete v spalnico, ga celo vzamete k sebi, da se »pogreje«. Občutek varnosti in zavetja si 6kuša otrok kar najbolj podaljšati, zato vas ne bo pustil od sebe, dokler ne bo zaspal. Ce otrok vstane iz postelje in prihaja v kuhinjo z izgovorom, strašite otroka z raznimi »bav-bavi«, če nočejo iti spat, saj boste s tem le povečali njegov strah pred temo v spalnici; razen tega pa postane otrok živčen. Otrok se boji temne spalnice, zato hoče imeti prižgano luč. Gotovo ste se že jezili, ko ste hoteli zvečer ven, pa ste morali sedeti pri otroku v spalnici in ga da je žejen ali lačen, hoče samo vzbujati pozornost; s tem vas hoče opozoriti, da ste mu ta večer posvetili premalo pozornosti. Pe-ljite ga nazaj in umirite; morda mu boste povedali še kratko, vedro pravljico. Svetovala bi vam, da otroku preberete uspavanko Otona Zupančiča »Pismo zamor- Jesensko-zimslca modna revija v Ljubljani Modeli za reprezentanco ' Danes zvečer bo v Ljubljani zadnjikrat jesensko-zimska modna revija, ki jo je pripravil Center za sodobno oblačenje in Opre-n>o v sodelovanju s podjetji tekstilne (predvsem volnarske) in usnjarske industrije. Izmed gorenjskih podjetij so na tej reviji ■odelovali: Al mira Radovljica, Spik Kranj, Sukno Zapuže. Peko £ržič, Planika Kranj in Alpina Ziri. . Ce som prav razumela.' so imeli Prireditelji modne revije glavni namen, da obiskovalcem te prire- stava na raCun pošti: Zahodnonemški poštni minister Je sprejel stavo, da bo vsakemu, ki dokaže, da pismo, ki jc bilo *večer vrženo na pošto, drugo Jutro ni prišlo v roke naslovniku, Plačal steklenico vina. Minister je Btavo sprejel v navzočnosti novinarjev. ditve (potrošnikom) pokažejo, kakšno blago je na.ša industrija sposobna narediti in seveda dokazati, da jc to blago primerno za kreiranje vsakega modela. Ta obrazložitev naj bi bila (vsaj po mojem mišljenju, posebej ni tega nihče razglašal) tudi opravičilo za to. da spiker na reviji skorajda nikoli ni začutil potrebe, da bi za ta ali oni model rekel, da je primeren za delo. Za doma pa še posebno ne. Nasprotno pa je bilo ogromno govora o popoldanskih sprehodih, večernih prireditvah in o drugih takih priložnostih, ki pa nikakor niso najvažnejši dogodki iz sodobnega življenja. Tudi v to me revija ni prepričala, da res že izdelujemo blago za vsak model, čeprav močno sumim, da to največ po zaslugi slabe izdelave nekaterih prikazanih modelov. Ker sem svoje vtise že začela s tako slabimi ugotovitvami, naj navedem še eno: močno me je motilo, da so se enake idejo večkrat ponavljale in da so bili mnogi modeli preveč komplicirani, da bi bili še lahko lepi in praktični. Toda naj navedem tudi dobre strani te revije (po pravilu: konec dober, vse dobro). Ena izmed teh je vsekakor to. da smo letos lahko gledali v Ljubljani že drugo modno revijo, kar je omogočilo, da se obe modni reviji z modeli kolikor toliko opredelita na posamezne letne čase. Se razveselji-vejša pa je ugotovitev, da se je kreatOTjom modelov oblek, krznenih plaščev in jopic ter usnjenih dodatkov skoraj popolnoma posrečilo, da so ujeli korak z modo. saj smo pri prikazanih modelih lahko videli vse značilnosti, ki jih prinašajo svetovne modne hiše. Posebej bi veljalo spregovoriti o pleteninah. Tudi tokrat so t>o-trdile, da je upravičen sloves, ki ga uživajo že nekaj let. Skoda le, da vsi predobro vemo, da je večino lepih volnenih oblačil mogoče videti le na reviji. m. s. skega. kralja« in videli boste, kako bodo težave izginjale. Otroka spravimo zelo zgodaj v posteljo, pa če bi še tako rad ostal z nami. Nikoli ne popustite niti za pet minut; to velja še posebno takrat, ko dobite obiske. Gostje naj ne bodo vzrok, da bi otrok ostajal pozno v noč pri mizi mt=d cigaretnim dimom in poslušal .pogovor. Prav tako ne dovolite, da se zvečer naje sladkarij, pač pa mu jih shranite za naslednji dan. Prav neodpustljivo je, da starši vzamejo otroka v kino ali gledališče, morda celo na veselico. Ne samo, da to ni zdravo, amoak ni niti najmanj vzgojno. Prosite sosedo ali dobro znanko, da vam popazi na otroka, dokler se ne vrnete. Majhnega otroka ni priporočljivo puščati samega, posebno še. če je sam v hiši. Otroku dovolile, da zvečer bere 15 minut kako vedro knjiero, Stro-go pa mu prepovejte branie v postelji: saj EfOtOVO ne želite, da bi slaba svetloba in neugodna drža telesa deformirala še nerazvito telo vašega otroka. Otrok naj se čct dan na^kače na svežem zraku, hodite z njim na kraiše snrehode. varujte ga prehudih razburjeni; prav 20!ovo zvečer ne bo težav z umivanjem in soravlianjoTi sna t. Ce so na že težave, iih skušajte odoraviti z dobro voljo in potrpežljivostjo. Obračun na počitnicah Velika zmeda je nastala v rampu Verbaniie ob italijanskem jezeru Lago Maggiore, ko je neki belgijski turist snoznal v sosednem šotoru nemškega gestaoovca. ki ga ie v zadnji svetovni vojni zaprl in oretepal. Belgii.ski. francoski in Italijanski lur'sti so srdito oretepli nekdanjega zlikovca, ki je kmalu zbežal iz eampa. zdravilni liker 15 dekagramov svežega in dolrro-Mstnateta trootea operemo in malo osušimo, nato jih drobno isesefc-liamo (ne zmleti). Polijemo jih z litrom prekuhane in mlačne vode. Pustimo, da vsa reč stoji poldrugo uro, da voda izvleče ves »ok iz trootca. nakar ga odced:mo in skuhamo 7. enim kilogramom sladkorja. Ohlajenemu dodamo deciliter alkohola. Lahko pa ga napravimo tudi kot sirup brez alkohola. V tem nri-meru dodamo nekoliko ve" .^ad-korja: naliiemo ga v stekleničke do višine treh četrtin, dobro zamašimo in se«r«inmo v sonari do °6 stonini. Ohlaiene stekleničke zamašimo še s pečatnim voskom. domaČa medica Deset;m litrom prekuhane In ma'o ohla'ene vođe primešamo 1 kilogram medu in 2 dekagrama n iVadnega zd'- obijene ga kvasa. Paziti moramo, da posoda, v ka-tc,-i to pri nravi ?:-• mo. ni okrnjena. Zr> po dveh dneh začne tekočina vreti. OMaieni dodamo limonm sok po okusu in dobro premešamo. Pijačo naliiemo v močne MeV kleniee, ki jih zamašimo s prekuhanim! zamaški. Dobro je. če za-maške še trdno orevežemo in vratove steklenic pomočimo v tekoč parafin. Steklenice hranimo na ■suhem in hladnem prostoru v le-žeeem stanju. Po nekaj dneh je pijača gotov?; ori odpiranju pa moramo pa7'fi. ker se pijača zelo peni in šumi kot pravi šampanjec. DOKUMENTI! IVAN JkN DOKUMENTI! DOKUMENTI! 11 C/tniHARlEVCt Komandant nemških čet v predelu Škofje Loke je 13. t. m. obkoljeval ta predel z dvema bataljonoma teritorialnih čet, okrepljenih z dvema četama težkega orožja. Nemška obkoljevalna akcija ni imela uspeha in se bo nadaljevala danes ves dan ... Itd.« Cankarjevci so imeli čisto prav, ko so se po uspelem spopadu v Rovtah, od tam naglo umaknili. Sicer pa ta kraj ni bil njihov cilj. Spustili so se v dolino. 2e blizu ceste so se prepričali, da so proti njim namenjene močnejše nemške sile. Tam, kjer so hoteli na drugo stran, je bila ob mostu velika hiša, s katere je visela dolga zastava s kljukastim križem. Prav ko so prišli do te nem-čurske stavbe, ni bilo več časa, da bi se o tem »pogovorili« z gospodarjem, kajti po dolini so že hrumeli nemški kamioni, polni policije. To pa cankarjevcem ni šlo v račun, da bi se z njo spoprijeli kar tam, kajti kaj takega bi bili Nemci tedaj kar veseli. Bataljon se je stisnil za tisto veliko hišo. Nemška zastava je tako po svoje prispevala k zavarovanju partizanov, ki so po odhodu kamionov naglo prečkali cesto in se čez Martinj vrh in Črni kal napotili v Poljansko dolino. Ze naslednji dan je bataljon odšel proti Vinharjem, od tam pa na Polho-vec, kjer se mu je pridružila Samotorska-selška četa. Bataljon je rasel, vstaja je bila pred durmi. Ljudje v Poljanski dolini, posebno aktivisti, so bili postavljeni pred alternativo: ali se dati od Nemcev zaradi kompromitiranosti zapreti ali n Filusch >la drsela it njimi. Vrh, °vi|» pred seboj so videli eksplozije. J^noj!,, j,. (h.jal lilu.eli. *.1ki °S''Kli so v,h 'lrUli x n"1" ,'rn,ovi<> ,n '"'f Hahnemannova skupina, ki Jo Je J!el Iz druge luknje. **v°ltmann Je izgubil obe nogi,- Je nekdo dejal. "Tud 1 Franke Jo Je izkupil.« Jc dejal dragi '"^'i je prišel mimo Gurhlerja Ilahncmann. Protinapad moramo.« Guehler je molčal. V prsih Je čutil prazen, ta-zamolkel občutek strahu. Na vrhu pred njimi je nekajkrat zaurmelo. Planili so v grmovje, potem pa spet vstali. »S to peščico mož,« je dejal Guehler Hahne-mannu, kakor da se je šele sedaj spomnil odgovora. »In 7. ostankom prve in druge čete.« Prispeli so na golo ravnico, k ier je bil Rusch-mannov bunker v šlirikofniku obložen s travo. Trušč eksplodiTajočih ročnih ffianat> nemških strojnic in ameriških brzostrelk je prihajal vedno bliže. Nasproti jim je pritekel Buschmann. Krive noge so bile urne kakor stroj. »Grundmann in Guehler. nazaj!« je vpil, ko je prihajal. Lstavila sta se in ga gledala. Guehlerju se je zazdelo, da je strojnica na rami postala nenadoma lahka, skoraj brez teie. »Grundmann in Guehler!« je zavpil Hahnemann. »Da, s strojnico nazaj v bunker!« »Vražja sreča!« je dejal Filusch. ■ No. da,« je zamrmral Reijerke. Odšli so naprej, ne da hi se ozrli. Grundmann In Guehler sta strmela za njimi. »Hvala boiru!« je dejal (irundmann. Spogledala sta se in se nasmehnila ter oKla nazaj na hrib. Po sprednji strani sta se splazila navzdol, le«:la zraven svoje luknje in gledala na drugo stran. Onstran, na skalnati steni, so prenehale padati ročne granate. Strojnice so utihnile. Bilo je tiho in nohencfra gla-u ni bilo sili 41. Vroči popoldan je kakor koklja čepel v tesnem, skalnatem kotlu onstran eesle. Poleni sta v dolini spet zaslišala topniške strele. Padali M tesno drug za drugim. »Cez resio prehajajo,« je dejal Grundmann. »KakSna lahkomiselnost!« »Namesto, da bi jo obšli!« »Nnjbrž nimajo časa,« Je dejal Guehler. Crnl oblaki dima so se plazili nad cesto. Gosto drug zraven drugega. Grundmann Je t daljnogledom opazoval ceslo. *So že čeznjo?« je zasepetal Guehler. ►^Skačejo kakor norci.« je dejal Grundmann. Topništvo je znova utihnilo. ►►Pazi, zdfj bomo dobili svoje!« je dejal Guehler. Majhno, široko letalo je nenadoma priletelo nad njiju. Povsem mirno je letelo^po zraku. Tiho jc brnelo in ležalo pod nebom, kakor da sc je tjakaj obesilo. ►►Hitro, v luknjo!« je šepnil Guehler. Ne da bi vstal, se je skolalil v luknjo. Grundmann je prišel za njim. ►►Kaj je?« je vprašal. "Topniški izvidnik,« je dejal Guehler. Pritegnila sta noge In ležala tako, da sta skozi vhod v luknjo videla v nebo. /.delo se je, kot da letalo lebdi nepremično nad njima. -Ce nas tale odkrije, Jo lahko pobereva,« je dejal Guehler. Daleč spodaj v dolini sta spet zaslišala topniško streljanje. Bilo jc bolj oddaljeno, toda zato nižje in težje. -Nove baterije« je dejal Grundmann. •►Najbrž so spet kaj privlekli.« je dejal Guehler. Granate so padale na njihov hrib. Hrušč in streljanje sta sc bližala, oddaljevala in spet približevala. »Nekaj so opazili.« Je dejal Grundmann, »radi bi onemogočili dovoz okrepitev« Nenadoma se jima je zazdelo, da Je hrib pričel drseti. Pragovi nad njima so se premikali in skozi odprtine sta se usipala. pesek in kamenje. Pred obraz sta nastavila čeladi in zlezla ▼ skrajni kot luknje. -Na nas merijo,« Je dejal Guehler. Zadetki so se oddaljili in odtavali navzdol po bregu. Potem je spet vse utihnilo. Zlezla sta do odprtine in pogledala navzgor. Letala ni bilo več videti. Potem sta na pol zlezla prek roba odprtine In se razgledala. Izza bregov sta zaslišala tri strel*. Onstran, na skalnati si eni, so sc po grmovju vzdignili trije t?mni stebri dima. »Priprave nemškega topništva za protinapad,« je dejal Grundmann. Po teh treh strelih je spet vse utihnilo. »Mar je to vse?« je dejal Guehler. Zatem sta n» drusri strani zaslišala divje streljanje nemških strojnic. Odgovorile so ameriške brzostrelke. Spet je bilo slišati eksplozije ročnih granat. Nad hribom so se nenadoma pojavili majhni, beli oblaki. Prasketaje so se razletavali in puščali za seboj črno. dimno zastavo. »Streljajo s šrapneli,« je dejal Grundmann. Izvidniško letalo je letelo nad hribom, kakor velik komar nad šrapneli. ki so se razletavali. Zdaj je bilo slišati le še posamezne nemške strojnice. Potem je vse onemelo. Spodaj v dolini so rasle sence. »Nekaj bo treba nabaviti za pod zi»bp« je dr.Jal Grundmann. Guehler je vzel menažko in odracal čez skalovje do vrha. Mrak se je spušeil. Za hribom je stal Konz In delil hrano. »Buschmann te pričakuje,« je dejal. »Kaj se dogaja na drugi strani?« »Ne vem,« je dejal Konz, »veliko sranje.« Guehler je vzel menažke In odšel k Buschman-novem bunkerju. »Vzemi tele s seboj,« je dejal Buschmann. -► Poehler pojde k vam, Schneider in Gervin pa f drugo luknjo.« »Tam ni nobenega kritja,«« »NK ne moremo ukreniti,« Je dejal Buschmann, »tako mora biti.« Vsi trije so zlezli iz jarka in lerjem. •♦Pazite, ko bomo šli prek pobočja, Guehler. odšli za Gueh-je dejal spregledala. Sicer pa, če ne bi bilo tako, bi se tudi ti dve partiji utegnili končati neodločeno. V nedeljo prijateljski teniški dvoboj Kamnik: Krani V nedeljo, 17. septembra dopoldne, bo na obeh teniških igriščih TK Triglava v Kranju prijateljski teniški dvoboj med mestnima vrstama Kamnika in Kranja. Na sporedu bo pet srečanj posameznikov in dve srečanji moških dvojic. Nedeljski dvoboj bo tretje letošnje srečanje Kamničanov in Kranjčanov. V prvih dveh so bili boljši Kamničani, v tretjem pa se nameravajo Kranjčani gostom oddolžiti. Za Kamnik bodo nastopali Bogataj, šlegelj, Rebolj, Lavrič in še nekateri, za Kranj pa ing. Bedenk, Prislan, Lakner, Rebolj, Znidar A. in Znidar L. Petrosjan nad Najdorfom in Parma proti Germeku. Štiri prekinjene partije pa bodo tudi še dale nove zmagovalce. Torej lahko pričakujemo, da bo osmo kolo doslej rekordno, kar zadeva številki 0 in 1. S sredinim in četrtkovim zavrt-Ijajem se je zmanjšala tudi lista neporaženih. Najprej je klonil Dcnner, takoj za niim Petrosjan in čez 24 ur še Najdorf. Tako je med elito dvajsetih šahovskih velikanov ostala le še četvorica neporaženih, in sicer: dva Jugoslovana Gligoric in dr. Trifunović, najmlajši udeleženec turnirja Bo-by Fiseher in Zah. Nemec Darga. B. F. Gorenjska : Furlanija v streljanju Ljubljana (-an) — Jutri bo tu na strelišču ob Dolenji-ki cesti prijateljsko mednarodno srečanje desetčlanskih strelskih ekip z Gorenjske in Furlanije (Italija). Srečanje bo v Ljubljani zaradi tega, ker na Gorenjskem za podobne /rireditve nimamo primernega strelišča. — Povratno srečanje bo 8. oktobra v Čedad-1. Mednarodni mojster Brano Parma je novo prijetno presenečenje blejskega šahovskega veleturnirja. Čeprav id nihče računal, da se bo lahko že prvič tako uspešno znašel med šahovskimi velikani, mu j« to povsem uspelo. — 3 REZULTATI BLEJSKEGA JUBILEJNEGA ŠAHOVSKEGA TURNIRJA =» VII. kolo: Darga — Fiseher remi, Bisguier — Par- | H ma remi. Germek — Donner 1:0, Pachman — GHgorič | g prekinjeno, Porti s ch — Petrosjan 1:0, Najdorf — Keres | remi, Ivkov — Udovčič prekinjeno, Talj — Trifunović | remi, Olafsson — Bertok prekinjeno, Geller — Mata- g novic remi. VIII. kolo: Fiseher — Matanović prekinjeno, Ber- 1 tok — Geller prekinjeno, Trifunović — Olafsson remi, g Udovčič — Talj prekinjeno, Keres — Ivkov 1:0, Petrosjan — Najdorf 1:0, Gligorić — Portisch remi, Donner — Pachman remi, Parma Germek 1:0, Darga — Bisguier prekinjeno. Jutri bodo odigrali prekinjene partije iz zadnjih treh kol, medtem ko v nedeljo ne bo predvidenega prostega dne. Udeleženci turnirja so se namreč zedi-nili in bodo na željo številnih gledalcev odigrali X. kolo, v katerem se bodo srečali naslednji pari: Fiseher — Bertok, Trifunović — Matanović, Udovčič — Geller, Keres — Olafsson, Petrosjan — Talj, Gligorič — Ivkov, Donner — Najdorf, Parma — Portisch, Darga — Pachman In Bisguier — Germek. Stanje po VIII. kolu: Keres in Petrosjan po 5,5, Talj in Fiseher 5(1), Najdorf in Trifunović 5, Gligorić 4,5 (1), Darga 4 (1), Donner, Parma in Portisch po 4,Bisguier in Geller 3,5 (1), Pachman in Matanović 2,5 (1), Bertok 2 (2), Ivkov in Olafsson 2 (1), Germek 2 in Udovčič 1,5 (2% Triglav pred prvenstvom TEŽAVE Z EKIPO — NOVI TRENER — PRVO ALI DRUGO MESTO USPEH 1. oktobra bodo judoisti spet nastopili na blazine v jesenskem delu republiškega prvenstva Kranjčani, ki so v spomladnem delu prvenstva osvojili prvo mesto pred Ljubljano, se že marljivo pripravljajo na prvo srejanjc. To bo z Olimpom v Kranju. Celjski judoisti sicer niso nikoli predstavljali nevarnega nasprotnika za Kranjčane, vendar so kmalu nato pomembnejša srečanja, in to na tujih blazinah. Kaže, da pri Triglavu resno mislijo nadaljevati s tako uspešnimi nastopi kot spomladi, saj so Miho Molana, ki je vodil treninge do nedavnega, zamenjali z odličnim bOrcem Kavčičem, ki Je svoje bogate izkušnje borca izno-polnil na trenerskem tečaju v Rovinju, ki ga je vodil japonski mojster Nagaoka. Na tem tečaju NAŠA AKCIJA Iščemo Ideja za NASO AKCIJO je rodila prav slučajno in kot naročena na večer, ko smo se na seji redakcije zmenili, da bomo uvedli to rubriko. Takole je bilo: Neki naš novinar se je ob deveti uri zvečer vračal proti domu. Spotoma ga je zaustavil mlad fant in ga vprašal, če morda ve, kje je Ulica Vide Sinkovčeve. Čeprav je bil novinar prepričan, da je po tej ulici že hodiL se nikakor ni mogel spomniti, na katerem koncu Kranja je. Fanta je dobre pol ure spremljal po tistem delu mesta, za katerega je mislil, da bo pravi, vendar omenjene ulice nista našla. Toda novinar ne bi bil novinar, če ne bi venomer nekaj spraševal in tako je hitro stekel pogovor: »Ste mogoče vprašali po tej ulici tudi katerega izmed kranjskih miličnikov?« »V Kranj 6cm se pripeljal z avtobusom že ob pol petih popoldne. Medtem sem ustavil prav vsakega miličnrka, ki sem ga srečal in še veliko drugih ljudi. Eni so me pošiljali k visečemu mostu, drugi spet k mostu na Cesti Staneta Žagarja.« »Ja, kako so vam pa miličniki odgovarjali na vaše vprašanje?« »Večina je odgovarjala z »ne wm«, eden mi je pa celo rekel, oa ta ulica ni njegova.stvar.« »Ali ni imel nihče pri sebi karte mosta?« »Ne vem, pokazal je ni nihče. Sicer pa, sedaj je že tako vseeno, tak" -,em utrujen, da ne bom več iskal.« Novinar je fantu nasvetovnl, n i pr« vprašat še na postajo I.*M. ker bodo tam prav gotovo imeli karto mesta in se rato napotil proti domu. Ta dogodek pa mu ni hotel iz glave, rato nam ga je naslednji dan o> Na mah smo se razdelili v dva tabora: na'tiste, ki tega niso hoteli verjeti in na tiste, ki so dopuščali možnost, da i v Kranju res ni nikogar, ki bi | ulic in uličic. Ker pa naše mesto prištevamo k turističnim krajem, bi bilo kaj takega še bolj nerazumljivo. »Veljalo bi poizkusiti!« smo se končno zedinill in določili tri novinarje, ki so odšli poiskušat srečo vsak v svoj kraj: v Tržič, na Jesenice in v Kranj. Poglejmo si, kaj so doživeli! NA JESENICAH Na Jesenicah bi se pravzaprav vsak tujec lahko znašel že pri veliki tabli na železniški postaji, kjer so pregledno označ°ne vso ulice in ceste. M oni je ta taibla pomagala, da sem nasei majčkeno in izredno oddaljeno Čopovo ulico. Z njo sem kanil preizkusiti prvega miličnika, ki ga bom al. Tako sem se nič hudega sluteč približal miličniku (32-844). potegnil iz žepa beležnico rn vprašal za omenjeno ulico. »Seveda vem, kje je!« mi jo izredno prijazno odvrnil in se ponudil, da me spremi do nje. Nisem mogel drugače, kot da sem ponudbo sprejel. Sla sva pod podvozom do starega predelovalnega obra-U železarne, zavrla pri Savi na desno, nadaljevala pot mimo stadiona in končno prišla do Čopove ulice, kjer se je miličnik prijazno poslovil. Vso pot sem premiš-. ljeval, kako naj mu povem, da nimam kaj iskati v tej ulici in da bi mu rad čestital, ker je preizkušnjo tako dobro prestal, pa nisem vedel, kako naj to naredim. Resnično mi je žal, da je zaradi mene izgubil tobko časa, sicer sem bil pa dovolj kaznovan že s tem, ker sem tudi sam pešačil dobro uro in pol. Seveda si po tem dogodku nisem upal povprnsevati po ulicah nobenega jeseniškc.fja miličnika več. Zdaj vseeno trdim, da le-ti dobro poznajo svoje mesto in da so pripravljeni tujci pomagati. V TRZlCU Prijetno presenečen sem bil v tujcu hotel pomagati pri iskanju i Tržiču. Res je sicer, da je Tivjć 1 kje naj bi bila.« majhno mestece, zato pa ima kljub temu precej majhnih in zakotnih ulic. 'Prav zaradi tega lahko tujec toliko prej zaide. In prav gotovo bi tudd zašel, če mu ne bi bili v pomoč miličniki. Za pomoč sem v Tržiču najprej prosil miličnika s številko 31 144. — Kje je Kosarska ulica? Odgovor št. 31 144 je bil tako razumljiv, da ba ulico lahko našel z zavezanimi očmi. — Menda imate v Tržiču tudi muzej. Bi mi povedali kje Je? Kratek in jedrnat ovor: — Ulica Heroja Grajzorja 11. Da, celo s številko mi je pomagal miličnik! Se nekaj poskusov in vsi so se končali v zadovoljstvo »tujca«. V razgovoru s komandirjem po-ataje I/M pa sem zvedel, da poznavanje Trtica in okoli za taroka }fmje miličnike res ni problem, čeprav pri sebi nimajo nikakršnih pripomoć-kov za orientacijo. — Kako pa zadevo n ujeto, kadar pridejo na službovanje novi miličniki? — Tivdi sedaj imamo dva nova miličnika. Pomagamo jim tako, da nista sama na cesti, temveč vedno v cliu/bi f sbirojsim tovarišem, ki Trs dobro pozna. V KRANJU Ker so bili rezultati NASE AKCIJE v Tržiču in ra Jesenicah tako zelo ugodni, je v«e kazalo, da bo s to stvarjo čisto drugače, kot smo si jo zamislili. Kak"en smi.sel pa naj bi Imele take racije, če' ne bi pri niih odkrili nU slabega! Zato sem le s Vinskom upanja odšel na obhod r»o glavni kranjski vllci. Nnjprej ran srečal r.i> Tlovom trgu miličnika, k' )e imel na pasu •t"v Iko 30 395. .Bi ml morda lahko povedali, kje bi naVI Vid:% Sinkovčeve?« sem ga vorll. »Po pravici povem, da ne vem. »Pa nimate mogoče karte mesta?« sem poizkušal dalj-\ »Imam, toda ne s seboj.« Medtem se je po nasprotni strani pločnika približal drug milic-, nik in ta je z očitnim olajšanjem hitro svetoval, naj njega povprašam, ker je Kranjčan. Res sem pohitel proti onemu drugemu in hitro poškilil na pas. ^ Številka 31 194. »Ulico Vide Sinkovčeve iičem. Veste mogoče kje je?« •►Ce se ne motim je nekje m Primskovem. Najbolje ir. če vprašate kje v bližini Tekstilne šole.« je tudi Stare, kot prvi Kranjčan, dobil mojstrski pas. Prav gotovo je Stare eden tistih judoistov v Sloveniji, ki ta pas zaslužijo, saj je pokazal posebno v zadnjem letu, razen moči tudi precej tehnike in premagal nekaj znanih judoistov. Kranjčani bodo imeli precej težav s sestavo ekipe. Po razgovoru s trenerjem Kavčičem smo lahko zaključili, da je pripravljena samo težka kategorija (Stare, Bavoc), medtem ko bo s srednjo, še posebno pa z lahko kategorijo, veliko preglavic. V srednji kategoriji bosta nastopila na prvih srečanjih Kavčič in Sifkovič, kasneje ver-je'no tudi Kučina, ki se bo v teh dneh vrnil od vojakov. Za lahko kategorijo je precej kandidatov, vendar so to sami neizkušeni borci. Hostnik. najboljši v lahki ^kategoriji, nima predpisane te::e «in bi raje nastopal v srednji kate->s?oriji, Govc, Petri"- in Rakovcc še »niso nastopali v ekipi. Tako ostane še Blarnik, ki'se je v preteklem letu vključil v ekipo. Tako bo lahka kategorija verjetno taka: Blaznik. Govc. Kranjske judoiste čaka najtežja preizkušnja v Ljubljani, kjer bodo vrnili ob;sk jud.o-istom Ljubljane. Sest ljubljanskih mojstrov (vsi Ljubljančani imajo mojstrsko pasove) pa so bo moralo pošteno potruditi, c"* bodo hoteli opravili s spomladanskim prvakom Slovenije — Triglavom. Posebno zanimivo bo še srečanje med Staretom in Mačkom v težki kategoriji. Maček, ki je spet začel s treningom, bo v letošnji sezoni nastopil pri Ljubljani v težki 10 tegociji. To srečanje bo odločilo o prvem oziroma drugem mestu. Kranjčani bodo ne glede na to, Če srečanj6 izgube ali dobe, dosegli svoj naj" večji uspeh, saj drugi v Sloverrij1 niso bili še nikoli, kaj šele prvi-Tretjeplasirani Maribor pa Tri * glavu praktično ne more ogrozil drugega mesta, ker je spomlad* zaostal kar za pet točk. Radovljica — Okrajni odbor Lt v Kranju priredi s svojimi or£*£ nizacijami JI. OKRAJNI ZLET LJUDSKE TEHNIKE, in sicer 1»; in 17. septembra. Danc-s ob 18. ufl bo otvoritev medklubske foJora7* stave v GraJSkevm dvoru. Jutri,v nedeljo bo ob 9. uri, parada vse'1 dejavnosti Ljudske tehnike, °" 10.30 epretnestna vovžnja z moto*' nimi vozili na Linhartovem trg11; tekmovanje pionirjev s skireji P* kopališču ter lov na lisico iz- NOGOMET Preddvor : Železniki 2 :2 (pio- r > Svoboda, Šenčur : Tr/.ič 3:0 (n!on.) Preddvor : ZZcZle n.'n 3:3 (ml.) Svoboda, Smčur : Tr/.ič 1:4 (0:0) GORSKI REŠEVALCI NA VRŠIČU Panes se bodo na Vršiču /brali na dvodnevni prireditvi v uoča-stltev 20-!ctnice vstaje naših n.a-40-lcfnnc aečetlu n;i> 1 rodov 'ga in alpinizma gor.-ki rclevalcl r,<;r'-!;'h , Maj v Tržiču. Najbližja pot. MeMr«ni iz mesta pelje čez viseči most '~ mimo Novega do; - i. vodbi članov radio klbuov. O'o li-uri bo tekmovanje letalskih ti»o* delov na letališču ALC Lesce ^ pn brodarsko tekmovanje na S3' vi. Predvajanje tehničnih fiim<>v in> diapozitivov v domu Pa:!'28' bo ob 15. uri, po tekmovanjih P razglasitev rezultatov in pol*H6V nagrad na krajih prireditev. Zgornji Umiki - G.-vdk-ka e^9:^ Zgornji Brniki priredi v ne'iC' pro'1 gasilskim domom na v'r'tl rrirnc« Kepica veliko VRTNO VE* SELICO z naslednjim sporedom-ob 14. uri verižne vaje domač«?" oci" pO i.i uvodnih društev. Po vaji hod na veseličnl predor, kjer prosta zabava s plesom, keglj8?-* za dobitke, "streljar !e z aačnop1 ?ko in drugo. Za ples !n ra2V'r:^i lo bo igral priznani Šenčur** kvmtet. -0 Zahvalil sem se mu in se potom podvizal za poštarjem, ki je pr 1 mimo, da bi mi potrdil. & je to res. Z\ od« 1 wm, da jo t.. ., precej daleč od Tekstilne ,>;,-. {™*lh *£*fh ^«^aJcev s pokora j na Klancu. Najbližja potici 7 7'V' TB°.WniU' t Mojstrani, krimski Rrori In na ^.Te*rnic»h ter pripadp'k-»vV I .M in r\n.A bodo Imeli v s'cn.ih t'risoi-O kranjskih miličnikih bi t<>ri »Povprečje evropske industrijo vam po!'. M '• < • i • I o (I Jekla hitro narašča. Pri nas p.i previV- lovili uri iskan iu.-. I -. f smo v jrtimerjuvi r. niim «• • torbe |e hitro potegnil zemljevid f r\| na i.»4em, kot smo bili takvj meeta Kranja in mi na n jem do-f |m» vojni. PrcTu'"-|.;?v.-,M rn»» tudi Kranj - D - r - <>t> ' bo v Savskem logu koffirka* tekma slovensko hrvaške mod kranjskim tkiglavoM »r trboveljskim RUDARJEM. dne bo r.n kranjskem kefl*3^ zaključek klubskega kegij**** a prven rtva. v nvll še.'e S'."*0';^ Jenka pa se danea ob 17. url T"". čne prvenstvo Kranja v nnml*n0v tenleu z nadaljevanjem j'11rJ* nedk Ijo ob n. uri. ulico n.*i'^>- ii0 t\h samnuprnvnMi orfanlh, kako povečaj prt . ." - - • \>Vli pno, d;i s p ,\ njem '..ila zape. »let h p« bo "Jo. / M stru> bo rpje edl-rl'1 In n> tlisav-*l;cm svetu Icr na «»—vn-^n ©d-fpre'eli '!Mep o lpiV«r>r1r.^.'l pro- ramen. Sku'fdi smo s?mo vvtfo- f |-vor"n > Jekel, Pri Izd^l^vl re-vili, kako tu: i v m.! aterih ni - i konsii uVr'j.-Veii nrogr;» mo-,,ih mestih lahko znajdejo. To-.h •* r >n rohvtUM ra'-? strel;-.vn'f'e tuli za vtim. ki ga oni dobilo, je ' v ?v'.v. xm\ k! v> >-.n' i čel 'i lahko elloy Kn >> o-Vovor ene"'i . rVorfvl vc ! pr ' • In vrl hmpr!->>li d\ ah !; "kov, ki Ju popi o tu -ni'i oUoii 60 Uo ",Q milijonov bijo za nasvet, t dinarjev.« bro obraziqA11< kako se Tiridr Ulice V:de Sinkovč-m-e. Ko se J( preprivalj da poznam pot do nv in fem fp mu zahvalil za mu \-e! sq je prljajmo p-rlo\-il. Na lellrno, d« kdorkoli miali d.i i"" amo naia opažanja ootplo-1 beru ci'o.tI•»«".«•» ker lo VWK kakor ni bil n,-..'* nr h-nl/ar*!! In T< ln»r. Ja-ko PornC *■ vedja gradbišča na Belškcnl 1 ju. kj«r bo stala nova valjaj O tem, kako trenutno Vfi*&*;.\ dela. nam )e pevt dal nasleon.«' . olju - \ i tj urno d-i Beli , em r-,M-' lavirnikcm bevio (trradin sodobnejšimi te*initnlml rr'l,, • •! si" ntc-k', 8 pripravljenimi (r \ t * pričeli -/.e v avgustu, In *JCwo-stroji rrrr.dhvMip::dj:"» "V^-jfi dis... , •(..;.,- ni i ro 1,111 " bal ■ i \.'i: ' - < i ■ ■>'» '• ul) .. eačetku pi ' • • i lcln. ; ji vlml obrati 'na Bcliikr.ni v°^\.--o 7. Viiml riv v.\ k- 'vun'k"f -napravami, bo dodobra o<,vt! ,ni" n-i tudi utesnjenost v obr^Hh KtiMame. To noruiMnj proizvodnjo v I^j precejšnjega p-;inena.« MIlan "".ic^