KRAŠKI POJAVI CERKNIŠKEGA POLJA (Z 1 KARTO IN 63 SLIKAMI) KARST PHENOMENA OF CERKNIŠKO POLJE (WITH 1 MAP AND 63 FIGURES) RADO GOSPODARIC, PETER HABIC SPREJETO NA SEJI RAZREDA ZA PRIRODOSLOVNE VEDE SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI DNE 19. OKTOBRA 1977 Izvleček - Abstract UVOD . VSEBINA GEOLOŠKE IN HIDROGEOLOŠKE OSNOVE Litologija in stratigrafija Tektonika ....... . Geološki razvoj ozemlja ob Cerkniškem polju OBLIKOVAKJE RELIEFA V OBMOČJU CERKNIŠKEGA POLJA Pregled dosedanjih naziranj o nastanku in razvoju polja Razvoj reliefa med .Javorniki in Bloško planoto Oblikovanje kraškega Cerkniškega polja KVARTARNI SEDIJVIENTI Klastični sedimenti na obrobju polja . Naplavine na skalnem dnu polja . . . Potek pleistocenske sedimentacije na Cerkniškem polju SPELEOLOŠKI POJAVI OB ROBU POLJA Kratek pregled speleoloških preučevanj Jame na ponorni strani . . . . . .... Jame na izvirni strani .... POŽIRALNIKI, PONIKVE IN ESTAVELE NA DNU CERKNIŠKEGA POLJA ............. . Splošni pregled . Zahodni del polja z Jamskim zalivom . Osrednji del polja z glavnimi ponikvami Zadnji kraj . . . . . Razvoj in povezanost ponikev . . . . . HIDROLOŠKE ZNAČILNOSTI IN POSKUSNA OJEZERITEV Pregled hidrografskih in hidroloških preučevanj Hidrogeološki oris polja in njegovo hidrografsko zaledje Načrt stalne ojezeritve in poskusna zajezitev ponorov Polnjenje in presihanje jezera . . . . . . . . Nekatere fizikalno kemične lastnosti voda . . . Hidrološki učinek poskusne zajezitve ponorov . NOVI POGLEDI NA RAZVOJ IN FUNKCIJO KRAšKIH POJAVOV CERKNIŠKEGA POLJA ..... . KARST PHENOMENA OF CERKNIŠKO POLJE (Summary) Literatura . . . . . . . . . . . . . 10 (4) 11 (5) 13 (7) 13 (7) 16 (10) 24 (18) 25 (19) 25 (19) 27 (21) 29 (23) 34 (28) 34 (28) 37 (31) 46 (40) 48 (42) 48 (42) 50 (44) 56 (50) 60 (54) 60 (54) 60 (54) 63 (57) 86 (80) 94 (88) 96 (90) 96 (90) 99 (93) 104 (96) 109 (103) 129 (123) 140 (134) )43 (137) 150 (144) 159 (153) Izvleček UDK 551.44(497.12-14) 551.89(497.12-14) Gos1>0darič Rado, Peter Habič: Kraški pojavi Cerkniškega palja. Acta carsologica 8, 7-162, Ljubljana, 1978, lit. 92. Razprava obravnava geološki in geomorfološki razvoj kraškega Cerkniškega polja, pri čemer kritično presoja starejše raziskave in rezultate prirodoslovnih raziskav kraških pojavov iz obdobja 1967-1972. Posebej so preučeni pleistocenski sedimenti na polju in v obrobnih jamah ter holocenski in recentni hidrološki pojavi. Podani so novi pagledi o razvoju in funkciji kraških pojavov Cerkniškega polja. Vsi podatki so pomagali pojasniti učinke poskusne ojezeritve 1968-1972, ki se kaže v podaljšanju poplavne dobe za največ dva meseca. Abstract UDC 551.44(497.12-14) 551.89(497.12-14) Gospodarič Rado, Peter Habič: Karst Phenomena of Cerkniško polje. Acta car- sologica 8, 7-162, Ljubljana, 1978, Lit. 92. Geological and geomorphological development of karst polje of Cerknica is treated. Critically are analysed previous investigations and natura! researches results of karst phenomena from tirne 1967-1972. Pleistocene sedimentation on the polje and in the m.arginal caves as well holocene and recent hydrological phenomena are stu- clied .separat.eJy. New perceptions about developrnent and function of Cerkniško polje karst phenomena are given. All these facts contributed to expla.nation the experimen- tal lake effects in 1968-1972, which are shovm in prolongation of flooded period for two months at the most. Naslov - Address: dr. Rado Gospodarič dr. Peter Habič Inštitut za raziskovanje krasa SAZU Titov trg 2 66230 Postojna, Jugoslavija UVOD Sredi Notranjskih kraških planot je v osrCju porečja Ljubljanice niz kraških polj, ki se razen po obliki tudi po vodnih razmerah razlikujejo od sosednjih višjih predelov (glej zemljevid v prilogi). Na eni strani teh polj izvirajo vode iz kraškega obrobja, na drugi strani pa vanj ponikajo. Izviri in struge na poljih se v poletnih mesecih ali pa sredi zime posuše, po večjem dežju pa se vode razlijejo po poljih. Obseg in trajanje poplav pa sta na različnih poljih raz- lična. Med vsemi kraškimi polji v porečju Ljubljanice in tudi sicer v Sloveniji je Cerkniško polje po obsegu največje, odlikuje pa se tudi po razsežnosti in trajnosti poplav. Celotno dno polja meri okrog 35 km2 in največja poplava z gla- dino na koti 552 obsega okrog 26 km2 površja ter vsebuje okrog 70 milijonov m 3 vode. Nepoplavljene, za kmetijstvo primerne ravnice je na tem kraškem polju razmeroma malo, komaj 1/3 celotne površine. Zaradi nihanja vodne gladine med 548 in 552 m se tudi obseg jezera spreminja. Najvišje vode trajajo le krajši čas, zato se višja področja polja lahko delno izkoriščajo za travnike in pašnike. Celo na najdalj poplavljenem območju v Zadnjem kraju, kjer raste le trstika, kmetje pridobivajo steljo, ko jezero presahne. Nestalne vodne razmere so naj- bolj neugodne, zato tudi toliko poskusov in načrtov za ureditev Cerkniškega jezera. ·Na Cerkniškem polju trajajo poplave poprečno do osem mesecev na leto, včasih manj, včasih pa tudi vse leto voda s polja ne odteče. Prav zato se poplavljeni del kraškega polja imenuje kar jezero. Ker pa se tudi za več me- secev posuši, ga uvrščamo med presihajoča kraška jezera. V hidrološkem po- gledu to ni pravo jezero, temveč je le nekakšna obrečna poplava, ki jo predvsem uravnavajo padavine. Poplave nastajajo zaradi omejene prepustnosti požiral- nikov in podzemeljskih kanalov, ki so razporejeni po dnu in na obrobju polja. Kadar priteka na polje več vode, kot je lahko odteče skozi številne požiralnike, poplava narašča, ko pa je dotok manjši od požiralne sposobnosti ponikev, jezero upada in končno presahne. Kraška polja zavzemajo pri preučevanju krasa posebno mesto. Kot obsežne uravnane površine s tekočimi in poplavnimi vodami, pa s privlačnimi poljedel- skimi predeli, so kljub manj ugodnemu zakraselemu obrobju deležne dolgo- letnih prizadevanj in preučevanj prirodnih pojavov za izboljšanje njihove gospo- darske izrabe. Redkokje na krasu so se gospodarski interesi tako tesno preple- tali z znanstvenimi preučevanji kot prav na kraških poljih. To velja tako za dobo prvih zapisov o kraških fenomenih od Valvasorja (1689) dalje, pa vse do današnjih dni, ko marsikateri problem tega kraškega polja še vedno ni rešen. Rekli bi celo, da številna nova, teoretično poglobljena prirodoslovna spoznanja in praktične gospodarske potrebe v kraških pokrajinah zopet in zopet postav- ljajo fenomen hidrografije kraških polj v ospredje pred druga raziskovalna 11 6 Acta carsologica VIII. 1978 (1979) področja. Za Cerkniško polje to velja še toliko bolj, ker ima pomembno geo- grafsko lego v Sloveniji in je bistven sestavni del kraškega porečja Ljubljanice ter se ob njem in na njem razvija intenzivno in pestro gospodarsko življenje. Ker so naravovarstveni in prostorski ter splošno gospodarski problemi ob- ravnavani drugod, nas v okviru našega naslova zanima predvsem prirodoslovni del Cerkniškega kraškega polja. Pa še tu se moramo omejiti na področje krasa in kraških procesov, na kronološko genetski pristop obravnave. kjer nam bodo aktualistični podatki o geolcgiji, hidrologiji in hidrogeologiji dopolnjevali skle- pe o nastanku in razvoju tega našega najveCjega kraškega polja. Največja teža bo torej dana prav vprašanju, kdaj in kako je polje nastalo, kako se je sredi kraške pokrajine razvila današnja ravnina polja in njegovo bolj ali manj strmo obrobje z zakraselim površjem in podzemljem. To vprašanje so si zastavljali domala vsi dosedanji raziskovalci Cerkniškega polja, ne da bi mogli nanj zadovoljivo odgovoriti. Tudi naše prizadevanje je lahko samo poskus v tej smeri. ki se od drugih razlikuje le po obsegu novih podatkov in analiz -l;er po presoji nekaterih novih spoznanj. Razvoj Cerkniškega polja so skušali že razni avtorji razlagali kompleksno s pomočjo geoloških, morfoloških, hidroloških in speleoloških podatkov. Zato kaže tudi pri nadaljnjem preučevanju razvoja polja ubrati takšno kompleksno metodo. seveda ob upoštevanju novih podatkov, ki so bili zbrani in preučeni v okviru naravoslovnih raziskav Cerkniškega polja v letih 1966-1973. Nastanek in razvoj Cerkniškega polja se neposredno in posredno odražata v speleoloških pojavih v obrobju polja in njegovem skalnem dnu. Poznavanje teh pojavov pa je bilo do pričetka zgoraj omenjenih naravoslovnih raziskav najmanj popolno. Težišče našega raziskovalnega dela je bilo torej v prvi fazi usmerjeno najprej v obsežne ,ponorne jame ob Jamskem zalivu. Raziskali smo !\-Ialo in Veliko Karlovico, Svinjsko jamo, Zelške jame in še nekatere druge ter preučili ponikve, požiralnike. greze in estavele na polju samem. V drugi fazi je bil poudarek na jamah pritočne strani polja ter na preuče­ vanju klastičnih sedimentov na skalnem dnu polja. Bogato speleološko gradivo je že objavljeno (Gospodarič 1970; 1971; 1971a; 1974; Brodar, M., R. Go spod ari č 1973). Novi podatki o geologiji in geomorfologiji ter o klastič­ nih naplavinah in hidrologiji pa so bili zbrani v tretji fazi speleoloških raziskav Cerkniškega polja. ko smo podali tudi zaokroženo predstavo o paleogeografskem ra3voju ozemlja današnjega Cerkniškega polja in njegove okolice v neogenu. Po eni strani smo tako z geološko-geomorfološko analizo spoznali starejša raz- vojna obdobja. po drugi strani pa smo z analizo speleogenetskih procesov razčle­ nili razvoj podzemlja v holocenu in mlajšem kvartarju, kar nam je olajšalo tudi razumevanje sedanjih hidroloških značilnosti polja. Preostala pa je še zahtevna naloga medsebojne primerjave in uskladitve različnih >->-kronostratigrafskih stolpcev<< iz kraškega podzemlja in vmesnega po- vršja na kraškem polju, kjer so skriti sledovi pestrega paleohidrografskega raz- voja polja in okolice. Pri klastičnih naplavinah polja smo se ukvarjali predvsem z vprašanji o se- stavi, izvoru, časovnem zaporedju in pogojih odlaganja naplavin na skalno dno polja. Z ročnimi vrtinami in izkopi smo dosegli pestre naplavine, katerih analize so dale obilo novih podatkov, ki jih zadnje takšne raziskave l. 1953 še niso po- 12 Rado Gospodarič, Peter Habič. Kraški poja,i. Cerkniškega polja 7 sredova1e. S podobnim načinom analize smo se ukvarjali tudi pri fluvialnih sedimentih, najdenih v jamah. Ker so bistveni geološki in morfološki podatki Cerkniškega polja že objav- ljeni, jih koristimo le v toliko. kolikor so neobhodno potrebni za dopolnilo in razumevanje razvoja in funkcije kraških pojavov Cerkniškega polja. Več prostora smo posvetili hidrološkim značilnostim in rezultatom poskusne ojezeritve polja. Prirodoslovne raziskave zadnjih deset let so bile namreč oprav- ljene prav z namenom, da preučimo zamotane vodne razmere in najdemo mož- nosti za smotrno izrabo tega poseljenega kraškega prostora. GEOLOŠKE IN ffiDROGEOLOŠKE OSNOVE Geološke podatke o tem, da je Cerkniško polje izoblikovano v triasnih in krednih kamninah, najdemo v delu B. Hacqueta (1779, 133-138), na manu- skriptni karti Višnja gora - Cerknica N. Lip o 1 da (1857), v opisu geoloških razmer tega kraškega polja W. P utic k a (1902), na geološki karti Ajdovščina - Postojna F. K o s s mata (1905) ter v geoloških skicah, ki sta jih objavila A. L ii h n b erg (1934, 10) in G. S p 6 c ker (1932, 261). Jurske kamnine ob Cerk- niškem jezeru pa sta prva ugotovila B. Mi 1 o v a no vi C (1937, 74~78) in J. ž ur ga (1940, 54). Pomemben napredek v spoznavanju stratigrafije in tektonike polja in nje- gove okolice je očiten v razpravi 11. P 1 eni čar j a (1953), kjer je rned drugi~ govor tudi o pleistocenskih naplavinah na polju in o oblikovitosti skalnega dna. Podatki tedanjega kartiranja in omenjene razprave so s kasnejšimi dopolnitvami (M. P 1 eni čar in D. Kerčmar 1959; S. B u ser 196"5) zajeti na tiskani geo!oškl karti Postojna 1 : 100 000 iz leta 1967. Med naravoslovnimi raziskavami v obdobju 1969-1972 smo ugotovili nekaj nadaljnjih geoloških podatkov o stratigrafiji in litologiji ter tektoniki kamnin Cerkniškega polja, ki dopolnjujejo dosedanje znanje. Na novo ugotovljene geo- loške podatke smo pri geološkem opisu posebej poudarili ter jih upoštevali tudi pri sestavljanju prirejene geološke karte in profilov (sl. 1 v prilogi in sl. 2). Tu so poleg geoloških navedene tudi hidrogeološke značilnosti kamnin. LITOLOGIJA IN STRATIGRAFIJA TRIAS V območju Cerkniškega jezera je zgornjetriasni dolomit najstarejša razgalje- na kronostratigrafska enota. Na površju vidimo ta dolomit med Planinskim in Cerkniškim poljem ter ob jugozahodnem vznožju Slivnice (1114 m). Vnovič se pojavi v ozkem pasu pri Gorenjem Jezeru, od koder seže na Loško polje. NE del skalne podlage polja je v dolomitu, razen pod Grahovim, Žerovnico in Lipsnjern, kjer je dno v Hasnem apnencu. Kamnine spodnjega dela zgornjega triasa v obliki skrilavca1 ploščnatega apnenca in boksitnih vložkov v talnini obravnavanega dolomita, so razgaljene šele severno od Cerknice v povirju Cerkniščice. 13 8 Acta ca:sso:cgi-:::a ~,.'III. :973 (1979) -------------------------- DOL.JEZERO " ~ 2 ~:>;;:<:J2 B¾, V/ _;4 ----- 5 ----s GORENJE JEZERO Stražišče ws 800 m 75() ;oo '60 600 S5(/ Javorniki CERKNIŠKo POl.lE 1 T' 3 pr~cm soo-l-----...::::.2..:.::::::~::::::::;:,c::::,..~..::::~!..---::::C:::::;::_;:: o "' ~ 2 IZRK- SA.ZU POSTOJNA Sl. 2. Geološka prereza Cerkniškega polja 612m J1,2 NE 25km NE 2phm 1 - zgornjetriasni dolomit, 2 - liasni apnenec, 3 - malmski apnenec in dolomit, 4 - spodnjekredni apnenec, 5 - prelom, 6 - tokm:i vode Fig. 2. Geologic cross-sections of Cerkniško polje 1 - Uppertriassic dolomite, 2 - Liassic limestone, 3 - Malmian limestone and dolo- mite, 4 - Lowercretaceous limestone, 5 - fault, 6 - water flows Dobro skladovit in pasnat zgornjetriasni dolomit je ob prelomih in lezikah pogostno spremenjen v milonit. Kjer je narinjen na spodnjekredne in malmske kamnine, je milonitna cona debela tudi nad 10 m. V kamnolomih pri Podskraj- niku najdeni fosilni ostanki - do 3 mm veliki preseki sferokodij - kažejo, da je tod razgaljen srednji del skladovnice zgornjetriasnega dolomita. Pod Slivnico in pri Gorenjem Jezeru pa vidimo zgornji del te skladovnice, saj jo konkordantno prekrivata liasni dolomit in nato apnenec. Najdišče sferokodijev v srednjem delu dolomitne formacije omenja severovzhodno od Cerknice tudi že S. Buser (1966, 385). V obravnavanem dolomitu so številne vrtače npr. ob stiku z liasnimi kam- ninami severovzhodno od ceste Cerknica - Rakek - Ivanje selo in v zaledju izvirov Žerovniščice. Hidrologi so tudi dokazali, da voda iz ponikev (Rešeto, Retje, Vodonos), odteka skozi dolomit proti severu v liasni apnenec Logaške planote in dalje v izvire Bistre in Ljubljanice. Dolomit ob Cerkniškem polju torej ni povsod vododržen. JURA Ob Cerkniškem jezeru so jurske kamenine razgaljene predvsem na vzhod- nem obrobju tja do Križne gore in Loškega polja. Litiotide govorijo za liasno stopnjo skladovitih apnencev in dolomitov, drugi fosili pa za zgornji lias in 14 Rado Gospodarič. Peter Habič. Kraški. poja\i. Cerkniškega po1ja 9 dogger. Hidrozoji Ciadocoropsis mirabilis (F e 1 i x) in Shuqraia arabidensis (De ho r ne), korala Doplaraea sp., alga Litl,ocodium ter foraminifere vrste Pseudocyclamina jaccardi (S c h rod t) ter taumatoporele, tekstularije in tro- holine pa nakazujejo spodnje malmsko starost tukajšnjega zrnatega krušljivega apnenca. Nad krušljivim apnencem je neskladoviti zrnati dolomit srednjega malma. Zgornji malm in kreda pa sta ob vzhodnem robu jezera že erodirana. Kamnine te starosti pa gradijo dno in pobočje SW polovice skalnega dna polja. Gornjemalmsko starost apnenca na SW polovici in obodu polja dokazujejo klipeine (C. jurassica in C. inopinata). Med apnencem so pogostne plasti in gnezda dolomita, najdemo pa tudi gomolje roženca. Skladovitost zgornjemalm- skega apnenca je dobro izražena v spodnjem delu skladovnice, v zgornjem delu skladovnice pa so skladi debelejši, kamnina je tudi brečasta. Pestra litološka sestava jurskih kamnin Cerkniškega polja se odraža v raz- lični zakraselosti. Spodnjeliasni dolomit je po zakraselosti podoben zgornje- triasnemu; številne vrtače, gola škrapljasta površja s podzemeljskim pretaka- njem vode pa so šele v krovnem liasnem in doggerskem apnencu. ki sta brez dolomita. Tak kras je posebno izrazit severno od Cerknice, kjer se pojavljajo obsežne koliševke. Na Kamni gorici (630 m) so v liasnem apnencu ohranjene sige in fluvialni sedimenti, ki so se nekdaj odložili v podzemeljskih prostorih. Ta kras se posredno razvija še recentno, zaradi podzemeljskih tokov vode, ki iz požiralnikov sredi jezera tečejo proti severu v izvire Ljubljanice nekje v globini 50-l00m. Posebno hidrogeološko vlogo pripisujemo malmskim kamni- nam SVl polovice polja, kjer se menjava apnenec z dolomitiziranim apnencem. Ta sestava vpliva na drobno oblikovitost obstoječih estavel in ponikev in na nastajanje novih požiralnih mest. Ponikve slutimo tam, kjer so paketi apnenca debelejši, kjer razpoke in prelomi večajo pretrtost in kjer je pokrov pleistocen- skih naplavin tanjši kot drugod. Tudi na obodu polja vidimo, da je na malmskem dolomitu površje bolj uravnano in manj zakraselo kot na malmskem apnencu. SPODSJA KREDA Malmske kamnine konkordantno preidejo navzgor v spodnjekredne kam- nine, ki so v njih pianele, miliolide in številne favreine1 tekstularije. oftalmidide in vermikulinide. Ti skladoviti in debelo skladoviti apnenci so razgaljeni ob vznožju Javornikov in v zahodnih obronkih jezera južno od Zelš prav tja do Rakovega Škocjana, v njih pa je tudi jugozahodni del skalnega dna polja, kjer je takoimenovani Jamski zaliv. Nekaj spodnje krede je tudi pri Gorenjem Jezeru, kjer je nanjo narinjen zgornjetriasni dolomit tako kot pri Zelšah. V skladih spodnjekrednega apnenca je dosti zrnatega dolomita, vendar manj kot v malmskem apnencu. Dolomit nastopa v nepravilnih vključkih poleg apnene breče sedimentacijskega izvora. V zbruskih vidimo številne kristale dolomita okrog posameznih gnezd mikritskega apnenca, poedini kristali pa so tudi v samih gnezdih. Kristali imajo ostre robove in gladke mejne ploskve. Očitno gre za sekundarni nastanek dolomitnih kristalov iz apnenca. Dolomiti- zacija pa je zajela manj spodnjekrednega, a več malmskega apnenca. V plasteh spodnje krede so največji speleološki objekti Cerkniškega jezera: Velika in Ma1a Karlovica ter Svinjska jama. Tu je površje najbolj zakraselo, pa tudi skalno dno jezera je v spodnjekrednem apnencu najnižje. Vse kaže, da je litološka sestava (različno debeli skladi, drobnozrnata struktura z malo fosil- 15 10 Acta carsologica VllI. 1918 (1979) nimi ostanki) ugodna za površinsko in podzemeljsko zakrasovanje, ki ga do1omi- tizirane cone niso mogle preprečiti. Današnje pretakanje vode skozi te apnence se odvija dokaj neovirano v obliki ponornic in v obliki prenikajoče vode. O tem se bomo prepričali pri speleološki obdelai-i jam ob jezeru. Druge mezozojske in terciarne plasti iz neposredne okolice Cerkniškega jezera niso znane. Najbližje so razvite na grebenih Javornikov in v Pivški kotlini. Poznamo pa pestre kvartarne naplavine, ki jih bomo obravnavali v po- sebnem sestavku. TEKTONIKA Ozemlje Cerkniškega polja je v tektonski enoti Visokega krasa, kjer po- znamo gube in narive ter različne rupture (glej sl. 1 v prilogi). SMERI PLASTI IN GUB V območju monoklinale Logaške planote severno od Cerknice vpadajo plasti proti WSW in se šele na Slivnici obrnejo v dinarsko J\.'"\V-SE smer. Proti Grahovem sestavljajo grahovsko sinklinalo, ki ima v jedru malrn Križne gore, na krilih pri Bloški polici oziroma Danah pa doseže površje zgornjetriasni do- lomit (glej profil v R, Go spod ari č 1974, 360), Ko monoklinala Logaške planote zadene na zgornjetriasni dolomit Rakeka in Planine, pa njene plasti obrnejo proti jugu in jugozahodu1 tako da o dinarski usmerjenosti ne moremo več govoriti. V jugozahodnem delu Cerkniškega jezera je dinarska usmerjenost plasti še manj jasna. Pri Gorenjem Jezeru so sicer malmske plasti še v antiklinali NW-SE smeri, vendar to gubo proti severozahodu nadomestijo proti SW, W in NW vpadajoče plasti malma in spodnje krede, Kreda Javornikov ima šele ob eocenskem flišu Pivške kotline NW-SE usmerjene plasti. Posebno 1ego imata zgornjetriasni in spodnjeliasni dolomit med Planino, Rakekom in Cerknico1 kjer sta vkleščena med kredo Javornikov ter kredo in juro Logaške planote. Okoli Rakeka se pokažejo NE-SW usmerjene lezike, bliže prelomnim kontaktom pa obrnejo v smer predjamskega in idrijskega preloma, RUPTURE (razpoke in prelomi) Vode Cerkniškega jezera se podzemeljsko pretakajo v pretrtem apnencu in dolomitiziranem apnencu. Propustnost v vadozni in freatični coni omogočajo lezike, različni prelomi in razpoke, Kakšne in katere razpoke s"2>"2"'21fs?-"2'-"2'-.! t---t---t- karbonati - o qos Q1 q ,Omm 3(Jmm IZRK-SAZU POSTOJNA 29 S1. 7. Krivulje zrnavosti in petrografska sestava naplavin v jami Suhadol.ici (B} in na površju nad jamo (A) Fig. 7. Granulation curves and petrologic composition of the sediments in the cave Suhadolica (B} and on the surlace (A) above the cave 3' 35 30 Acta carsolog:i.ea Vili. 1918 (1919) Granulacijska analiza tukajšnjega sedimenta je pokazala na pesek in prod, m:.neraloška pa na karbonatne, kremenčeve, limonitne in roženčeve sestavine. V meljasti frakciji so pretežno skupki karbonatne gline, v peščeni frakciji pa je največ oglatih zrn kremena ter konkrecij in oolitov limonita. V prodni frakciji prevladuje oglat, porozen in zrnat roženec (sl. 7). V izvirni vodni jami Suhadolici smo naleteli na naplavine, katerih zrnavost in mineraloška sestava se dobro ujema s sestavo zgoraj omenjenih sedimentov. Zrna v jami so le bolj zaobljena in sveže odkrušena. Kaže, da je ta jamska napla\·ina s posredovanjem vode prenesena iz kraške uravnave oziroma na- hajališč v kraškem zaledju Suhadolice, Eno takih nahajališ-č smo našli ob cesti po jugozahodnem pobočju Javor- nikov nekako 20 m nad ravnico Zadnjega kraja. Ob cesti je dosti manjših lukenj zapolnjenih s sedimenti, tu in tam pa je pobočje kar pokrito z njimi. Najbolj primeren za analizo se je pokazal sediment v skalni luknji, nekako 500 m severo- zahodno od Vranje jame (sl. 8). Talna plast ima povprečno 60 °/o ilovice in 40 O/o peska in proda. Barva se giblje med 7.5 YR in 10 YR/3/2 (Munsil Color Cart), temnejša barva izhaja iz ilovice, svetlejša pa iz večje primesi kremenovega peska. Prod in pesek sta neenakomerno pomešana med ilovico ter tu in tam s karbonatnim vezivom sprijeta v kepe. Stevilne korozijsko zaobljene skale matičnega apnenca ležijo med sedimentom. Zaradi njih je plast različno debela, njen prehod v krovno drugo plast pa rahlo naznačen s temnosivim barvnim odtenkom. Druga plast se petrografsko ne loči od spodnje prve plasti. Tudi zrnavost je podobna. Pač pa je tu zelo jasno izražena plastovitost peščeno-prodnih vključ- SSE nactn. v. - a1titude 564 m. 563 56 561 NNW / SGO-l---"---f'----.-'..;;..--"'::.,;..----.-----.-----r----r----r----,----f o ' s 6 7 8 9 lOm IZRK-SAZU POSTOJNA- 1977 Sl. 8. Sedimenti v zasuti jami ob Zadnjem kraju 1 - rjava ilovica, kremenov pesek in roženčev prod, 2 - rjavordeča ilovica z lečami peska in proda, 3 - rdeča ilovica s kremenovim peskom Fig. 8. Sediments in the filled up cave near Zadnji kraj 1 - brffwn loam, quartz sand and chert gravel, 2 - broi.vnredish loam \\·ith lens of quartz sami and chert pebbles, 3 - red loam ,vith quartz sand 36 Rado Gos;:iodc;_r.:č. Peter Habič. Kra:ški pojaYi Cerkniškega polja 31 kov, ki so združeni v podolgovate prekin.iene leče. Leče vpadajo podobno kot je nagnjen ves profil in izoblikovana skalna luknja. Zgornja meja te plasti je rahlo izbočena in zaznavna zaradi temnejše banTe (5 YR 4/4 - 5 YR 4 ·a) krovne tretje plasti. V tej je 80 °/o ilovice tipa terre rosse in le 20 '°/o peska, pretežno kre- menovega. Tudi njena plastovitost je prilagojena poševnemu stopu. njun stik pa je pokrit z oglatimi skalami in vrhnjo rušo. Ohranjeni sedimenti in njihova zrnavost kažejo predvsem na fluvialno za- sipavanje kraške luknje v višini okoli 565 m. kar je 20 m nad današnjim skalnim dnom srednjega dela Zadnjega kraja. Petrografska sestava kaže na terro rosso v ilovnati frakciji, na kremenčev prod v peščeni frakciji ter na zrnat roženee in kose peš.čen_jaka v prodni oziroma gruščnati frakciji. Vsepovsod so primešana zrna boksita in limonitnih konkrecij v nepomembnih količinah. Predvsem je zanimivo. da je ves plastovito in lečasto razporejen prod iz svetlosivega roženča­ stega peščenjaka. Nekateri kosi so obdani z limonitno prevleko, drugi pa imajo rdečkast zunanji ovoj. Očitno je že dokaj preperel prod bil nanesen v obrav- navano luknjo skupaj s terro rosso in se v njej ohranil pred nadaljnjimi spre- membami. Pri iskanju izvora peščenjaka smo pregledali še okolico luknje in ugotovili, da se njegmri manjši predvsem pa večji rahlo zaobljeni kosi nahajajo po vsem delno položnem, delno strmem pobočju Javornikov presenetljivo visoko do 765 m nadmorske višine. Ta razširjenost kaže, da imamo na jugozahodnem po- bočju Javornikov opraviti z zelo starimi klastičnimi sedimenti, ki so med obliko- vanjem polja vplivali na sestavo klastičnih sedimentov, kjer koli jih danes tu najdemo. V obsegu poplav ali rečnih tokov na polju in ob njem so bili trans- portirani in odloženi na zakraselo podlago in obrobje (npr. v našo obravnavano luknjo), izven poplav in nad horizontalnimi tokovi pa so jih premeščali hudo- urniki in denudacijski procesi. Zaenkrat še nismo mogli ugotoviti, kje in kakšna je matična kamnina tega roženčevega peščenjaka. Petrografske in stratigrafske analize. od katerih si obetamo zanimive rezultate, so v to smer preučevanja šele zastavljene. NAPLA VlNE NA SKALNEM DNU POLJA Debelina naplavin je odvisna od konfiguracije skalnega dna, od sestave in izvora naplavin. Tako so na SE strani polja naplavine debele do 4 m, in le krajevno npr. pri Srednji ponikvi dosežejo 6-7 m debeline. V NE polovici polja, kjer je skalno dno globlje, pa je tudi naplavinski po- krov debelejši. Če je pri Vodonosu in Rešetu debel 6-7 m. potem pokriva v območju starejše struge skalno dno 6-10 m na debelo. A tudi proti Cerknici se razteza tako odebeljeni zasip, predvsem na račun tudi do 10 m debelega mlajšega vršaja Cerkniščice, ki so ga naplavile vode iz območja Begunj in izpod Slivnice (sl. 9). Na višje ležečem dnu p::>lja okrog Žerovnice in Grahovega pa je naplavni p:::ikl'ov komaj meter debel. Sestavljen je iz terre rosse in črnega humusa in z vmesnim dolomitnim gruščem, kar kaže na to. da ta del polja ni bil v pleisto- cenu tako .pogostno poplavljen kot poglavitni del polja. ki ima za 5 m globlje skalno dno. Petrog-;afsko sestavo in zrnavost naplavin v obsegu današnje maksimalno in največkrat poplavljene površine polja smo spoznali med Dolenjim Jezerom 37 32 ,--,_-oe,,ecr,,_~,m _,_ "'°""'"" ,. _,.,"' Acta carsologica VTII. 1978 (1979) Sl. 9. Debelina naplavin na skalnem dnu Cerkniškega polja, sestavljeno na podlagi vrtin (M. P 1 eni čar 1954 in IZRK- Postojna 1969-1972) Fig. 9. Sediments fill thickness on the Cerkniško polje rocky bottom, composed by bore-holes (M. P 1 eni čar 1954 and IZRK-Postojna, 1969-1972) in strugo Stržena pri Ušivi loki, nadalje pri ponikvah Vodonosu in posebej pri Rešetu ter nadalje vzvodno ob strugi Stržena proti vzhodu, kjer so Mala, Srednja in Velika ponikva. Naplavine v zahodnem delu polja so bolj pestre kot naplavine v vzhodnem delu polja. Ce je pod pobočjem Slivnice še nekaj dolomitnega grušča nad jezersko ilovico, potem proti pobočju Javornikov in tja proti Jamskemu zalivu prevladujejo različne plasti ilovice, peska ter proda in grušča iz različnih erozijskih in akumulacijskih obdobij pleistocena. NAPLAV1:SE ~IED VASJO DOLENJE JEZERO IN STRUGO STRZENA POD VRSICEM Pri načrtovanju pregradnega nasipa, ki naj bi zajezil odtekanje srednjih in nizkih voda v Jamski zaliv, smo z ročnim svedrom napravili 11 vrtin, od katerih jih je 7 doseglo skalno dno, v štirih pa zaradi talne vode nismo dosegli skalne podlage (sl. 10). V drobnem smo navrtali zelo različne naplavine, ki pa jih makroskopsko lahko strnemo v tri poglavitne skupine (A, B, C). Pod humusom (1), ki ga je več v bližini Stržena, kjer prehaja v rjavkasto ilovico s polžjimi hišicami (2), prevladuje nekaj metrov debela plast različno preperelega dolomitnega grušča pomešanega z drobno mivko in sivo ilovico (4). V bližini Stržena je plast grušča tanjša, čezenj pa je odložena do pol drugi meter debela siva mastna ilovica z ostanki polžjih hišic (3). Pod plastjo dolomitnega grušča mivke in ilovice, leži skoraj v vsem prerezu enako debela plast prhke rumenkaste ilovice in mivke (5 + 6). Pod njo sledi debelejša plast rjave peščene ilovice (7), ki vsebuje ponekod zaobljen prod in pesek (8), ponekod pa preperel dolomitni grušč (V 8, V 9) ter rjavo limonitizirano ilovico, ki v obravnavanem prerezu leži večinoma na skalni podlagi. Le v vrtini 8 38 Rado Gospodarič. Pecer Habič, Kraš1'.i poja\•i Cerkn:š1'.ega po:Ja 33 smo pod to ilovico v nekakšni strugi zasledili še 3 m debelo plast drcbno pasovite sivorjave ilovice (9). Po razmerah v vrtinah 11 in 12 sklepamo, da je pasovita ilovica omenjena le na najglobljo kotanjo v skalnem dnu. Prej omenjena plast rjave peščene ilo\rice pokriva pretežni del vegastega dna. Njeno prvotno površje pa je bilo precej bolj ravno od ugotovljenega, saj ga je šele poznejša erozija spet razrezala. V obravnavanem prerezu sega ta značilna plast še v višine med 545 in 546 m. le v osrednjem delu jo zasledimo šele v višini okrog 543 m. Očitno pripada plast rjave peščene ilovice z gruščem najstarejšemu zasipu v sedanjem dnu Cerkniškega polja. Verjetno začenja starejši zasip s sedimentacijo rjavosive pasovite ilovice, ki je odložena v zajezeni strugi, saj prehaja navzgor neposredno v rjavo mastno glino (V 11, 12), ta pa v rjavo peščeno ilovico z več grušča, peska in drobnega proda. Preperelost dolomitnega grušča in drobnega proda (V 7) pa tudi limonitni sprimki kažejo, da je bila naplavina po sedimen- taciji izpostavljena preperevanju in spiranju v bolj sušnih pogojih. Površje najstarejšega zasipa so oblikovale površinske vode in vanj zarezale novo strugo Stržena, ki je v primeri z ono na skalni podlagi pomaknjena bolj proti jugu pod vznožje Vršiča. V vrtini 12 smo .sredi stare struge zadeli na dober meter debelo plast sive jezerske gline (7), ki se po barvi in sestavi razlikuje od sedimenta v talnini in krovnini. Očitno gre za mlajšo plast, ki se je začela odlagati v spremenjenih hidrografskih in v drugačnih klimatskih pogojih. Po- dobne sive ilovice v drugih vrtinah nismo našli in sodimo, da je bila odložena le v dnu stare struge ali v manjši, z grezom nastali kotanji. Položaj in značaj Sl. 10. Naplavine med Dolenjim jezerom in strugo Stržena ugotnvljene z ročnimi vrti- nami V 1 - V 12; podrobnejši opis plasti glej v tekstu 1 - humus, 2 - rjavkasta ilovica s hišicami polžev, 3 - siva ilovica s hišicami polžev, 4 - dolomitni grušč, pesek in siva ilovica, 5 in 6 - rumenkasta ilovica in droben kremenov pesek, 7 in 8 - rjava peščena ilovica, pesek, prod in preperel grušč, 9 - pasovita sivorjava ilovica s peskom, A - mlajši zasip, B - jezerski sedi- menti, C - starejši zasip Fig. 10. Sediments bet\veen Dolenje jezero village and Stržen creek bed, based on bore-holes V 1 - V 12; detailed description of the layers in the text 1 - humus, 2 - brownish loam v:ith snail shells, 3 - grey loam with snail shells, 4 - dolomite rubbles_. sand and grey loam, 5 and 6 - yellowish loam and silt, 7 and 8 - brown sandy loam, sand and gravel, weathered rubbles, 9 - greybrown varved loam \-..·ith sand, A - younger fluvial fill, B - lake sediments, C - older fluvial fill 39 34 Acta carso~ogico. "\0111. :918 (1979) tega sedimenta je izjemen ter je pojasnjen šele ob primerjavi s podrobnejšimi profili pri Rešetu in Ponikvah kot bomo videli kasneje . .;iaplavine starejšega zasipa in siva ilovica so prekrite kljub vegastemu površju s skoraj enako debelo plastjo (0,5 do 1 m) rjave prhke ilovice in mivke (6). Nastanek te plasti nam ni povsem jasen. Ker prekrivd. sivo ilovico enako kot starejšo rjavo ilovico. je očitno mlajša od obeh. Morda izhaja iz spodnje rjave plasti, saj ji je po barvi precej podobna. Odložena jE,> šele v obdobju po erozijskem preoblikovanju sta- rejšega zasipa, ni pa izključeno, da je bila pred odložitvijo prhke rjave ilovice de1oma eroilirana tudi sjva ilovica. Ker pa se mlajša rjava prhka ilovica jasno loči od sive gline. zgornja rjava plast ni mogla nastati s prepcreva:ijem podlage. Plast, ki jasno loči starejši in mlajši zasip, je tedaj morala nastati v posebnih razmerah. Z odložitvijo rjave prhke ilovice se ni izravnalo takratno vegasto površje polja. zasipanje pa tudi ni bilo posebno izdatno. Odložitev enakomerno debele plasti na neravni podlagi ne more biti posledica rečnega ali eolskega nasipanja. To bi zapolnilo najnižje predele in kotanje, enakomerno debela plast pa je lahko nastala le s preperevanjem vegaste podlage, ali pa z usedanjem ilovice iz občasnih visokih poplavnih voda. Prhka rjava ilovica bi bila tedaj tudi še posledica spremenjenih hidrog:rnfskih razmer. Občasne poplave so lahko nastale bodisi s spremembo klime, ali pa z zmanjšanjem prepustnosti odtočnih kanalov. Sledilo je obdobje mlajšega zasipa, ki ga predstavljajo v tem prerezu rečne naplavine dolomitnega grušča, peska in ilovice. Naplavine so povsem prekrile staro površje in ga verjetno tudi precej zvišale, saj je še sedaj ohranjeno v vi- šinah med 550 in 548 rn, medtem ko je prvotna višina lahko ustrezala višini te naplavine, kakršna je ohranjena še danes v bližini Cerknice. 1\rflajše odnašanje in spiranje grušča in ilovice najbrž ni bilo enako v vsem prerezu. V severnem delu sega grušč danes skoraj do površja, medtem ko je bliže Strženu prekrit z mlajšimi novicami. Pod bolj sivkasto polžarico in nad gruščem je pri Strženu odložena še svetlorjava, bolj mastna ilovica, ki tudi vsebuje ostanke polžjih hišic. Ta ilovica je odložena v starejši strugi, ki si jo je Stržen vrezal še bolj proti jugu v naplavino dolomitnega grušča in ilovice. Po odložitvi grušča lahko torej računamo s krajšo erozijsko fazo, ki pa je bila verjetno kmalu prekinjena in je sledila akumulacija polžarice. Prave jezerske gline iz tega obdobja ne poznamo, ilovica s polžki pa je lahko nastajala le s trajnejšim zastajanjem vode in obsežnejšimi poplavami Cerkniškega polja. Današnja struga Stržena je pomaknjena še bolj pod vznožje Vršiča in je rezultat najmlajšega vrezovanja površinskih voda na območju Cerkniškega polja. Hkrati z vrezovanjem te struge pa se v njeni bližini še odlaga ilovica iz občasnih poplav, saj je tam plast rjave humusne ilovice v 100 m pasu ob Strženu najdebelejša. V višjem severnem predelu, ki ga zalijejo le najvišje vode, prevladuje spiranje ilovice in humusa, zato je tam dolomitni grušč prekrit le z izredno tanko plastjo humusa. NAPLAVTSE PRI VODOKOStJ Pri svežih grezih in ponikvah Vodonosa smo ugotovili 7 m debele naplavine na skalni podlagi malrnskega. apnenca. Razlikovali smo lahko pet plasti ilovice s peskom in dve plasti grušča s peskom in ilovico. V ilovici ni bilo ugotovljenih 40 Rado Gospodarič. Peter Habič, Kraški po~as:i Cerkniškega polja 35 nobenih pelodov, ki bi pomagali časovno uvrstiti različno naplavljanje. Med vsemi plastmi zelo izstopa vrhnja, meter debela plast dolon1itnega grušča, ki pripada takoimenovanemu vršaju Cerkniščice. Tri metre pod površjem se po- javlja podoben nekoliko bolj ilovnat grušč, ki prav tako kaže na zasipavanje polja z drobirjem iz severno ležečega zaledja. XAPLA VIXE PRI RESETr Leta 1970 se je izoblikoval ugrez v naplavinah ob severnih požiralnikih Rešeta. Razkril se je 3 m širok in 7 m visok profil naplavin, tako da smo jih lahko bolj podrobno preučili. V šestih plasteh smo pregledali petrografsko sestavo in zrna\·ost, pa tudi njihovo vsebnost fosilnega peloda (sl. 11). Skalno podlago iz dolomitiziranega apnenca zgornjega malma pokriva rumenorja·va ilovica s peskom in prodom (plast 1). kjer je razen apnenčevih zrn največ oolitov in konkrecij limonita. Sl. 11. Prerez naplavin v ugrezu pri po- nikvi Rešeto 1 - rumenorjava ilovica s peskom in prodom, 2 - siva plastovita ilovica z organskimi ostanki, 3 - temnorjava ilovica s peskom, 4 in 5 - dolomitni grušč in prod, pesek, siva in rumena ilovica, 6 - grušč in prod dolomita in apnenCa, pesek - ·vršaj Cerkniščice 2 lednim klinom Fig. 11. sediment.s cross section in the sinkhole by Rešeto ponor 1 - Yello\\"brO\vn loam -.vith sand and gravel, 2 - grey varved loam ,vith organic material, 3 - dark-brown loam v.ith sand. 4 and 5 - dolomite rubbles and pebbies, sand, grey and yellow loam, 6 - rubbles and gravels of do- lomite and limestone, sand - Cerkni- ščica creek fan with ice "\Vedge 12m 41 550m 7m 6 c:;.···s00 0 "~?O~ ~~o·· · :.,; :c,Ii;I: o·. : d o ·4 · · · CI·· CI .~6 -.~ .·· .· ~- .~: 6 ·- --~---__ rž' ______ _ -----~---_--=--=-~-- - - - - ~--- IZRK- SAZU POSTOJNA 36 Acta carrnlogica VIII, 19iS (19'19) Zanimiva je naslednja v~še ležeča plast (2) sive plastov:.12 ilovice z m:io- gimi organskim,i ostanki. V njej je A. š e r c e 1 j ugotovil sledečo pelodno sestavo v procentih: Pinus 29, Picea 40, Abies (jelka) 3,4, Alnus 7,2, Cory!us (leska) 2,3, Carpinus (gaber) 4,2, Quercus (hrast) 2,7, Ulnus (brest) 0,7, Tilia 0,3, Fagus (buJplavljene, ko je voda sigo erodirala in pokrila z naplavinami. Ti speleogenetski procesi so mnogo boli jasni v izvirnih Zelških jamah kot v ponornih Karlovicah (R. Go spod ari č 1970), vendar jih, kakršne poznamo, kljvb temu navajamo v kronološkem zaporedju, da jih bomo lahko primerjali s podobnim zaporedjem v Križni jami in tudi zaporedji zasipavanja Cerkniškega polja. V Karlovicah in Svinjski jami smo ugotovili sledeče kronološko zaporedje razvojnih stopenj, začenši z najstarejšo: - oblikovanje rovov v horizontih okrog 540 m in niže, kjer so se odložile tudi prve naplavine, sledilo je - nastajanje sige in destrukcija stropovja, nato pa je - ponornica delno erodirala in zasipala vhodne rove z gruščem, ostale pa z ilovico: sledila je - tvorba nove sige na zasipu, navpično izpiranje naplavin, nato pa je - ponornica izravnala višino sedimentov v vhodnih kanalih do 548 m in se umaknila, da bi se lahko uveljavilo - odlaganje sige in podiranje stropovja y obdobno poplavljenih rovih, kar pa so že dogajanja holocenskega oziroma recentnega razvoja. 55 50 Acta carso[ogica VIII. 1978 (1979) JAME NA IZVIRNI STRANI Izvirne jame ob Cerkniškem polju so pod Javorniki in sicer Suhadolica, Vranja jama, nedostopni kanali izvira ?i.>1rz1eka, Otoškega Obrha, Tresenca, Laških izvirov in izvirov Stržena. Tu so skalni rovi po nastanku večinoma neposredno povezani z današnjimi hidrološkimi razmerami. Le siga v Suhadolici govor~ za suho obdobje v razvoju te jame, naplavljeni prod, pesek in ilovica ter erozijske oblike enotnega vodnega kanala pa za recentno oblikovanje in poplavljanje v višini okoli 548 m. Nekaj znakov o podobnih razmerah vidimo tudi v Vranji jami. Suhadolica Skalni rob Cerkniškega jezera med Klinjim vrhom in Ušivo loko poteka v smeri N\V-SE. Iz ravnice na 547-550 m se strmo dvigne na teraso Vršiča in Klinjega vrha (610-660 m), nato pa šele preide v strmo pobočje Javornikov (1269 m). Od Ušive loke se vleče proti jugovzhodu okoli 150 m debeli horizont spodnjekrednega dolomitiziranega apnenca in sovpada z vrtačasto uravnavo Vršiča, po kateri so posuti ilovica, pesek, psevdobobovec, roženec itd. V krovnini tega horizonta je spodnjekredni apnenec, v talnini pa oolitni apnenec malmske starosti, v katerem je vodorav-na vodna jama Suhadolica (načrt jame hrani IZRK - Postojna). Vhod v jamo je ob vznožju skalnega roba na 553 m. Pred jamo je ravnica dvignjena za 5 m zaradi grušča, ki pokriva skalno dno polja. Skozi 5 X 5 m velik vhod pridemo v enoten glavni kanal, ki je sprva suh, nato pa se spremeni v podolgovata jezera. Sto metrov glavnega kanala poteka proti jugu vzporedno s plastmi in prelomom, katerega drsni ploskvi sta strmo nagnjeni proti SSE.. Med raziskavami 3. 8. 1969 je bil kanal do t. 7 suh, lahko smo prebredli vmesno jezerce do t. 9, kjer se je začel šele vodni del jame. Suhi del kanala ima kva- draste prečne profile s fasetiranimi policami ob stenah. V stropu so kamini, ki so delno prevlečeni s sigo. Tudi sten se drži rjava siga, ki je skupaj z njo erodirana. Pred današnjim poplavnim obdobjem je morala biti jama nekaj časa suha, da se je mogla odlagati siga. Vodni kanal sledi prelomom do t. 11 in 12, ima koničast prečni presek nad vodno gladino, 2 m pod njo pa ga zaključi skoraj ravno skalno dno. Pri t. 12 ob jugozahodni steni lahko sestopimo na kopno, ob severovzhodni steni pa teče voda proti izhodu k jezeru pri t. 9, kjer izgine v neprehodno špranjo. Po suhem lahko dosežemo cepišče kanala pri t. 14 in njegov krak do t. 17, s čolnom pa proti jugu usmerjeni krak jame, nekakšno podolgovato s skalnimi ostmi pre- deljeno jezero. Skalna pregrada deli jezero tudi poprek v dve polovici. V prvi je voda 3 m globoka, v drugi pa 4 m. A. Ser k o (Arhiv Inštituta) poroča, da so 15. 9. 1933 preplezali pregrado in po 20 m zadeli na neprehodni sifon. Dne 13. 8. 1969 je A. Kranjc s potapljaško opremo obšel prečno pregrado, pod vodo je sledil stropu še 20 m proti SW, ne da bi dosegel zračni prostor. Dne 3. 8. 1969 je imela voda v jezeru 7,4° C, pritekala pa je s 15 1/s. Sredi jame je zopet izginjala. Sklepamo, da prihaja na polje v izvirkih pod jamo ob strugi Stržena, saj smo v enem izmed njih namerili 8,4° C. Ker pa so ti izvirki zelo šibki, ubere ostala voda neznano pot pod naplavinami proti severu. Ob višjem vodostaju prodre voda skozi suhi rov do jamskega vhoda in se izliva 56 Rado Gospodarič, Peter Habič. KraškL pojavi Cerkr.iškega polja 51 v Stržen tudi s 6 m 3/s. Tedaj deluje kot bruhalnik tudi 50 m oddaljeni izvir v smeri Klinjega vrha. ki je sicer suh. V opazovalni dobi med 10.-14. 11. 1969 smo pnri dan ugotovili dviganje gladine v jami, drugi. tretji in četrti dan pa njeno upadanje tako kot v Strženu. Peti dan opoldne je gladina zopet narastla, da je začela jama bruhati v nezalito jezero. Suhadolica deluje kot tipičen bruhalnik, ki reagira na padavine podobno kot Mrzlik, Obrh in Stržen, skratka kot vsi izviri ob vzhodni strani polja. S po- vršinskimi vodami ni povezana, ker ima stalno nizke temperature (7-8° C). Jama ne more vode požirati, ker je njen skalni vhod na 553 m, tako visoko pa se jezerska gladina nikoli več ne dvigne. Pojeno brezno, Strmška jama, Golobina, Jama Žerovnica Na SW obrobju polja poznamo še korozijsko Poj eno brezno. ki z globino 35 m doseže nm. v. 585 m, ter suho in zasigano Strmško jamo z vodoravnim rovom na višini okoli 580 m. V vodoravnem rovu so med ilovico ohranjeni kremenov, boksitni in limonitni pesek, nekdanji fluvialni sedimenti (R. Go - spod ari č 1971). Rov Strmške jame je verjetno delo dotočne cevi, ki je v višini okoli 580 m dovajala vodo iz Javornikov na Cerkniško polje, ko je bilo njegovo dno še tako visoko. V izvirih Stržena pride na jezero največ vode, ker je tu vzpostavljena priredna podzemeljska zveza skozi zakraseli spodnje- kredni in malmski apnenec med Cerkniškim in Loškim poljem. Podzemeljski kanali so dostopni na loški strani v jami Golobini (načrte jam hrani IZRK - Postojna). Ta jama kaže na več razvojnih stopenj, ki jih lahko po relativni starosti razvrstimo v - paniranje vode v višini 570 rn, na tej višini ne poznamo na jezerski strani ustreznega ekvivalentnega iztoka, lahko je zaru.šen v skalni steni nad izviri Stržena, nakazuje ga pa večja udornica za navpično steno; - nastajanje stare sige, kakor srno jo spoznali tudi v Jami pod cesto1 oblikovanje ponornih rovov okoli nm. v. 555 m; - nastajanje udornic in navpičnih kaminov, ki so povezali obe starejši etaži; - sifonski pretok nizke vode v kanalih okoli nm. v. 542 m in še niže, kakor npr. v jami Žerovnici, Suhadolici in v ponornih jamah Jamskega zaliva. S propustnostjo jezerskega oboda in tal se torej srečamo tudi na izvirni strani Cerkniškega polja. Ob izvirih Stržena se vodna gladina ob suši nahaja precej pod dnom površinske struge. Kako so razporejeni kanali, po katerih odteka nizka voda iz izvirnih špranj in kotanj, ne vemo, po vsej verjetnosti pa so povezani s sistemom podzemeljskih rovov in špranj, o katerih sicer tečejo nizke vode iz Loškega polja mimo Cerkniškega jezera. V izvirni zatrepni dolini Stržena ali Cerkniškega obrha1 ki je 1,5 km za- jedena v SE obrobje polja, so tri skupine izvirov. Najjužnejši je manjši stranski izvir Špilja. Ob suši lahko po ozkem rovu zlezemo nekaj metrov v notranjost, kjer se zadržuje voda v neprehodnih špranjah. Večja izvirna kotanja Cemuna je ob vznožju strmega brega na nasutem dnu polja. V podolgovati lijakasti globeli izvira precej vode, ob suši pa se gladina zniža pod naplavljeno dno. Tretja skupina izvirov je ob desnem severnem bregu zatrepne doline. Tam izvira Obrh iz grušča ob robu polja, po presahnitvi pa je vidna suha podolgo- vata skalnata globel. Nad izviri ni vhodov v jamske rove, vidni so le ne- 57 52 Acta ca!'so:ogica VI.II. 1918 (1979) kateri podorni zatrepi, ki so nastali naa prvotn.im:l jamskimi ro.,,:i. Prave raz- poreditve in drugih značilnosti pritočnih podzemeljskih kanaloy med Loškim in Cerkni.škim poljem pa v podrobnos:ih ne poznamo. ker doslej jarnar.}em še ni uspelo prodreti ,- to podzemlje. Jame na pritočni strani Cerkniškega polja rned Gorenjim Jezerom. Gra- hovim ter Bloško Polico in Ložem imajo zaradi drugačne geološke i:1 :ek:.~,~;_ ·_;:{':' zgradbe svojei;;Tstne značilnosti. Tu poznamo kraške izvire z nedostopnimi r,:r,'i Žabjeka in Zlatavca v triasnem dolomitu ter Gorički obrh ob stiku dolomita in jurskega apnenca. Sledi šteberški obrh v izrazitem skalnem zatrepu na kra:u dolge zatrepne doline. Nad izvirom je občasen bruhalnik Lunkov Gobec. nad zatrepom pa sta dve udornici Vranjici, nastali z zr:1.§enjc:n stropa nad pritočno jamo. Naslednji sta1ni kraški izvir je v zatrepni dolini µri Žerovnici. V izvirno jamo Žerovnico pridejo lahko le potapljači, ki so raziskali daljši vodni kanal in našli tudi višji zasigani suhi kanal. i\a kraju dostopnega dela jame je globok pritočni sifon. kjer je znana najnižja točka recentnega zakrasevanja na 535 m .. medtem ko zasigan suhi rov sega do 565 m (R. Go spod ari č 1968; P. Kri - vic, A. Praprotni k 1973)_ V geološkem profilu med ponorom Bečki pri V. Blokah in izvirom žerovniščice, ki naJ· bi bila hidrološko povezana (A. S er k o 1946), je zanimivo, da je najmanj 2,5 km podzemeljske poti ponorne Blo- čice v triasnem in liasnem dolomitu, le km pa v liasnem in liasnodoggerskem apnencu. Ponori so na nadmorski višini 725 m, izviri pa na 560 m. Verjetno je največji strmec podzemeljske Bločice v liasnem apnencu, v nedosegljivem na- da1jevanju jame. žerovr;ice, kjer so skladi nagnjeni in prelomljeni v isti smeri kot domnevamo, da teče ponornica. V dosegljivem delu jame pa so skladi obrnjeni proti vodnemu toku. Tako je najnižja dosežena točka jame Žerovnice v sink1inalni strukturi. V triasnem dolomitu se vodni tokovi držijo verjetno blizu površja, kjer so med Bečki in zaselkom Studeno ter Bločicami številn2 vrtače. Kaže, da teče ponorna voda sprva vzporedno s plastmi dolomita proti jugu. pod Studenim pa se en krak usmeri proti zahodu k jami :Zerovniščice prečno na sklade dolm11ita, morda ob kakšni prelomni coni. drugi krak pa lahko doseže rove Križne jame, lahko pa tudi .l\:Irzle jame pod Bločicami. V krasu nad vodno jamo Žerovniščice je v višini 660 m 11 m globoko stop- njasto brezno Liljevka. To brezno govori za intenzivno zakraselost liasno dogger- skega apnenca in za verjetni obstoj suhih rovov v severovzhodnem izvirnem obrobje na nm. v. okoli 650 m. Križna jama Speleološko je pomembna Križna jama, ker hrani obilo pleistocenskih fluvialnih alohtonih sedimentov. nadalje tri generacije sige v morfološko raz- meroma malo razčlenjenih rovih s skupno dolžino okrog 8000 m. Podrobneje je te naplavine opisal R. Go spod ari č (1974). odkoder povzemamo le bi- stvene značilnosti, potrebne za razume-..·anje kraškega razvoja Cerkniškega polja. Fluvialni alohtoni sedin1enti v obliki kremenovega in limonitnega peska so ohranjeni v nahajališču pri Prvem podornem rovu te jame in sicer 20 m nad skalnim dnom pcglavitnega rova. To je naplavi::1a iz neke starejše razvojne faze Križne jame, ko je jamska reka tekla v višini okoli 635 m in današnji rovi še niso obstojali. 58 Rado G00:pcda:c-:č. Petn Habič. Kn,Ski r-oja·.1. Cerkr,:.s:-:ega ;i• ::a 53 ~ajbolj zn.a~ilen alohtoni sed.in"lent poglavitnega ,.--cd.nega kanala na oko:i 615 m je prod. oziroma ko'-g1o::ne:rat. Odraža samostojno erozi.isko fa-zo v razvoju podzemeljskega kana.:a. kier je jamska reka tekla s hitrostjo najmanj 1 m:s, pri tem pa tudi obb.1tn'.J širila ter poglabljala -vodno korito. Alohton: pesek je drugi pomemben sediment: Ježi nad prod cm v 2~3 f!: debelem sloju. odraža akumulacijsko fazo, ko je blc„tna po:..ornica domala za- hvala poglavitne reve do vrha (okoli 620 n1). :·-~a.jbolje je ta sedimer:.! ohranjen v l\Iedved_jem rovu. kjer ga je bilo mogoče ~udi relativno datirati. V krovn~ni peska so namreč med plastmi sige in popla\0 ne ilovice kosti jamskega medveda (M.Brodar & R. Go spod ari č 1913). če upo:!:tevamo spoznan.je F. O s o - 1 e ta (1961). da jamski meGved v naših krajih ni ye,:'. živel v \V 3. potem so plasti z medvedjimi kostmi srednje\vilrmske1 peščeni sloj \T talnini pa najkasneje staro-..vUrmski. S tem sklepom je posredno povezana tudi relativna datacija zgoraj omenjenega proda. ki je starejši od peskov. Ker leži na skalnem dnu in je delno zasigan, je lahko najkasneje riške starosti. Po akumulaciji peskov je jamska reka v Križni jami erodirala sedimente v osrednjem \-odnem koritu prav do starejšega skalnega dna in ga že mestoma p::globila. bolj na odtočni kot na pritočni strani. To erodiranje traja še danes. V stranskih rmTih pa so se razvijali podori in siga, tako da so večinoma danes slepi. 1ied ta proces podiranja je šteti tudi današnji jamski vhod. ki se odpira na kraju zatrepne suhe doline Med splošne in za Cerkniško jezero pomembne sklepe o Križni jami velja povzeti, da je vodni tok domala ves mlajši pleistocen vztrajal v isti višini okoli 610 m, spreminjala se je le njegova transportna sposobnost in količina trans- portiranega materiala. O etažni zgradbi rovov ni moč govoriti, ker so se različni speleogenetski procesi menjavali in dopolnjevali v enem vodnem koritu. Lahko pa vseeno govorimo o neki prevotljeni coni v višini okoli 635 m, ker je tu ohra- njen svojevrsten fluvialni pesek. Skalni rovi na odtočni strani jame so po- globljeni v Kittlovih breznih do absolutne višine 600 min po njih odteka jamska reka proti izvirom Šteberščice v višini 560 m. Ti rovi so sestavni del oživljene mlajše erozijske faze, ki od konca ,vUrma z vmesnimi prekinitvami traja še danes. Peščene jamske naplavine Križne jame lahko časovno vzporejamo s po- dobnimi peščenimi sedimenti na Cerkniškem polju. Za prod in konglomerat v jami pa v jezerskih naplavinah nismo našli ustreznih ekvivalentov, lahko pa obstajajo na skalnem dnu, le da jih še ni uspelo odkriti. Primerjava Križne jame z drugimi jamami ob Cerkniškem jezeru, npr. Kar- lovkami je možna s pomočjo dveh oziroma treh generacij sig in s skupnimi erozijskimi in akumulacijskimi fazami. ko so za mlajši in srednji vdirm od.raz skupnih klimatskih razmer. Po absolutni višini izdolbljenih r;odzemeljskih kanalov pa obeh jamskih sistemov ne moremo primerjati. Alohtoni fluvialni sedimenti. katerih matične kamnine so triasne starosti in gradijo teren severno od Bloškega polja, dokazujejo. da je jamo oblikovala pcno:,nica iz tega polja. Tudi današnjo jamsko reko po vsej verjetnosti napajajo ponikalnice. ki poniknejo pri Novi vasi. Iz Križne jame odteka voda v izvir šteberščice, kar je z barvanjem ugotoYil D. No v a k (1966). Zanimiva je geološka zgradba podzemlja in površja. kjer se ta jamska reka giblje (R. G o - s p oda r i č 1974). Požiralniki in začetni del (2-3 km) podzemeljske poti je 59 54 Acta carsologica VIII, 1978 (1979) v triasnem dolomitu, nato pa v sklepnem delu Križne jame, kjer je liasni do- lomit. Ostali rovi so v liasnem in liasnodoggerskem apnencu. Na odtočni strani jame se voda pojavlja v 10 m globokih Kittlovih breznih (pod 600 m nm. v.), nato pa v izviru Šteberščice, ko preteče vsaj še 2 km neznane podzemeljske poti v zračni razdalji in sicer delno vzporedno, delno pa prečno na sklade. Pri tem prečka teme grahovske sinklinale in se pojavi na površju ob ,,loškem prelomu«, kjer malmski apnenec zadeva na malmski dolomit. Ob prelomu je nato izdelana dolina površinske struge šteberščice tja do Lipsenja. POZIRALNIKI, PONIKVE IN ESTAVELE NA DNU CERKNIŠKEGA POLJA SPLOŠNI PREGLED V zvezi s poskusno zajezitvijo odtoka iz Cerkniškega jezera se je pokazala potreba po podrobni preučitvi vseh požiralnikov, ponikev in estavel. Avgusta, oktobra in novembra 1969 je Cerkniško jezero presahnilo, pa se je nudila ugodna priložnost, da pregledamo vse speleološke pojave, jih kolikor mogoče podrobno :-:iziščemo, zmerimo in zrišemo, da bi lahko pozneje opazovali na njih neposredne učinke in posledice umetnega vodnega režima in eventualnega preusmerjenega odtoka. Pri ugotavljanju razprostranjenosti teh objektov na jezerskem dnu smo· si pomagali z aerofotcposnetki, ki nam jih je dal na vpogled Geodetski za- vod SRS. Po teh posnetkih smo izdelali tudi pregledno karto vseh drobnih reliefnih oblik, grezov, rup, ponikev, skalnih požiralnikov in estavel v na- plavinah in v skalni podlagi (sl. 18 v prilogi). Vrisali smo tudi vse plitve struge, ki jih ni na drugih topografskih kartah, v naravi pa so komaj opazne. Še naj- lažje jih na terenu spoznamo po svojevrstni vegetaciji, ki je posledica večje zamočvirjenosti tal. Za večje požiralne sisteme smo izdelali topografske načrte na podlagi kompasnih meritev kot jih uporabljamo tudi v jamah. V nasled- njih treh, štirih letih smo ob spremljavi poskusne zajezitve glavnih ponorov po izdelani dokumentaciji ugotavljali morfološke in hidrografske spremembe v posameznih požiralnikih pa tudi v obsežnejših požiralnih območjih. Zaradi boljšega pregleda bomo morfološke in hidrografske značilnosti speleoloških pojavov na dnu polja pregledali po bolj ali manj izrazitih naslednjih enotah: - zahodni del polja z Jamskim zalivom ter požiralniki pri Zelšah ter ob Cerkniščici, - osrednji del polja z največjimi ponikvami od Rešeta, Vodonosa, Sitarice, Retij ter Velike in Male ponikve, - posebno območje predstavlja Zadnji kraj z obrobjem Drvošča in Otoka, - medtem ko se vzhodni in severni del polja odlikujeta z morfološkimi in hidrografskimi potezami pritočnega obrobja polja. ZAHODNI DEL POLJA Z JAMSKIM ZALIVOM Na območju med Dolenjo vasjo in Jamskim zalivom v naplavini ni sledov grezanja in spiranja v zakraselo podlago. V nasprotju z osrednjim delom polja, kjer so tla zaradi številnih ponikev kmalu po presahnitvi jezera suha, pa se v 60 Rado Gospodarič, Peter Habič, Kraški pojavi Cerkniškega polja Sl. 19. Regulirane struge Stržena na obrobju Jamskega zaliva Cerk- niškega polja. Foto P. Habič, 29. 10. 1970 Fig. 19. Regulated Stržen creek bed on the border of Jamski zaliv, the NW part of Cerkniško polje. Photo by P. Ha b i č, Oct. 29, 1970 55 tem delu zadržuje talna voda in vlaži travnike, pa čeprav se jezero od tod naj- prej umakne. Površje je sicer prepreženo s številnimi strugami, ki so usmerjene proti skalnemu obodu med Tržiščem in Karlovicami. Ta usmerjenost strug na- kazuje nekdanje odtekanje vode v robne požiralnike, njihova funkcija pa se je s časom spreminjala, zato so starejše struge zaraščene in mrtve. Znatna za- močvirjenost pa je zvezana z izcejanjem talne vode iz peščeno gruščnatega vršaja Cerkniščice. Z ročnim svedrom smo prevrtali zgornje plasti naplavin do globine 6 m in ugotovili menjavo dolomitnega grušča in rjave ilovice. Pod temi, s talno vodo precej prepojenimi plastmi, je manj propustna ilovnata plast, ki preprečuje odtekanje vode v kraška tla pod naplavinami. V skrajnem, severo- zahodnem delu polja ni talnih požiralnikov, pač pa so toliko pomembnejši robni ponori, ki so razvrščeni po vsem obodu Jamskega zaliva. Začnejo se pri Nartih takoj za Ušivo loko, kjer so zadnji dolomitni izvirki pod Javorniki. Požiralni rob se nadaljuje do skrajnega severnega dela Jamskega zaliva. Največji med ponori so povezani s podzemeljskim jamskim sistemom Velike in Male Karlovice ter Svinjske jame. Poleg glavnih vhodov v te ponorne jame je ob skalnem vznožju 61 53 Acta carsologica VIII, 1978 (1979) še vrsta n eprehodnih p ožiralnikov, ki so vsi povezani s podzemeljskim sistemom. Pred desetletji so z odkopavanjem teh požiralnikov skušali skrajšati poplave na Cerkniškem polju (sl. 19 in 20). Strugo Stržena so umetno speljali tik ob skalnem obrežju, kjer sedaj izginja voda v več manjših jam s skupnim imenom Narte, pa tudi v požiralnike Kamnje in pod Svinjsko jamo (R. Go spod ari č 1971). Pozneje so z zapiranjem robnih ponorov dosegli podaljšanje poplav (P. Habič 1972). V Jamskem zalivu se torej lahko uspešno umetno širijo ali zapirajo vhodi v robni požiralni sistem, ker tam ni talnih gre:wv in ponikev v naplavinah. Mimo umetno zajezenih ponorov pa si voda počasi le iš,če in širi poti v starejše zasute rove, ki so povezani v obsežen jamski sistem od Nart mimo Karlovice do vznožja Tržišča pri Dolenji vasi pa vse do Zelš. Zasute stare rove nakazujejo robni zatrepi z malimi požiralniki v grušču in naplavi- nah, nanje pa opozarjajo tudi slepi in zasuti jamski rovi v notranjost Karlovic. O izdatni prevotljenosti krasa na odtočnem obrobju pa pričajo tudi številni udori in koliševke, ki smo jih našli v predelu med Cerkniškim poljem in Ra- kovim Škocjanom in jih oo treba še podrobneje preučiti. Sl. 20. Požiralnik pri Svinjski jami, delno reguliran pred 1940. Foto P . Ha bi č , 29. 10. 1970 Fig. 20. Swallow hole near Svinjska jama, partly regulated before the year 1940. Photo by P. H a b i č , October 29, 1978 62 Rado Gospodarič, Peter Habič, Kraški pojavi Cerkniškega polja 57 Pri Tržišču je skalni breg navidez brez požiralnikov in ponikev, toda to le v skrajnem vzhodnem delu. V smeri proti Zelšam pa se ob robu vrstijo poži- ralniki, ki se vanje odtekajo manjše vodice iz bližnjega dolomitnega površja. Med Dolenjo vasjo in Zelšami je v reliefni zajedi ob geološki meji nekaj manj naplavin, saj cerkniški vršaj od robu očitno ni tako debel kot v svojem osred- njem delu ob sedanji strugi Cerkniščice. Pri najvišjih poplavah se iz jezera pod Dolenjo vasjo prelije voda proti Zelšam in poplavi nižje predele in požiralne kotanje, od koder se počasi umakne v podzemeljski sistem Karlovic. V te požiral- nike so leta 1975 speljali kanale za odtok meteorne vode in sanitarnih odplak iz nove tovarne iveric pri Podskrajniku. V severnem območju Cerkniškega polja je dvoje požiralnih območij, ki pa so le v posredni zvezi z jezerom. V severnem delu je na vznožju Loškega griča nekaj grezov, ki nakazujejo podzemeljski odtok v smeri severno od Cerknice. V to cono, ki je verjetno le nadaljevanje požiralne cone v osrednjem delu polja, spadajo tudi posamezni grezi pri Pod- skrajniku, kjer niha kraška talna voda v odvisnosti od nihanja gladine jezera in talne vode v cerkniškem vršaju. V požiralno cono pa spadajo tudi manjši požiralniki ob strugi Cerkniščice od Milavčeve žage pod Dolenjo vasjo navzgor skozi Cerknico. Posebej smo opazovali ponikanje Cerkniščice v sami strugi pri mostu ob tovarni Brest. Pijavce Bliže Rešetu in drugim osrednjim požiralnikom in ponikvam Cerkniškega jezera se površje polja v drobnem že razlikuje od onega v Jamskem zalivu. Dobrega pol kilometra bolj zahodno od Rešeta je v ozkem poplavnem pasu ob Strženu med skalnim vznožjem Javornikov in spodnjim delom cerkniškega vršaja več plitvih globeli v naplavinah. Mnoge med njimi so po obliki tipični požiralniki, vendar po večini zasuti in osamljeni kot grezi za Vodonosom in Rešetom. Podzemeljski odtok je v tem delu jezera verjetno šibkejši kot v osred- njem delu. V nizu razporejeni starejši in zaraščeni grezi in plitve kotanje kažejo, da je skalna podlaga sicer zakrasela, mora pa biti precej manj pretrta in pre- votljena kot v osrednjem delu polja. Ni pa izključeno, da zavirajo razvoj po- nikev tudi debelejše plasti kvartarnih narplavin. Plitve struge sicer vodijo proti severu kot pri Rešetu in Vodonosu, vendar so v aluvialno ravnino le redkokje poglobljene za več kot meter. Tu ponika le malo jezerske vode, morda tudi zato, ker so glavni podzemeljski odtočni kanali v osrednjem delu polja zapolnjeni z vodo, ki ponika v večjih in bolj izpranih ponikvah kot so Rešeto, Vodonos, Sitarice in drugi. Nekaj starih grezov smo preiskali z vrtanjem in ugotovili v njih več metrov debele plasti humusa, ki je postopoma zapolnil prvotne greze v gruščnati naplavini. OSREDNJI DEL POLJA Z GLAVNIMI PONIKVAMI Rešeto Rešeto (sl. 21) zavzema približno 6 ha površine nekako sredi med Dolenjim Jezerom in južnim skalnim obrobjem. Vijugava struga Stržena je pomaknjena bliže temu skalnemu robu, vendar se proti severu odcepi okoli 100 m široka struga z meandrastim koritom, ki preide v 2 glavni slepi veji. Daljša med njimi 63 1 1'TTJTnT!Ti, ~ 2------ :::::=:::: ... _._..,- 4v 6 0 1 t:} 8~ 9~ pot-trail J Sl. 21. Morfologija Rešeta IZRK - SAZU POSTOJNA \ §j:: 1 - obod ponikve, 2 - struge v ponikvi, 3 - kotanje ujete vode, 4 - ponorne cone; 5 - stari ugrezi, 6 - sveži ugrezi, 7 - luknje v skali, 8 - razkrita skalna podlaga v dolomitu, 9 - razkrita skalna podlaga v apnencu, 10 - smer in vpad plasti Fig. 21. Morphology of Rešeto ponor 1 ponor boundary, 2 - creek beds in the ponor, 3 - basins of captured water, 4 simk zones, 5 - old sinkholes, 6 - recent sinkholes, 7 - swallets in rock, 8 exposed rocky bottom in dolomite, 9 - exposed rocky bottom in limestone 10 - strike and dip of beds Rado Gospodarič, Peter Habič, Kraški pojavi Cerkniškega polja 59 je ponovno ra-;;cepljena v več strug s položnimi bregovi, ki zajemajo v sistem tudi nekaj ovalnih kotanj. Bregovi struge za.čenjajo na 550 m nadmorske v1sme in nekje bolj drugje m anj strmo preidejo v stopnjah z višjega na ni·žje in končno v najnižje kori- tasto dno požiralnega sistema, ki je sprva zarezan v naplavine, nato pa na mno- gih mestih doseže sk alno podlago m alm skega apnenca in dolomita. Najnižja korita povezuj ejo požiralne kotanje ali p a vanje prehaj ajo. Razvejano požiralno korito je na cepiš,ču obeh slepih strug, kjer nekaj špranj vodo požira. Naslednje korito pa je 80 m bolj severno, kjer so v apnenčevih skladih 2 špranji 1 m široki in 10 m globoki. Na obodu kotanj in bregovih struge so še š tevilni ugrezi v na- plavini, ki nakazujejo še več špranj v skalnem dnu. V drugi slepi strugi poži- ralnih kotanj pravzaprav ni, pač pa koritasto dno preide neposredno v požiral- nike v skali -ob sklepu te struge. Tu je razgalj en dolomitiziran apnenec v· njem pa špranje, ki so dostopne do nadmorske višine 538,5 m , to je 11 ,5 m pod rav- nino polja. Takšna je t udi globina že zgoraj omenjenih špranj. Nikjer pa nismo mogli priti tako globoko kot navaja A. L oh n b erg (1934, 96), ki je v neki Sl. 22. Rešeto, zahodni požiralnik z razgaljeno skalno podlago pod napla- vinami. Zgornjo plast naplavin sestavlja vršaj Cerkniščice, kjer je videti ledni klin (glej tudi sl. 11). Foto P. H a bič , 13. 10. 1971 Fig. 22. Rešeto ponor, western swallet with exposed rocky bottom under the fills. The upper layer of the fill belongs to Cerkniščica fan, where ice wedge is perceived (see Fig. 11). Photo by P. Habič, October 13, 1971 2 Acta carsologica 65 60 Acta car soiogica VIII, 1978 (1979) špranji dosegel globino 28 m. Tudi ob tej slepi strugi je dosti ugrezov. Skupno smo jih v Rešetu našteli 35 v naplavini in 6 požiralnikov v skali. Število poži- ralnikov se ujema z navedbami A. Ga vaz z i j a (1904, 48) in A. Hoče - var j a (1940, 125). Po velikosti strug in obsežnosti celotnega požiralnega zatrepa, ki se v več rokavih rn stopnjah zajeda v naplavine cerkniškega vršaja, lahko sklepamo, da j e odplavljanje naplavin v Rešetu še izdatnejše kot pri Vodonosu. V nasprotju z Vodonosom , kjer se požir alna cona proti severu zožuje, pa se pri Rešetu širi in razdeli v dva glavna sklepna rokava. Med njima je ostala starejša požiralna cona, ki je vsaj na videz mrtva. V vzhodnem rokavu je več skalnih požiralnikov že pred sklepnim delom, ki je nekaj višji in ne k aže mlajšega napredovanja kot pri Vodonosu. Zahodni rokav je bolj enoten z edinim izdatnejšim požiralnikom pr av v sklepnem delu (sl. 22). Podobnost z Vodonosom pa je še večja, ker tudi za tem požiralnikom nastajajo na bližnjih njivah sveži grezi. Očitno si pod njimi šir i voda podzemeljske poti proti severu (sl. 23). Sl. 23. Nad zadnjim požiralnikom v Rešetu je nastal grez ob polnem jezeru; voda je v 3 m globoki kotanji obvisela nad izpraznjenimi požiralniki. Foto P . Habič, 1971 Fig. 23. Above the last swallow hole in Rešeto ponor at full la:ke a sinkhole originated; the water remained hanging in 3 m deep trough above the drained swallow holes. Photo by P. H a bi č , 1971 66 Rado Gospodarič, P eter Habič, Kraški pojavi Cerkniškega p c!i ' 61 Sl. 24. Ugrezi pri Rešetu. Leta 1969 napravljeni jez pred poglavitnimi požiralniki Re- šeta je zadrževal vodo le dober mesec, ker se je kmalu ob zajezeni strugi v naplavini odprl nov požiralnik (A). Spiranje naplavine v zakraselo podlago je hitro napredovalo, lijak je bil leto kasneje že trikrat večji (B). Poglabljanje in širjenje požiralnika se je nadaljevalo tudi v letu 1971 (C), čeprav so ribiči poskušali zavreti poniranje vode (D) . V zadnjih letih ni bilo mogoče opazovati nadaljnje oblikovanje greza zaradi trajnega zadrževanja vode na polju. Foto P. Habič Fig. 24. Sinkholes near Rešeto ponor. In the year 1969 man m ade dam before the main Rešeto ponors checked the water for one month only, because soon in damed up creek bed a new swallow hole opened in the fills (A). W ashing off the deposits into karstified basement progresses quickly, the funnel was a year later three times bigger (B). The swallow bole deepening and widening continued in -the year 1971 too (C), although the fishermen tried to hold back the water sinking (D). In last years the observations of sinkhole formation were no more possible because of constant water floods on polje. Photo by P. H a b i č 5* 67 62 Acta carsologica VIII, 1978 (1979) V prvi polovici avgusta 1969 so ribiči povečali jez pred požiralnikom v Rešetu. Starega, ki so ga zgradili pred desetletji, je na zahodni strani predrla voda in ga precej poškodovala. Z buldožerjem so nasuli na staro jedro precejšnjo zemeljsko pregrado, da bi zadržali v strugi tja proti Suhadolici in Strženu čim več vode za ribji zarod po presahnitvi jezera. Bregov nasipa niso utrdili, le ob strani so v ravnini polja izkopali dva jarka, ki naj bi preprečila prelivanje vode preko nasipa s tem, da bi ob naraščanju jezera dotok vode po omenjenih jarkih omogočil izravnavo poplave v območju Rešeta. Res se je po prvem dežju nabralo pred jezom precej vode, medtem ko so bili požiralniki v Rešetu še suhi. Pri nadaljnjem naraščanju se je voda začela prelivati po stranskih kanalih in pol- niti požiralno ko~anjo Rešeta. Nasip je bil z vodo prekrit dober mesec. V za- četku oktobra pa je jezero začelo izdatneje upadati in od 10. oktobra dalje je voda zastajala le ,še za jezom, Rešeto pa se je izpraznilo. Vse je kazalo, da bodo ribiči uspeli zadržati vodo v strugi Stržena z razmeroma preprostim ukrepom in tako zavarovati ribji zarod pred vsakoletno sušo. Toda po 15 dneh, 24. 10. 1969, je nenadoma odteklo skozi novo ponikev, ki se je odprla na nižji terasi ob strugi malo pred jezom, okrog 120 000 m 3 vode. Drugi manjši grez pa se je pozneje odprl tudi v strugi tik ob vznožju jezu in iz zajezene struge je odtekla še zadnja voda. V naslednjih dveh letih smo lahko spremljali le krajše zadrževanje vode za jezom. Nastala dva požiralnika so zasuli, vendar jim je to le za kratek čas uspelo. Leta 1971 se je v zasutem večjem požiralniku obnovilo grezanje naplavin in voda je še razširila prvotni grez ter ga poglobila do skalne podlage (sl. 24 a, b, c, d). Razvoj tega najmanjšega požiralnika lahko spremljamo na priloženih fotografijah. V suši 1971 so ribiči napravili še več manjših jezov vzhodno od omenjenega, vendar se je počasi vsa voda v strugah med Rešetom in Suhadolico posušila. Manjše aluvialne rupe in lijakasti požiralniki v naplavini med jezom in strugo Stržena nakazujejo postopen razvoj požiralnega zatrepa pri Rešetu, tako kot smo ga sledili tudi pri Vodonosu. številni požiralniki pred Rešetom so ponovno prekriti z naplavinami, zasuti in mrtvi. Umetna akumulacija na takem površju pa ne zdrži dolgo, kot je dokazal poskus z jezom. Vodnih razmer v ob- močju talnih ponikev se ne da bistveno in trajno spremeniti s površinskimi jezovi. Sitarica Kjer se Stržen cepi v strugi Rešeta in Vodonosa, je dvojni lijakast požiralnik Sitarice (sl. 25). Globok je 12 m in ob zgornjem robu dosti širši kot pri dnu, kjer se zoži na 0,5 m. Skalno podlago sestavljajo malmski apnenec in dolomit. Skladi upadajo za 10° proti zahodu. Zanimivo je, da je požiralnik odprt v 9 m debelem horizontu apnenca, ki ima dolomit v krovnini in talnini. Voda si torej išče poti v apnenčevih skladih, ki se menjavajo z dolomitnimi plastmi v jugo- zahodnem delu dna in obrobja polja (sl. 26). Struga Stržena se nadaljuje proti Rešetu in Vodonosu komaj 1 m pod ravnino polja. Vzhodno proti Srednji ponikvi še nekajkrat pogleda izpod 1 m debele naplavine skalno dno, kjer voda tudi ponika na treh krajih. Po A. Hočevarju (1940, 123) spada Sitarica že v ponorni sistem Vodo- nosa. A. Ga vaz z i (1904, 48) in A. L oh n b erg (1934, 39) pa jo naštevata 68 Rado Gospodarič, Peter Hahič, Kraški pojavi Cerkniškega polja 63 posebej kot slab požiralnik. Vendar je v njem poniknila vsa voda, ki so jo ribiči po umetni strugi speljali od požiralnika Retje proti Rešetu. Pozneje so pri Sitarici prestavili strugo Stržena, ki se sedaj ogne teh požiralnikov. Bečki Bečki (sl. 27 v prilogi) so razporejeni ob meanderski strugi stranskega kra- ka Stržena, ki vodi od Sitarice proti severu in se konča v Vodonosu. Ravnica polja je na površini okoli 5 ha posejana s številnimi ločenimi okroglimi in po- dolgovatimi aluvialnimi vrtačami al.i rupami, katerih ilovmato dno je plosko, lijakasto ali pa preide v skalni požiralnik. Med temi rupami in požiralniki se vije struga z različno nagnjenimi, nesimetričnimi in neenakomerno razmaknjenimi bregovi. Ožje, 1 do 2 m široko korito struge meandrira med bregovi in se cepi v poedine požiralnike ter jih med seboj povezuje. Našteli smo 10 požiralnikov v strugi, ki se polnijo sproti z napredovanjem vode proti Vodonosu, in 2 poži- ralnika, ki se začneta polniti, ko se gladina dvigne vsaj 1 m. Najgloblji poži- ralniki imajo 5 m globoko luknjo v skali, 5 m pa je visok lijakast obod v napla- o IZRK - SAZU POSTOJNA 1969 Sl. 25. Morfologija Sitarice Fig. 25. Morphology of Sitarica swallow hole 69 som 64 Acta carsologica VIII, 1978 (1979) Sl. 26. Sitarica je požiralnik v strugi Stržena pri Goričici. V dnu prostor- nega lijaka je razgaljena skalna podlaga s širokimi špranjami. Foto P. H a bič , 13. 10. 1971 Fig. 26. Sitarica is a swallet in Stržen creek bed near Goričica hum. In the bottom of big funnel the rocky bottom with wide fissures is exposed. Photo by P. Ha bi č , October 13, 1971 vini, ki jo sestavljata rjava ilovica in pesek. Skupno smo našteli 12 požiralnikov, okrog 30 grezov v bregovih in 20 rup ob strugi, ki pa so v zvezi s požiralniki. V slovstvu ohranjeni podatki omenjajo mnogo manj požiralnikov v Bečkih. A. Ga vaz z i (1904, 48) omenja šest dobrih požiralnikov, A. Hoč ev ar (1940, 123) pa navaja le tri. O nastajanju novih lukenj bi se mogli prepričati le takrat, če bi imeli na voljo podobno skico požiralnikov v Bečkih kot v primeru Retja. Tako pa lahko le domnevamo, da se je morfologija Bečkov spremenila in da je razkrite več skalne podlage kot pred 70 leti. V vseh luknjah, nekje pa celo v sami strugi in v sosednjih rupah, je videti skalno podlago dolomita, ki ima za 10-30° proti W in NW nagnjene vpadnice. Apnenca nismo videli, prav tako ni bilo mogoče spoznati prelomov. Lahko pa jih domnevamo zaradi različno usmerjenih skladov. Vsekakor je zanimivo, da je večina požiralnih lukenj v tistem predelu, kjer so skladi najbolj strmi in kj er po razporeditvi drugih požiralnikov lahko domnevamo dislokacijo NW-SE smeri. 70 Rado Gospodarič, Peter Habič, Kraški pojavi Cerkniškega polja 65 Požiralno sposobnost Bečkov smo spremljali od 9.-13. 11. 1969, ko se je Stržen napolnil in segel v Vodonos in Rešeto, se pravi, da so vsi požiralniki bili aktivni. V strugi nad Sitarico smo postavili vodomer, hkrati pa smo opazo- vali, kako se polnijo poedine požiralne luknje. Na krivulji (sl. 27) vidimo, da požira luknja pri t. 34 70 1/s, požiralnik pri t. 30 pa 50 1/s in 90 1/s. Ko se je pretok povečal, smo lahko izmerili maksimalno požiralnost pri luknji ob t. 27 (150 1/s). Zaradi noči smo opazovanje prekinili, naslednji dan pa je voda že segala do Vodonosa, zalivala vse požiralnike in se začela zajezevati. Iz zgornjih podatkov lahko seštejemo, da so Bečki ob takratni hidrološki situaciji požirali okrog 1 m 3/s. Vodonos Vodonos (sl. 28) je najbolj severni sistem požiralnikov v ravnini Cerkniš- kega jezera. Začne se z 10 m široko strugo, nato se v razdalji 150 m ta struga razširi na 100 m, nato zopet zoži in slepo zaključi. Samo na NE strani se podalj- šuje s ponorno strugo do končnega požiralnika Tilove jame ob poljski poti, ki vodi iz Dolenje vasi proti Retju (sl. 29). Ta del Vodonosa ima podobo mlajšega aktivnega požiralnika z 10 odprtinami, kjer so naplavine sveže udrte, in prav toliko krožnih vdolbin, ki pomenijo potencialne udorne točke. Dno Tilove jame je 0,5 m višje od širšega dela Vodonosa, predeljeno pa je z umetno kamnito pre- grado, ki bi naj zadrževala vodo pred sklepnimi najbolj požiralnimi luknjami. Dno teh lukenj sega 8 m pod ravnico, torej do 542 m nm. V slovstvu o Vodonosu navedeni podatki govorijo, da je bila dosežena kota 522,69 m (F. K r a u s 1888). A. L 6 h n b erg (1934, 94) pa je v enem teh požiralnikov dosegel globino 12 m, kjer je tudi videl prehod v dva vodoravna kanala. Avgusta in oktobra 1969 ni bilo možno priti v noben požiralnik, ker so bili neprehodni pod 540 m in brez vidne skalne podlage. Le pri t. 14 je voda odtekala v poševen, delno skalnat rov, z 400 1/s; ob suši pa v ta kanal ni bilo mogoče zlesti. Tako nismo mogli preveriti, kje so omenjeni raziskovalci dosegli navedene globine; v poštev bi prišli le naj- bolj severni požiralniki Vodonosa, ki so danes morda že zasuti. Južnejši, širši del požiralnega sistema Vodonosa ima pet med seboj pove- zanih ovalnih kotanj s ploskim dnom, ki so najve,č 6 m nižje od ravnice polja. Skalna podlaga je vidna le tu in tam, nikjer ni špranj, kamor bi lahko zlezli. V dnu so le trije sveži grezi, dosti pa je zasutih rup. Tudi na bregovih kotanj smo videli svež grez in mnogo majhnih rup. Tako se na prvi pogled dozdeva, da more tod voda komaj odtekati v nasprotju s severnim delom Vodonosa, ki ima obliko aktivnega požiralnika. To potrjujejo tudi sveži grezi na ravnici v soseščini Tilove jame (sl. 30). Nekaj je starih grezov, zelo izraziti pa so sveži grezi, eden med njimi se je odprl prav na poti. Kmetje znova in znova zasipavajo greze po njivah in ob poti, vendar se nasuti material stalno seseda. Bregovi požiralnikov in grezov kažejo po vsaki poplavi drugačno podobo, ker se rušijo in voda sproti odnaša drobir s seboj v podzemlje. Tako napreduje struga za vodnim tokom. Lahko si zamislimo, da se je začela z ovalnim požiralnikom v osrednjem delu Vodonosa, nato pa je iz hidroloških ali geoloških razlogov širila požiralne kotanje in napredovala proti severu. Poljska pot med Dolenjo vasjo in Retjem je nekoč nedvomno potekala premo preko polja ob požiralnikih, danes pa je speljana že v precejšnjem loku med svežimi grezi in požiralniki. 71 0 3 o o som MERJENO - SURVEYED 1969 - 1972 IZRK- SAZU POSTOJNA Sl. 28. Morfologija Vodonosa 1 - stari ugrezi v okolici ponikve, 2 - sveži ugrezi v okolici po- nikve, 3 - grezi v ponikvi, 4 - razkrita skalna podlaga, 5 - obod ponikve Fig. 28. Morphology of Vodonos ponor 1 - old sinkholes in the ponor vicinity, 2 - recent sinkholes in the ponor vicinity, 3 - sinkholes in the ponor, 4 - exposed rocky bottom, 5 - ponor boundary Rado Gospodarič, P eter Habič, Kraški pojav i Ce rkniškega polja Sl. 29. Zalita Tilo,va jama, glavni požiralnik Vodonosa pri Dolenjem Jezeru. Foto P. Habič, 1969 Fig. 29. Immerged Tilova jama, the main Vodonos swallow hale near Dolenje Jezero village. Photo by P. Habič, 1969 67 Na dveh mestih smo videli skalno podlago. To so malmski zrnati dolomiti z vpadnico 23° proti NW. Prav ob Vodonosu je bila zavrtana strojna vrtina S6 do globine 31 m (M. P 1 eni čar 1954, geološka karta in profil IV). Potekala je skozi dolomitne in apnenčeve plasti. Malo bolj severno pa je v profilu že zarisan predjamski prelom, kjer nalega na malmske kamnine zgornjetriasni do- lomit. V vrtini so bile ugotovljene še razne špranje s sigo in tektonska breča, ni pa omenjenega nobenega vodnega horizonta. Nad sklepnim požiralnikom smo imeli avgusta 1969 lepo razgaljene naplavine. Zanimiva je 1 m debela plast dolomitnega proda, ki je slabo sortiran in paralelno odložen. To je že dolgo znani material vršaja Cerkniščice , ki se razteza po dolgem skoraj po vsej NE polovici polja. Prva peščena plast je 2,8 m globoko, prvi prod pa 3,5 m globoko. Zanimiva je z gruščem pomešana ilovica, ki je poševno odložena na spodnji gruščnati plasti. Najspodnejši sediment ,(8 m globoko) sta pasovita ilovica in pre- perel prod. Hidrološko delovanje Vodonosa poznamo le delno. Opazovali smo ga skupaj z zapolnjevanjem Bečkov od 9.-13. 11. 1969. Ker se je polnil ponoči , nismo mogli zasledovati požiranja v poedinih kotanjah v osrednjem delu sistema. Videli smo le dviganj e pred kamnitim jezom, medtem ko so bili požiralniki za jezom suhi. Voda je pri naraščanju vedno bolj tekla skozi jez in izginjala v en požiralnik s 400 lis. Potem pa se je začela zajezevati in pretakati v nadaljnje luknje, med katerimi pa se zdi sklepna najbolj požiralna. Tako sodimo, da požira Vodonos v sklepnem delu okrog 1 m 3/s vode, nekaj pa še v osrednjem delu, tako da bi se približali 2 m 3/s, če prištejemo še požiralno količino Bečkov. Ta množina vode se morda poveča pri višjem vodostaju, dvomimo pa, da bi dosegla 4,5 m 3/ s, kot je 73 68 Acta carsologica VIII, 1978 (1979) Sl. 30. Sveža ugreza na njivi pri Vodonosu, nastala spomladi 1970. Foto P. Habič Fig. 30. Recent sinkholes on the field near Vodonos ponor, originated in the spring 1970. Photo by P. Ha b i č domneval A. Hočevar (1940, 123). Sicer pa je primerjava težka, ker je k Vodonosu štel Bečke in Sitarico. A. Ga vaz z i (1904, 48) pa omenja deset od- prtin Vodonosa vštevši Bečke in ga ocenjuje kot dober požiralnik. A. Perko {1908, 630) govori o štirih luknjah Vodonosa. V tem predelu Cerkniškega jezera so glavni talni odtočni podzemeljski kanali, ki pa so ali že bili izobltkovani pred površinskim nasilpanjem na . Cerikniškem polju, ali pa nastajajo pod naplavino in so mlajši od nje. Sl. 31. Hitre spremembe požiralnika Tilova jama pri Vodonosu. Z ugrezi se širi poži- ralnik v smeri proti severu. Na sliki A iz leta 1965 je v ospredju zalit starejši ugrez, ki hidrološko še ni povezan z mlajšim grezom za njim. Leta 1970 je mlajši grez iz slike A že deloval kot glavni požiralnik (slika B), za njim pa je umetno zasut nov grez, ki je nastal na poljski poti. Naslednje leto se je zrušil del sipkih naplavin v razširjen glavni požiralnik (slika C). Foto P. Habič Fig. 31. Quick changes of swallow hole Tilova jama in Vodon '.ls ponor. With solution subsidence the ponor spreads northwards. In front of Fig. A from the year 1965 there is immerged older sinkhole, hydrologically not yet connected with the yoUJDger behlnd it. In the year 1970 younger sinkhole from Fig. A already acted as main sinkhole (Fig. B), behind it artificially filled up recent sinkhole originated in field trail. Next year a part of unconsolidated deposits has fallen in widened main swallow hole (Fig. C). Photo by P. H a b i č 74 R ado Gospodarič, P eter Habič, Kraški pojavi Cerkniškega p olja 69 70 Acta carsologic3 vrT ~ 918 (1979) Dva izrazita zatrepa pri Vodonosu in Rešetu kažeta na mlado napredovanje procesa v smeri proti severu. To potrjujejo tudi manjši požira1niki, ki so razvrščeni od skalnega roba in struge Stržena do sedanjih ponikev Vodonosa in Rešeta, za temi požiralnimi kotanjami pa se že pojavljajo sveži grezi sredi njiv. Ker je v smeri proti severu debelina naplavine vedno večja, so tudi grezi in požiralne kotanje vse globlje. Razvoj slepih kotanj v naplavini pri Vodonosu, ki smo ga spremljali v letih 1965-1975, jasno kaže naglo spreminja- nje požiralnih lukenj. S sesedanjem, izpiranjem, grezanjem in posipanjem na- plavin v prevotljeno podzemlje nastajajo na površju različne oblike grezov (sl. 31 a, b, c). Zanimivo je, da se starejši požiralniki postopoma zapolnijo, voda pa najhitreje in najuspešneje spira in širi podzemeljske poti v bolj oddaljenih in v naplavine nanovo zajedenih ponikvah. Strmec podzemeljske vode je tam največji, z njim pa tudi spiranje in spodkopavanje naplavin. Ko se izpodkopani glinasto peš,čeni in gruščnati pokrov nad skalno votlino nenadoma ugrezne, za- suje kanale, voda pa si išče novih poti in kjer more, širi tudi starejše. To iskanje ugodnejših odtočnih poti prispeva k bočnemu širjenju požiralnega zatrepa, k občasnemu prestavljanju glavne struge, k nastajanju svežih grezov v že zabla- tenih požiralnikih, itd. V ožjem delu Vodonosa smo lahko ločili štiri osnovne faze v razvoju celot- nega požiralnega zatrepa, v vsaki fazi pa je vse polno mladih sprememb, ki dopolnjujejo in spremin:aio že nastale požiralne kotanje. če sledimo požiralni- kom Bečke po strugi vse tja do Sitarice pri Goričici, lahko razčlenimo razgibano požiralno območje v več podobno zaokroženih skupin požiralnikov kot pri Vo- donosu. Vsaka taka skupina pa verjetno ustreza določeni fazi v napredovanju ponikev od Stržena proti severu. Oblikovitost in položaj Vodonosa kažeta, da je ta proces prestavljanja požiraln;kov in njihovega zarezovanja v vršaj razmeroma hiter. Po položaju njivskih parcel okrog vasi Dolenje Jezero in po poteku poti na meji med njivsko in travniško površino lahko spoznamo, za koliko se je Vodo- nos že zajedel v prvotno njivsko površino. Tudi precejšen lok, ki ga napravi pot okrog Vodonosa, kaže, kako se morajo vedno bolj izogibati grezanju pri Tilovi jami. Še pred nekaj sto leti so lahko vozili prav čez sedanje najgloblje zar::zane požiralnike. Tudi velik grez, ki se je odprl sredi poletja 1968 prav na poti, kaže, da se proces še ni ustavil in da se bo morala pot še bolj pomakniti proti severu na sedanje njive. Spiranje in posedanje naplavin je nezadržno in tudi nasipanje ceste ne more biti trajna rešitev. Po eni ali dveh sezonah visoke vode se grez obnovi. Najmlajši in najbolj aktivni požiralniki Vodonosa so zdru- ženi v razmeroma ozki strugi, zato bi bilo treba poskusiti z zajezitvijo glavnih p:)dzemeljskih odtočnih kanalov. Vrsta grezov na obeh straneh Tilove jame kaže na bolj zapleten in razvejan sistem podzemeljskih vodnih poti. če pa upoštevamo ves severni del Vodonosa, ki je precej premočrten, znaša celotna širina požiralne cone okrog 100 m in ni tolikšna, da je ne bi mogli razmeroma enostavno zajeziti z globinskimi injekcijami betonskega mleka. Za takšen poseg pa bi bile potrebne predhodne geološke in geofizikalne raziskave. Retje Retje (sl. 32) je samostojen požiralnik vzhodno od Vodonosa v tistem delu sredi Cerkniškega polja, kjer se po M. P 1 eni čar ju (1954) stikata zgornje- triasni dolomit in spodnjekredni apnenec. V požiralnih luknjah so razgaljeni 76 Rado Gospodarič, Peter Habič, Kraški pojavi Cerkniškega polja II s o v • 'lf Y• Zerovn1sc1ca Sl. 32. Morfologija Retja RETJE IZRK - SAZU POSTOJNA 1969 71 som 1 - obod ponikve, 2 - vodne struge v ponikvi, 3 - požiralne luknje, 4 - razkrito skalno dno, 5 - smer in vpad plasti, 6 - prelom Fig. 32. Morphology of Retje ponor 1 - ponor boundary, 2 - creek beds in the ponor, 3 - swallet holes, 4 - exposed rocky bottom, 5 - strike and dip of beds, 6 - fault 77 72 Acta carsologica VIII. 1978 (1979} apnenci s položno vpadnico proti NW in SW ter vmesnim domnevnim prelomom v smeri NW-SE. Podatki kažejo, da se apnenec in dolomit stikata severno od požiralnika, vendar največ 50 m daleč, ker je strojna vrtina S11 nedaleč od ponora potekala že v samem dolomitu (glej M. Pleni čar 1954, geološko karto in preč­ ni profil III). Na tej karti in na karti Postojna 1 : 100 000 (Zvezni geološki zavod, 1967) pa je pokrita predjamska prelomnica narisana južno od Retja. Csz:se poletje 1969 ni nikoli presahnil dotok vode v Retje. Napaja ga Zerovniš- čica in še dva potoka izpod Slivnice, ki se poprej izlivata v njeno umetno strugo~ Žerovniščica je imela ob suši 7. 11. 1969 •še okrog 2001/s vode. Izvir Zerovniščice je kraški iz jame Zerovnice ob cesti, ki pelje iz Grahovega na Bloško polico. Jamo so preiskali potapljači l. 1966 in našli enoten proti severu usmerjeni vodni rov, ki se po 390 m konča s sifonom (R. Go spod ari č 1968). V jamo pride voda iz dolomitnega Bloškega polja, kar je z barvanjem ugotovil A. Hočevar dne 3. 2. 1939 (A. še r k o 1946, 126). Na tej podzemeljski poti teče voda 3 km v zračni črti skozi zgornjetriasni dolomit, nato pa 2 km skozi lijasni dolomit in apnenec, ki sega v jami in njeni okolici prav do ravnine Cerkniškega jezera. r Kadar Žerovniš•čica naraste, ne morejo luknje v Retju~požirati vse vodJ A. ~oče var (1940, 24) omenia, da lahko požira le 300 1/s. Višja voda se potem preliva k naraščajočemu jezeru. Ta pojav je morda premotil A. Ga vaz zija (1904, 46) in A. Perka (1908, 630), da sta štela Retje med ponore (oz. estavele), ki vodo požirajo in dajejo. A. L 6 h n b erg (1934, 41) si še tudi ni bil na jasnem, če nima opraviti z estavelo, čeprav opisuje le polnjenje in praznjenje šestih poži- ralnih lukenj pri naraščajoči in pojemajoči Zerovniščici. A. L 6 h n b erg (1934, 41) je poleg opisa objavil tudi skico Retja, pa lahko primerjamo, kako se je spremenil požiralnik v 35 letih. Novejša skica (sl. 32) kaže, da preide struga Zerovniščice v višini polja v nepravilno slepo »črevo-« s štirimi lijakastimi rupami. Tri metre pod ravnino so dna rup pri t. 12, 8, 7 ter med t. 2 in 5, kakršne je videl L 6 h n b erg pred 35 leti. Današnje dno struge pa je že 0,5 m niže in pusti lijakaste rupe ob strani ter preide v skalne luknje. Tako imamo poleg teh štirih lukenj še štiri više ležeče luknje, skupaj torej osem, medtem ko jih Lohnberg navaja samo šest. V zadnjih 35 letih se je razgalilo več skalne podlage, povečalo se je število vidnih lukenj (sl. 33). Morda se je s tem povečala tudi požiralnost, v kolikor niso danes odkrite luknje požirale tudi prej, ven.dar skozi tanek ilovnati pokrov . . Iz Retja odteka voda v izvire Ljubljanice, največ v Lubijo in Bistro_ (N. č a d e ž 1958). O globini odtoka pod površjem pa obstaja več domnev. Proti Cerknici je skalno dno pod 10 m debelim kvartarnim pokrovom. V njem je A. L oh n b erg (1934, 35) ugotovil vodo z električno metodo specifičnega upora. Meritve so pokazale nekakšne vodne kanale tudi 52 m pod površjem. Vrtanja, ki jih opisuje M. P 1 eni čar (1954), niso pokazala vodnih horizontov, pač pa s peskom in ilovico zapolnjene votline 30 m globoko. Te votline in še na novo ugotovljene pri dodatnih vrtanjih v Dolenji vasi pripisuje M. B rez ni k (1961, 144) globinskim podzemeljskim tokovom. Opozoriti moramo na razmeroma osal1lljeno lego požiralnikov Retja in na njihovo ločeno hidrografsko zaledje vsaj pri nizkih vodah, ko po presahnitvi jezera ostanejo potoki v strugah. V Retju ponika tedaj le potok žerovniš·čica z manjšimi pritoki izpod Slivnice. Ob suši je to poleg gornjega dela Stržena 78 Rado Gospcdarič, Peter Habič, Kraški pojavi Cerkniškega polja 73 Sl. 33. Požiralniki Retja. Obsežna požiralna kotanja v naplavini je poglobljena do · skalne podlage, kjer v skalnih špranjah ponira voda žerovniščice. Foto P. Habič, 4. 8. 1969 Fig. 33. Retje ponor. A big swallow bole in fills is deepened up to rocky bottom where the žerovniščica creek sinks into rocky fissures. Photo by P. H a b i č , August 4, 1969 ~ z Lipsenjščico, ki ponika v Srednji _pon~kvi, edina tekoča voda na območju Cerkniškega jezera. Ribiči so strugo Zerovniš,čice pred požiralniki Retja zajezili in v sami strugi zadržali nekaj več vodel Da pa se ta ne bi nekoristno prelivala v požiralnik, so pred jeZOII). obnovili in clelno na novo skopali jarek do Stržena pri Goričici. Stalni dotok žerovniščice naj bi tako hranil strugo Stržena do Rešeta. Ob vzhodni strani Drvošca se razteza zanimiva estavelna 1n pofaralna cona, ki sega še onstran struge Stržena pa tja do Gor1čice. Zanimiv je skoraj sklenjen niz estavel ob vzhodnem vznožju Otoka in Drvo.šca, ki jih napaja podzemeljska voda iz Zadnjega kraja. Na to opozarja skladno nihanje vodne gladine na obeh straneh Drvošca, pa tudi kvaliteta vode, ki se razlikuje od ,stržena, vsaj v času, ko je omejeno površinsko mešanje voda. Poleg omenjene cone ob vznožju Drvošca pa izstopa med Drvošcem in Strže- nom ter med Veliko ponikvo in Goričico področje, ki se odlikuje s številnimi po- nikvami, rupami, skledastimi in špranjastimi požiralniki. Področje je kilometer široko in tudi toliko dolgo. Najbolj izrazite in hidrološko pomembne so Velike, Srednje in Male ponikve ob strugi Stržena. 79 74 o o () o + D 547m {) o o o o o o o o o a Acta carsologica VIII, 1978 (1979) IZRK- SAZU POSTOJNA \969 A 5t.7m 4 m .. ·.·. . ... :o:o.o .. .--~-- r·--.··· ~ -;~' .. o 10 20 30 L.0 som Sl. 34. Morfologija Velike ponikve Fig. 34. Monphology of ponor Velika pontkva Ribiči so sicer z manj·šimi pregradami nekoliko zavarovali Stržen ·pred po- nikvami, vendar je bil uspeh le kratkotrajen, saj so rupe tako številne, da se nizka voda Stržena le s težavo ogne temu rešetu. Velika ponikva Od kolena Stržena se odcepi 50 m dolga slepa struga proti SE in se razširi v dve ovalni rupi (sl. 34). Višja vzhodnejša struga je starejša luknja v naplavini, v nižji pa se vidi skalno dno v malmskem apnencu (sl. 35 in 36). Skladi vpadajo za 55° proti SW. Seče jih prelom NNE-SSW smeri. Ob lezikah in prelomu so špranje, ki vodo požirajo, ko se prelije preko lesenega jezu, a tudi tedaj, ko je struga Stržena polna vode in je ponikva zalita tako, da je ni videti. Kolikšna je požiralnost pa nismo mogli ugotoviti. A. Hočevar (1940, 124) govori o 600 1/s. A. Ga vaz z i (1904, 48) pa omenja dve luknji Velike ponikve in jo šteje med slabe požiralnike. Naplavine so tukaj 4 m debele in sestavljene iz sive ilovice (0,5 m v talnini), peska in dolomitnega konglomerata (1 m) ter peščene ilovice in humusa (2,5 m) v krovnini. 80 Sl. 35. Velika ponikva ob strugi Strž.ena. Ob presihanju Stržena lovijo ribe v ujeti vodi, ki hitro ponikuje. Foto P. Habič , 4. 8. 1969 Fig. 35. Velika ponikva ponor at Stržen creek bed. During the creek drying up the fishes are caught in the creek bed, where the water quickly flows off. Photo by P. H a bi č , August 4, 1969 Sl. 36. Požiralnik Velike ponikve po presušitvi, v njem je več manjših rup tn razgaljena skalna podlaga. Foto P. -H a bi č, 13. 8. 1969 Fig. 36. Swallowing funnel of Velika poniikva after drying up, in it there are severa! smaUer holes and exposed rocky bottom. Photo by P. Ha bič , August 13, 1969 76 Acta carsologica VIII, 1978 (1979) Sl. 37. Srednja ponikva je mlad požiralnik sredi struge Stržena. Po pripovedovanju domačinov se je odprl šele okrog leta 1950: Požira največ 500 1/s vode. Požiralnik se je odprl v jezerski karbonatni ilovici, ki je odložena na skalno podlago. Foto P. H a bič , 13. 8. 1969 Fig. 37. Srednja ponikva is recent swallowing-hole in the middle of Stržen creek bed. After natives telling it was not opened before 1950. It engulfes at most 500 1/s of water. The swallowing-hole opened in lacustrine carbonate loam deposed on rocky basement. Photo by P. Habič, August 13, 1969 Srednja ponikva V strugi Stržena 200 m nizvodno od Velike ponikve pada voda v 8 m glo- boko in 3 X 2 m široko požiralno luknjo Srednje ponikve (sl. 37). Te luknje v pregledani literaturi nismo našli opisane. Ne omenja je niti temeljiti A. Ga - vaz z i. Menimo, da gre za požiralnik, ki se je razvil šele v zadnjih 5,0 letih tako, da požira največ 0,5 m 3/ s vode. Kco je ta količina prekoračena, se voda preliva dalje po strugi, ki je onkraj Srednje ponikve 1 m višja kot pa dno struge pred njo. Voda izginja v špranjah smeri N-S. Votline so elipsaste in vodoravno raz- porejene. Skladi malmskega dolomita padajo proti zahodu za 10°. Na skalni podlagi je sprva nekaj dolomitnega proda, nato pa 4 m sive ilovice z .rja- vimi progami. Temu sledi svetlosiv,a ilovica, ki jo končno pokriva č-rna in rjava humusna ilovica. Analiza pelodov v sivi ilovici, ki leži neposredno na skalni pod- lagi, je pokazala wiirmsko starost iz prehoda stadia1a v interstadial (A. š er - c e 1 j 1974). V bližini obravnavanega požiralnika je bila izvrtana ročna vrtina 82 o Rado Gospodarič, Peter Habič, Kraški pojavi Cerkniškega polja 77 S22 (M, P 1 eni čar 1954, profil III) do globine 1,75 m, ko je že dosegla skalno dno v apnencu, Primerjanje podatkov pove, da je v območju ponikev skalno dno dokaj vegasto. Mala ponikva Mala ponikva (sl. 38) ima okrog 100 m slepe struge, ki v blagih meandrih poteka proti SW do zaokroženega sklepa. Skoraj po vsem dnu je skalna podlaga malmskega apnenca in dolomita pod 2,5 do 5 m debelimi ilovnatimi naplavinami. Skladi vpadajo za 10-20° proti zahodu in so presekani z rupturami NE- SW () o o o 101 o o IZRK-SAZU POSTOJNA 1969 o o e k Sitarici o o 547m + \ IZ Velike Ponikve o o u o som 3 G 547m Sl. 38. Morfologija Male ponikve 1 - razkrita skalna podlaga, 2 - prelom, 3 - grezi v ponikvi, 4 - grezi v okolici ponikve Fig. 38. Morphology of Mala ponikva ponor 1 - exposed rocky bottom, 2 - fault, 3 - sinkholes in the ponor, 4 - sinkholes in the ponor vicinity r 83 78 Acta carso!ogica VIII, 1978 (1979) smeri. Ob njih so vsi požiralniki (sl. 39, 40). V strugi smo jih našteli šest, v 1 m višjem sklopu požiralnika pa dva. A. Ga vaz z i (1904, 46) omenja le štiri luknje in jih šteje k estavelam. A. L i:'i h n b erg (1934, 39) pa šteje Malo in Ve- liko ponikvo k stalnim ponorom v strugi Stržena. Tudi A. Hočevar (1940, 124) meni, da dobivajo ponikve vodo iz Zadnjega kraja in požirajo še 500 1/s Strženove vode. Teh podatkov nismo m ogli preveriti. V poletju in jeseni l. 1969 smo opazovali suhe luknje, kako teče vanje Stržen in kako jih voda popolnoma zalije. Pri polnjenju slepe struge se voda pokaže tudi v sosednjih rupah, vendar z 1 m nižjo gladino. Se pravi, da s·o že bližnji kanali struge tako ozki, da se gladina izravna šele pri določeni višini vodnega stolpca v Strženu ali pa šele takrat, ko voda prelije bregove in zalije vrtače z vrha. številne aluvialne vrtače, sveži grezi, rupe in odprti skalni požiralniki ob panikvah -na obeh straneh Stržena, so nedvomno •posledica močno zalkraselega dna Cerkni·škega polja. Kljub nekaj debelejši plasti naplavin je ta predel zelo podoben severnemu delu Zadnj ega kraja, kjer je prav tako izredno zakraselo skalno dno. Nedvomno gre tu za sorodno geološko podlago, ki je verjetno tek- tonsko precej pretrta in tako izpostavljena intenzivnemu zakrasevanju. Z bar- vanjem dokazan odtok vode iz ponikev in Zadnjega tkraja •pa kaže na nadaljeva- nje pretrte in zakrasele cone še onkraj g~ološke meje sredi polja, kjer se sti- kata jurski apnenec in triasni dolomit. Sl. 39. Mala ponikva, požira del vode Stržena. Foto P. Habič Fig. 39. Mala ponikva ponor takes off a part of Stržen creek water. Photo by P. Habič 84 Rado Gospodarič, Peter Habič, Kraški pojavi Cerkniškega poJ.i .q Sl. 40. Mala ponikva. Voda je odstranila nap1avine do skalne podla- ge, kjer odteka voda skozi številne špranje ob razpokah in lezikah. Foto P . H a bič , 13. 8. 1969 Fig. 40. Mala ponikva. The water eroded the deposits up to rocky bottom where through several fissures, controlled by joints and bed planes, the water flows away. Photo by P. Habič, August 13, 1969 Lovišče 79 Ob presihanju jezera se postopno praznijo požiralniki in estavele od Re- šeta in Vodonosa do Kotla in Češlence, pa do ponikev v Lovišču pri Otoku, kar traja po navadi 10 do 14 dni. V zalivu ob vzhodni strani Otoka so štiri izrazi- tejše skledaste ponikve, globoke 2 do 3 min široke do 30 m . Njihovo dno je pre- krito z naplavinami in le na posameznih mestih ob dnu je razgaljena skalna podlaga. Špranje, v katerih izginja voda, so majhne, kar kaže na majhno požiral- 85 80 Acta carsologica VIII, 1978 (1979) no sposobnost teh ponikev. To se sklada tudi z režimom praznjenja in polnjenja, ki pa ni odvisno le od dotoka, temveč predvsem od podzemeljskih odtočnih raz- mer. P onik ve v Lovišču se namreč izpraznijo tudi ob enakomernem dotoku Tre- senca, ven dar v skladu s splošnim praznjenjem podzemeljskih kanalov v dnu polja. Na jbolj je poglobljena prva požiralna kotanja ob Tresencu, ki se zadnja izprazni. V n jej sam Tresenc ob suši n emoteno ponika {sl. 41) . Dr uge skledaste ponikve so p ovezane s plitvo strugo, ki se ob usihanju najprej posuši, iz po- sameznih ponikev pa voda postopoma odteče v podzemlje. ZADNJI KRAJ Za dnji kraj zavzem a na Cerkniškem polju posebno mesto t ako v morfološ- kem kot hidrografskem pa tudi krajinskem in naravoslovnem pogledu. Leži ob strmem vznožju Javornikov in ga od prostornej,šega osrednjega dela polja loči nizek podolgovat hrbet Drvošca, ki sega ob poplavah kot polotok od Gori- čice in Klinjega vrha do Vrat pred Otokom. Zadnji kraj je skoraj 2 km dolg, od 300 do 500 m širok zaliv Cerknišk ega jezera, kj er se v oda n aj d alj zadržu je in Sl. 41. Požiralnik potoka Tresenc po presahnitvi Lovišča. Foto R. Go spod ari č , 18. 8. 1971 . Fig. 41. The swallow-hole of Tresenc creek after drying up of Lovišče ponors. Photo by R. Go spod ari č, August 18, 1971 86 Rado Gospodarič, Peter Habič, Kraški pojavi Cerkniškega polja 81 Sl. 42. Pobiranje rib iz presihajočih estavel v Zadnjem kraju. Foto P. Habič, 24. 10. 1970 Fig. 42. Picking up the fishes from drying up estavellas in Zadnji kraj. Photo by P. Habič, October 24, 1910 tudi iz številnih estavel in skalnih razpok ter požiralnikov najkasneje odteče, ob dežju pa se iz tal in skalnega obrobja voda spet najhitreje razlije. Ta zna- čilnost je včasih postavljena tudi na glavo, saj se lahko voda iz zelo naraslega Stržena prelije v Zadnji kraj, preden le-tega poplavi kraška talna voda izpod Javornikov. Pri usihanju tudi Kotel prehiteva Lovišče na vzhodni strani Otoka, kjer izginja potok Tresenc. Preglednost dna Zadnjega kraja močno zmanj.šuje gosto zaraslo trsje, ki je zlasti v osrednjem delu težko prehodno. Ribiške steze vodijo po obrobju, ob zahodni strani pa je precej zarasla gozdna pot. Leta 1975 pa so zgradili kamion- sko gozdno cesto okrog Zadnjega kraja. Vodna gladina sega skoraj povsod do strme, mestoma prepadne skalne obale, ki je podobna tipičnemu obalnemu klifu. Prava abrazijsko-korozijska terasa je večji del leta poplavljena, bolj izrazita pa je le na mestih, kjer ni ne estavel ne požiralnikov. Po presahnitvi se pokaže iz vode skoraj ravno dno, razčlenjeno s številnimi vdolbinami različnih oblik in velikosti (sl. 42). Skalno površje je večji del pokrito s tanko plastjo jezerskega blata in karbonatne ilovice. Tudi precej plitvih, raz- lično obsežnih skledastih kotanj je prekritih s to ilovico. Druge ožje in globlje kotanje pa imajo delno razgaljeno skalno podlago in obrobje. Take oblike so številnejše na zahodni strani ob strmem vznožju Javornikov, kjer sili voda iz kraškega podzemlja. Krovna plast ilovice je odplavljena, špranje v apnencu, 87 82 Acta carsologica VIII, 1978 (1979) Sl. 43. Značilno korozijsko oblikovane navp1cne špranje estavel v Zadnjem kraju. Foto P. Ha bi č , 13. 8. 1969 Fig. 43. Characteristical corrosion forms of vertical fissures of estavellas in Zadnji f kraj. Photo by P . Habič, August 13, 1969 iz katerih priteka voda, pa so globoke tudi 8 in več metrov, podobne so špra- njastim ozkim breznom. Stene so korozijsko razjedene, vendar gladke, z zna- čilnimi vertikalnimi žlebovi (sl. 43 a, b). Ti žlebovi so nastali z raztapljanjem ·apnenca v mirni stoječi vodi ali ob rahlih tokovih od spodaj navzgor, kar po- trjujejo številne anastomozne oblike, ki jih lahko imenujemo tudi obrnjene škraplje. Dno teh špranjastih brezen, estavel in ponikev je kljub pritoku vode od spodaj zapolnjeno z blatom in po večini tako zoženo, da ni nikjer mogoče priti globlje v kraška tla. Tudi vode v teh špranjah ob dalj.ši suši nikjer več ne dosežemo. Vodna gladina v skalnem dnu Zadnjega kraja se zniža za najmanj 10 do 15 m, kako globoko pa se dejansko spusti v največji suši, bi lahko opazovali le v primerni vrtini. Po oblikovitosti in gostoti kraških oblik v dnu lahko Zadnji kraj raz- delimo v tri dele: severni, srednji in južni. 88 Rado Gospodarič, Peter Hab,č, Kraški pojavi Cerkniškega polja 83 Gebno, Zajcovke in Bobnarice Severni del Zadnjega kraja je s treh strani zaprt in obdan s strmim kraš- kim bregom. Nizek preval ga veže le preko laza z dvema vodnima kotanjama na korenu polotoka Drvošca z osrednjim delom jezera. V severnem delu, ki ga imenujemo tudi Gebno, ločimo tri večje skupine estavel: Gebno v ožjem z naj- večjo skalnato vrtačo Skednenco na vzhodni strani (sl. 44), Zajcovke ob severo- zahodnem kotu in Bobnarice ob zahodnem bregu (sl. 45). Težko je na kratko predstaviti vse oblike in pojave v tem delu kot tudi v celotnem Zadnjem kraju, saj je samo v severnem delu več kot 200 raznih drobnih kraških oblik v skalnem dnu, s premerom in globino nad 1 m. Po velikosti se odlikuje pas estavel, ki prečka ta del Zadnjega kraja v smeri proti NE. Čeprav nismo mogli ugotoviti vodnega toka v Zadnjem kraju, voda verjetno večji del leta v tem predelu miruje, pa kaže nagnjenost plitvih strug v jezerskem blatu med posameznimi estavelami in požiralniki, da se vsaj pri praznjenju ali polnjenju giblje voda izpod Javornikov proti NE in pod Drvošcem na odprto jezero. Malo vstran od prostornejše kotanje Skednence, ki je podobna kotlasti vrtači, je v skalnem Sl. 44. Skednenca v Zadnjem kraju je značilna vrtačasta estavela. Foto P. Habič, 24. 10. 1970 Fig. 44. Skednenca in Zadnji kraj represents a typical doline-type of estavella. Photo by P. H a b i č , October 24, 1970 89 84 Acta carsologica VIII, 1978 (1979) Sl. 45. Zadnji kraj , oblike suhih skalnih špranj, ki delujejo kot estavele (levo Velika Bobnarica, desno Zajcevka). Foto P . Ha b i č , 8. 8. 1969 Fig. 45. Zadnji kraj, the forms of dry rocky fissures working as estavellas (on the left - Velika Bobnarica, on the right - Zajcevka). Photo by P. Habič, August 8, 1969 bregu 2 do 3 m nad visoko vodo nekako v višini 555 m vhod v zasuto jamo, ki je po vsej verjetnosti nekdaj delovala kot odtočni kanal. V osrednjem delu Zadnjega kraja je dno razmeroma razčlenjeno in pre- vladujejo le manjše, plitve rupe in med njimi so bolj redke špranje. Večinoma niso širše od 2 m in so povečini le dober meter globoke. Več je globljih špranja- stih estavel le 1na 1zahodni strani osrednjega dela Zadnjega kraja (sl. 46 a, b). Ob vzhodni strani pa je pod Drvošcem nekakšna polkrožna zajeda z manjšimi, do 1 m globokimi skledastimi požiralnimi špranjami. Po teh oblikah in njihovi raz- poreditvi ob vznožju Drvošca lahko sklepamo, da se tudi tu odteka voda pod- zemeljsko na odprto jezero vzhodno od Drvošca. Podobno kot v lazu na prevalu iz Gebna je tudi v osrednjem delu Drvošca nizek preval z obsežnejšo vrtačo v Pocinovem lazu, ki je povezana s podzemeljsko vodo in deluje kot estavela, saj niha v njej voda kot v Zadnjem kraju. Na zahodni strani osrednjega dela je zanimiv kraški bruhalnik Vranja jama, kat. št. 1011. Vodo bruha le kratek čas po dežju in to je edini vidni kraški dotok v Zadnji kraj izpod Javornikov. Okrog jame je ob vznožju strm ega, mestoma 90 Rado G ospodaric, P eter Babic, Kraški pojavi Cerkniškega p olja 85 celo prepadnega brega nekakšen nasip v obliki podolgovatega ilovnatega in gruščnatega vršaj a. Debelejša plast n aplavine je prekrila skalno podlago in iz- ravnala površje, zato v tem predelu ni videti ne estavel n e dru gih kraških globeli v dnu. Južni del Zadnjega kraja se odlikuje predvsem po razgibani vijugasti strugi polni požiralnikov in estavel, ki jih skupaj označuj ejo domačini kot Kotel. Poleg estavel in rup v sami strugi Kotla pa je na aluvialnem dnu izven struge še vse polno skledastih in špranjastih vdolbin, ki se razen po velikosti v ničemer ne razlikuj ejo od podobnih oblik v drugih delih Zadnj ega kraja. Kotel Kotel (sl. 47 v prilogi) je torej skupina estavel v tistem delu Zadnjega kraja, kjer se rob Drvošca pod koto 582 pribhža pobočju Javornika na komaj 200 m. Estavele so razporejene v smeri NNW v razmaku 400 m in največ 40 m od- maknjene od osrednje struge, ki jih povezuje. Meter globoka meanderska struga Sl. 46. Zadnji kraj, podolgovata estavela z razgaljeno, ob razpoki korozijsko razšir- jeno špranjo, neposredno ob usihanju (A) in po presahnitvi vode (B). Foto P. Habič, 1969 Fig. 46. Zadnji kraj, oblong estavella with . corrosionally widened fissures, exposed at joint, immediately at drying up (A) and after being dried up (B). Photo by P. Habič, 1969 91 86 Acta carsologica VIII, 1978 (1979) pride iz Češlence in se pri vstopu v Kotel poglobi na 2 do 3 m. Ko zasuče proti severu, je v bregu prva 5 m globoka luknja, druga pa je na ravnici. Korito stru- ge se nato vije v meandrih proti NNW, enkrat bolj, drugič manj odmaknjeni strmi bregovi pa vključujejo v Kotel vrsto kotanj s ploskim dnom, ki se v njih pojavi voda, kadar narašča, pa čeprav jih od struge deli višji prag (sl. 48). Iz teh kotanj se voda preliva v strugo. Našteli pa smo tudi sedem lukenj v skali (širina do 1 m, dolžina do 10 m, globina pa okrog 5 m). Oblikovane so ob raz- pokah in prelomih v skladih apnenca in dolomita zgornje jure. Skalno podlago vidimo še na več mestih v sami strugi. Lezike potekajo od NE proti SE, vpadajo pa proti SW za 10-25°. Morfološko sta zanimivi luknji pri t. 1, 2, 3 in 12, ker je ob lezikah in rup- turah videti lepe korozijske vdolbine vseh mogočih oblik. Zelo malo je odlom- ljenih blokov in grušča, ob bregovih in v dnu lukenj je dosti blata. Naplavine so večinoma ilovnate in največ 3 m debele. Po vsem tem se Kotel razlikuje od požiralnikov. Estavelni značaj Kotla pokažejo krivulje na sl. 47. Prikazuje naraščanje in upadanje oz. pretok vode med Češlenco in Kotlom. Po dežju 9. 11. 1969 je naraščala gladina v Kotlu nepretrgoma do prihodnjega dežja 14. 11. 1969 in še naprej. V Češlenci pa smo opazovali upadanje po prvem dežju, ko se je izdatnost Obrha in Mrzlika, izvirov, ki napajata Češlenco, zmanjšala, tako da je voda tekla iz Kotla proti Češlenci. Po drugem dežju pa se je situacija zopet spremenila v prid Češlence, kjer se je gladina hitreje dvignila kot pa v Kotlu. Zato je voda Obrha in Mrzlika tekla zopet v Kotel tako dolgo, dokler se nista gladini izrav- nali in dvignili na 549 m, ko je začela voda teči iz Zadnjega kraja skozi Vrata v Stržen k ostalemu Cerkniškemu jezeru. To kratkotrajno opazovanje je po- kazalo, da je Češlenca - požiralnik odvisen od dotoka Obrha in Mrzlika, Kotel in vse podobne luknje v Zadnjem kraju pa estavele takšnega tipa, da se v njih dviguje in upada podtalnica. Upadanje do popolne izsušitve dokazujejo tudi množine criknjenih rib, ki se zatečejo v posamezne luknje skupaj z vodo, a potem poginejo, ko ta upade. Od razlike gladin je odvisno, kdaj bo tekla voda v Zadnji kraj in kdaj iz njega na jezero. Žal, še ni bilo izvedenega nobenega barvanja v teh estavelah, da bi videli, če le ne dajejo vode v požiralnike ob Strženu ali celo neposredno v izvire Ljubljanice. V slovstvu je prav glede Kotla največ nejasnosti, kakšno vlogo igra. J. V a 1 vas o r (1687, 683) ga je zabeležil kot estavelo, vsi ostali raziskovalci za njim T. Gruber (1781), A. Ste in b erg (1758), A. Ga vaz z i (1904) pa ga ozna,čujejo kot slab požiralnik. A. Hočevar (1940, 124) pravi, da požira največ 2,5 m 3/s in skupaj s Češlenco podzemeljsko odvaja 3,1 m 3/s vode v Malo porrikvo. Te podatke povzema tudi F. J e n k o (1954, 157). A. L o h n b e r g (1934, 39) šteje Kotel k požiralnikom in sploh dvomi, da bi na Cerkniškem polju obstajale estavele. · Cešlenca češlenca (sl. 47) je sestavljena iz dveh vrtačastih požiralnikov konec struge Otoškega Obrha in Mrzlika. Luknji sta 5 m (nm. v. 543 m) pod površjem in predeljeni z vmesnim naplavinskim pragom, tako da se pri zalivanju z vodo najprej zapolnjuje južnejši, nato pa šele severnejši požiralnik. Vidna je skalna podlaga malmskega apnenca z vpadnico 230/15. 92 Rado Gospodarič, P eter Habič , Kraški pojavi Ce rkniškega polja 87 SI. 48. Sklepni del estavelnega Kotla v Zadnjem kraju. V nekaj metrov globoki strugi je skalna podlaga na več mestih razčlenjena v navpične špranje. Foto P. Habič, 18. 8. 1971 Fig. 48. Fina! part of Kotel estavella in Zadnji !ffaj. In some meters deep creek bed on severa! places the rocky bottom is dissected into vertical fissures. Photo by P. Habič, August 18, 1971 Preden se struga ovalno zaključi , je pregrajena z lesenim in kamnitim zidom. Ta prepušča le omejeno kolicčino vode. Šele, ko se poveča dotok Obrha in Mrzlika, njuna količina se spreminja med 0,007-3,1 m 3/s, naraste voda preko jeza in se prelije v luknji, ki se hitro napolnita do roba. Ob umirjenem vodostaju smo dne 11. 11. 1969 merili pretok 250 lis, kar bi bila tudi največja požiralnost Češlence. Ko prelije voda bregove vrtačastih rup, teče po komaj zaznavni vijugavi strugi v Kotel oziroma v Zadnji kraj 'in skozi Vrata v Stržen. Takšna je bila hidrološka slika v opoldanskih urah 10. in 14. 11. 1969; 12. in 13. 11. pa je voda upadala, tako da prelivanja ni bilo. Zanimivo je omeniti, da je pri naraščajočem vodostaju v Kotlu naraščala voda tudi v luknji pri Vratih (pod mostom, ki povezuje Drvošec z Otokom), medtem ko je Češlenca sredi med njima požirala Obrhovo vodo. S tem hočemo povedati, da je češlenca s svojo požiralno funkcijo nekaj nenormalnega sredi estavelnega Zadnjega kraja. A. Ho ,če var (1940, 124) povezuje Češlenco s Kotlom in meni, da teče voda od tod v Malo ponikvo. A. G a v a z z i (1904, 48) piše o dveh odprtinah 93 88 Ac:a carsologica VIII, 1978 (1979) Cešlence in njeni dobri požiralnosti. Dne 28. 8. 1961 ob 15 h so sodelavci Hidro- meteorološkega zavoda SRS obarvali Cešlenco in ugotovili, da je barva po 192 urah dosegla 24 km oddaljene izvire Ljubljanice (I. Gam s 1965, 58). Požiralnika Velika in Mala Cešlenca sta v tistem delu Zadnjega kraja, kjer se ta odpira med Otokom in Drvoščem proti ravnini Cerkniškega jezera. Tu so Vrata, ki imajo poleg Cešlence še več manjših kraških požiralnikov. Območje Kotla in Cešlence med Drvošcem in Otokom in vznožjem Javornikov je morfo- loško zelo pestro, prepreženo z zavitimi strugami in posameznimi skledastimi estavelami in požiralniki. Dva izrazita dotoka, kot sta Obrh in Mrzlik, in več manjših neizrazitih občasnih pritokov tja do bruhalnika Vranje jame, kažejo na širšo dotočno cono iz kraškega zaledja Javornikov. Vrata Niz rup in požiralnikov ter široka Vrata v prvotno sklenjenem hrbtu Drvo- šec - Otok kažejo na tektonsko predispozlcijo za kraški in površinski pret01k v smeri proti NE. Ob visoki vodi smo v Vratih opazovali menjavanje toka proti Zadnjemu kraju in iz njega v jezero. Menjava se v glavnem sklada z narašča­ njem in upadanjem jezera. Pri polnjenju teče voda v Zadnji kraj, pri praznjenju pa iz njega. To je sicer v nasprotju s prej nakazano požiralno in pritočno funk- cijo Kotla ter požiranjem Cešlence. Upoštevati pa moramo, da je večinoma dotok iz gornjega jezera večji in hitrejši, kar bistveno vpliva na sistem polnjenja in praznjenja jezera. Očitno je tudi, da je površinsko praznjenje Zadnjega kraja skozi Vrata uspešno le pri višji vodi, ob upadanju pa le do določene višine. Ker je Zadnji kraj zlasti okrog Kotla nekaj nižji od prevala v Vratih, se nadalje prazni le podzemeljsko. Opazovanje vodne gladine ob upadanju pa kaže, da je pod Drvošcem nekakšna bariera, ki vzdržuje višjo gladino v Zadnjem kraju v primeru s Ponikvami in strugo Stržena. Podobne pregraje pa morajo obstajati tudi med posameznimi skupinami požiralnikov od Vodonosa do Rešeta ter Velike in Male ponikve pa do Kotla in Lovišč, kar se odraža v postopnem praznjenju teh ponikev in v zadrževanju vodne gladine v različnih višinah. Pojav smo podrobneje opazovali in ga skušali razložiti pri hidrološki spremljavi poskusne zajezitve. V predelu med Obrhom, Mrzlikom in Otokom vse tja do Češlence ni na jezerskem dnu ne estavel ne požiralnikov. Vse kaže, da sega cona estavel in po- žiralnih špranj le do severnega roba Otoka. V plitvi dolinki zahodno od Otoka so podobne oblike možne, vendar jih prekriva debelejša plast naplavin, ki je po vrtinah sodeč več metrov debela (A. še r c e 1 j 1969). Nasprotno pa je ob vzhodni strani Otoka v podobni zajedi niz požiralnikov, rup in ponikev s skup- nim imenom Lovišča, kjer ponika potok Tresenc. RAZVOJ IN POVEZANOST PONIKEV V ponikvah sredi polja odtekajo vode skozi naplavine v kraško podzemlje. Kjer so pod naplavinami podzemeljski kanali dovolj prostorni in segajo do na- plavin na skalnem dnu, se te posipajo in spirajo v podzemlje, na površju pa nastajajo grezi. Sveže greze smo našli pri Vodonosu, Rešetu in tudi drugod po polju. Spiranje naplavin v kraško podzemlje napreduje od vznožja Javor- 94 Rado Gospodarič, Peter Habič, Kraški pojavi Cerkniškega polja 89 nikov proti severu in ponikve Rešeto, Vodonos in Retje se vedno bolj zajedajo v vršaj Cerkniščice. V nasprotju s talnimi ponikvami, kjer izginja voda v na- plavine, pa se v ponornih jamah na obrobju pretaka po naplavinah. Debelina naplavin v rovih Karlovice pojema z oddaljenostjo od roba polja, prav tako pa tudi v smeri proti jugu, saj so vodni tokovi v Nartih in Svinjski jami že več metrov pod ravnino polja in povečini na skalni podlagi. Na odtočni strani polja so naplavine debele do 8 in več metrov in zato tam ni svežih grezov in požiral- nikov na polju pred jamami. Naplavine na zakraseli živoskalni podlagi Cerkniškega polja so za hidro- loške razmere posebnega pomena. Omenili smo jih že pri izvirih, kjer zajezujejo pritoke, ponikve sredi polja so v naplavinah, pa tudi pred robnimi ponori naplavine zakrivajo skalno podlago in so nasute v kraško podzemlje. V naplavinah se odražajo mlajše pleistocenske in holocenske spremembe vodnih razmer. V nekem še ne določenem obdobju pleistocena je bilo skalno dno polja razgaljeno in izpostavljeno neposrednemu erozijskemu in korozij- skemu preoblikovanju. Takrat se je izoblikovala sedanja kraška globel v apnen- cih in dolomitih. Živoskalno dno je bilo izpostavljeno zakrasevanju, zato so vsaj p:mekod v dnu nastale votline in podzemeljski kanali. V tej fazi obhkovanja Cerkniškega polja pa so bile izvotljene tudi jame na obrobju, ki jih v celoti niti ne poznamo. V naslednji razvojni fazi so vode naplavile na polja več metrov debele plasti pretežno ilovnatih naplavin. Od kod, kdaj in zakaj je bila prvotna živoskalna kraška globel zasuta s temi naplavinami, še ni dovolj pojasnjeno. Rjave, limonitizirane ilavice s konkrecijami in bobovci so bile že po odložitvi iz- postavljene preperevanju in izpiranju v razmeroma suhi klimi. Možno je, da se je pri tem prvotni sediment močno spremenil. Sledila je doba, ko so vode začele od- stranjevati te naplavine, bodisi da so vanje vrezovale površinske struge, bodisi da so jih spirale in odnašale v zakraselo podlago. Najlepši dokaz o takšnih spremembah smo našli pri Srednji ponikvi, kjer so v starem požiralniku sredi rjavih ilovic na razgaljeni skalni podlagi odloženi mlajši jezerski sedimenti. Sive karbonatne jezerske gline izvirajo iz obdobja, ko so bili podzemeljski kanali zajezeni ali zasuti. Takšna naravna ojezeritev je nastala pred 30-50 000 leti in zapustila očitne sledove v naplavinah. Znaten del cerkniškega vršaja izvira iz tega obdobja, kot smo lahko ugotovili po sedimentih pri Rešetu. V ostalem delu so se odlagale jezerske gline. V umetnem jarku ob zemeljskem nasipu pred požiralniki pri Rešetu smo našli sledove poznejših grezanj in posipanj tega sedimenta v prevotljeno podlago. Nekaj naplavin je bilo s površja odnešenih, znatne spremembe v razporeditvi posameznih plasti pa lahko pripišemo grezanju in posedanju. To je bilo posebno učinkovito v sosedstvu sedanjih aktivnih po- žiralnikov, po čemer sklepamo, da so že prej bili v skalnem dnu polja razviti odtočni kanali. Hkrati pa ti pojavi kažejo na drugo fazo spiranja naplavin v podzemlje. Ni posebnih znakov, da bi bila ta faza za dalj časa ponovno pre- kinjena. Še mlajši sedimenti so sicer odloženi v tedanje greze in plitve struge. So pretežno lokalnega izvora, humusni in med ilovico je precej polžjih hišic. Sklepamo, da so bili grezi zaliti z vodo in jih je postopoma zarasla močvirna vegetacija. Najmlajši grezi in aktivni požiralniki so brez teh naplavin. Ne vemo še zagotovo ali pripadajo novi fazi pospešenega spiranja v zakraselo podlago ali pa so samo najmlajše oblike istega procesa, ki ni povsod enako intenziven. 95 90 Acta carsologica VIII, 1978 (1979) Očitno so naplavine iz zadnje ledene dobe precej zmanjšale prepustnost podzemeljskih kanalov v dnu polja in na obrobju. Ponikve v dnu so po vsej verjetnosti hidravlično med seboj povezane. Njihova skupna požiralnost le po- časi narašča s korozijskim širjenjem špranj. Precej bolj pa se spreminjata oblika in položaj posameznih ponikev v osrednji požiralni coni na dnu jezera. To je pogojeno s spiranjem in posipanjem naplavin v izvotljeno podlago in je najbolj učinkovito na obrobju jezera, medtem ko so ponikve sredi polja ustaljene in oživijo le za kratek čas ob presihanju ali polnjenju jezera. Pri stalni visoki vodi se najbolj spreminjajo požiralniki pri Vodonosu in Rešetu, kjer je opaziti največji gradient podzemeljskih tokov. Ponikve na dnu jezera se tedaj pomla- jujejo severno od vznožja Javornikov in Zadnjega kraja, kjer je najmanj na- plavin in kjer je skalna podlaga najbolj prevotljena ter razčlenjena. Drobna razporeditev ponikev je odvisna od razporeditev apniških in dolomitnih plasti v dnu polja. V apnencih so votline večje in v njih so izoblikovane skoraj vse ponilkve, v dolomitih pa so kanali ožji in imajo omejen pretok. HIDROLOŠKE ZNACILNOSTI IN POSKUSNA OJEZERITEV PREGLED HIDROGRAFSKIH IN HIDROLOSKIH PREUČEVANJ Kraško Cerkniško jezero je postalo znano po obdobnem poplavljanju in presuševanju. Zato je razumljivo, da je večina raziskovalcev skušala reševati njegove hidrografske probleme. J. V a 1 v a s o r (1689, 618-696) je zapustil zapisana imena dotokov in odt0kov na jezeru, s skico med seboj povezanih jezer v treh nadstropjih je ponazoril presihanje. A. Ste in b e r g (1758, 40) je obravnaval podobno snov, le da je nadstropna jezera razložil s sistemom veznih posod tudi v Javornikih. Ker je hotel dokazati, da takšna prevotljenost v resnici obstaja, je iskal vodo v Vranji jami, Suhadolici in Karlovicah. Njegove skice teh jam (1758, 164-173) so zelo približne, za tisti čas pa prav zanimive. Tudi B. Ha c q u e t (1778) se je ukvarjal s hidrološkimi problemi jezera. Glede posameznih ponorov in izvirov si ni bil na jasnem, za celoto pa je pred- videval v apnencu velike zbiralnike vode, ki se polnijo in praznijo v odvisnosti od padavin in možnosti odtoka vode proti Planinskemu polju. Voda se zadržuje na določeni višini, ker so razpoke oziroma špranje v votlikavem apnencu za- delane s sigo in naplavno ilovico (1778, 139). Zanimivo je, da najdemo misel o zapolnjenih kraških votlinah 100 let kasneje pri W. P utic k u (1888, 9), ki je z odstranjevanjem teh naplavin upal odpraviti poplave. Podobni vodni režim jezera kot H a c q u e t je imel v mislih tudi E. M ar te 1 (1894, 458), vendar s to razliko, da je luknje razporedil v dve etaži, eno pod dnom polja, drugo pa nad njim. Dosti podatkov o požiralnih sistemih in o jezeru nasploh najdemo še v delu T. G r u b er j a (1781). Precej hidrografskih podatkov o dobrih in slabih ter zakritih požiralnikih in estavelah je zapisal A. Ga vaz z i (1904). število lukenj in njihova imena je primerjal s starejšimi viri. Posebej je še analiziral višine vodostajev pri 96 Rado Gospodarič, Peter Habič, Kraški pojavi Cerkniškega polja 91 Vodonosu od leta 1896 do 1902. Ugotovil je močno odvisnost poplav od trajnih ali občasnih padavin (1904, 52). Opis hidrografskih razmer Cerkniškega jezera najdemo pri A. Perku (1908) in pozneje pri A. L oh n b ergu (1934). L oh n b erg podaja številčne podatke o dotoku in odtoku vode iz jezera (126 m 3/s, oziroma 23 m 3/s). Govori tudi o poplavah, ki niso samo odvisne od padavin, ampak tudi od morfologije požiralnikov in ponorov. Nova je ugotovitev o šest med seboj ločenih hidro- grafskih horizontih in o talni vodi v vršaju Cerkniščice, ki zajezuje oziroma zmanjšuje odtočno sposobnost požiralnikov v Rešetu, Vodonosu in Retju (1934, 93). Z metodo najmanjših kvadratov je L oh n b erg ugotovil merila za male poplave (odtok 12 m 3/s, 5 milj. m 3 vode), srednje poplave (odtok 17 m 3/s, 19 milj. m 3 vode) in velike poplave (odtok 34 m 3/s, 87 milj. m 3 vode). Tabelarične preglede izvirov in odtokov ob jezeru ter njihove izdatnosti navaja A. H o če v a r (1940, 115-117). Dotok v Zadnji kraj je cenil na 7,6 m 3/s, odtok pa 10,7 m 3/s, ni pa povedal, kako je te vrednosti meril, glede na to, da je tu polno estavel, ki enkrat vodo požirajo, drugič jo bruhajo. Skupni dotok je cenil na 211 m 3/s, odtok pa na 90 m 3/s. Hočevar navaja tudi po- datke o obsegu poplav na podlagi opazovanja vodostajev pri Vodonosu in Gorenjem Jezeru za l. 1896, 1903, 1907/08, 1918, 1924 in 1933. Po l. 1945 so bila hidrološka opazovanja razširjena na vse porečje Ljub- ljanice, več je bilo vpeljanih vodomerov in padavinskih postaj, tako da je bilo možno sestaviti vodnogospodarsko zasnovo porečja Ljubljanice (F. Jenko 1954). V tej študiji in poznejši knjigi (F. Jen ko 1959, 35-46) so izvirne krivulje podzemnih pretočnic med poplavno vodo kraških polj in izvirom teh voda, ki so mu pokazale, da je požiralnost ponorov v dnu Cerkniškega jezera maksi- mirana (16 m 3/s). To je omogočilo sestaviti načrt za trajnejšo ojezeritev Cerk- niškega polja, kjer bi morah le zamašiti vhode ponornih jam (F. Jen k o 1964; 1965). Nekatere pripombe h krivuljam o maksimiranosti odtokov skozi po- žiralnike je glede na izkušnje na Planinskem polju podal D. Kuščer (1963). Meni namreč, da je ob naraščajoči vodi odtok drugačen kot pri upadajoči, ker estavele tedaj vodo dovajajo ne pa odvajajo. Podoben ugovor bi veljal tudi za račune o Cerkniškem jezeru, kjer je še posebej treba podvomiti v vrednost po- datkov iz samo enega vodostaja pri Gorenjem Jezeru, ki sploh ne zajema izvirov ob vznožju Javornikov, pa tudi ne estavel v Zadnjem kraju. Za vodno bilanco Cerkniškega jezera pa tudi F. Jen k o ni mogel zbrati zanesljivih podatkov, saj navaja maksimalni dotok 238 m 3/s, tako kot Vice n ti ni (1875). Ker je odtok cenil na 40 m 3/s, je dobil med vsemi cenitvami največjo razliko med pritokom in odtokom. Od tod tudi optimistično načrtovanje predlogov za trajno ojezeritev. Za obdobje 1954-1963 je vodnobilančne podatke obdelal A. Kerin (1965), ki pa navaja le letni poprečni dotok 16,82 m 3/s in odtok skozi Jamski zaliv 10,7 m 3/s, medtem ko mu količine odtoka skozi požiralnike sredi jezera neposredno k izvirom Ljubljanice niso bile znane. Podatki o vodopropustnosti naplavin in skalne podlage so tudi zelo proti- slovni. V dveh vrtinah pri Cerknici in Dolenji vasi so razmere ugodne za aku- mulacijo (M. B rez ni k 1961, 127), medtem ko v študiji F. Jen k a (1954, 120-123) beremo prav obratno. V vseh 16 strojnih vrtinah l. 1952 naj bi po- 7 Acta carsologica 97 92 Acta carsologica VIII, 1978 (1979) skusi pokazali popolno vodopropustnost. Kaže, da se tudi na podlagi takšnih protislovnih podatkov ni bilo mogoče odločiti za kakšne dokončne vodno- gospodarske rešitve. Z barvanjem ugotovljene zveze Začetki barvanja segajo v l. 1939, ko je A. Hoče v a r s skromnimi koli- činami barvila dokazal zveze med Loškim, Bloškim in Cerkniškim poljem. Ome- niti velja dokaj podobne hitrosti podzemeljskega toka med temi polji. Tu je A. H o če v a r prišel na misel o Loški vodi, ki bi se naj prelivala iz Loškega polja na Ljubljansko barje mimo Cerkniškega jezera ali pod njim. A. š e r k o (1946, 125) je močno podvomil v ta tok, vendar so poznejša barvanja v ponorih Rešeta, Retja in Cešlence pokazala, da so bili š er k o v i dvomi o neposrednih zvezah voda iz Cerkniškega jezera z Ljubljanskim barjem neupravičeni. Hidrološka povezava Križne jame s Cerkniškim poljem je bila po neuspelem poskusu l. 1941 dokazana z dotokom obarvane vode v izvire šteberščice (D. No v a k 1964, 89; 1969, 75). Med leti 1957 in 1961 je N. C a dež z večjimi količinami barvila in s teme- ljitejšim opazovanjem in analiziranjem vode izvedla barvanja požiralnikov sredi polja (I. Gam s 1965, 57). Ugotovljena neposredna zveza Cerkniškega jezera in izvirov Ljubljanice na Ljubljanskem barju je največji in najvažnejši uspeh tega raziskovanja. V temelju se je namreč spremenil pogled na hidro- logijo in hidrogeologijo jezera, hkrati pa je bilo treba raziskave obnoviti in jih razširiti na vse porečje Ljubljanice. Na Cerkniškem jezeru je bila dokazana kraška bifurkacija. Del vode odteka skozi ponorne jame v Rakov Škocjan in naprej na Planinsko polje ter nato v iste izvire pri Vrhniki kot voda, ki zapusti jezero neposredno v skalnem dnu. Kljub različnim potem in geološki zgradbi pa naj bi tekla voda v obeh smereh s podobno hitrostjo. Na poti Cerkniško jezero - Bistra ima poprečno hitrost 3,6 cm/s, skozi robno ponorno podzemlje Planinsko polje - Bistra pa je hitrost le malenkost večja 4,6 cm/s, pri tem pa moramo upoštevati različna stanja v času barvanja. Leta 1975 je bila s po- močjo 51,2 kg uranina dokazana hidrološka zveza med ponorom Vodonosa in izviri Ljubljanice. Pri takratnem vodnem stanju je znašala poprečna hitrost pretoka skoraj 5 cm/s (R. Go spod ari č, P. Habič, 1976). Podzemlje je torej tudi med Cerknico in Ljubljanskim barjem precej prevotljeno pa čeprav razen zakraselega površja in koliševk tu ni dostopna nobena vodna jama. Med podrobnejša barvanja lahko štejemo raziskave o zvezah vode med Svinjsko jamo in Kotliči v Rakovem Škocjanu ter med Malo Karlovico in Rakom v Zelških jamah (I. Gam s 1966). Tu so bila uporabljena kuhinjska sol in trosi likopodija. Poskus je bil izveden ob nizki vodi, ko je tekla skozi jame samo Cerkniščica, med poskusom pa je narastel tudi Stržen in pokvaril enotno hidrološko sliko. Primerjave hitrosti pretoka s prejšnjimi barvanji niso najbolj primerne glede na drugo sredstvo in spremenjeno stanje vode. Nasploh je bil uspeh barvanj ob Cerkniškem jezeru dostikrat povezan z različnimi vodostaji, ki dajo različne rezultate. Na ta problem je opozoril že D. No v a k {1964) pri analizi barvanj na Notranjskem krasu pa tudi na Cerkniškem jezeru. Različne hidrološke razmere pri nizkih, srednjih in visokih vodah je po- sebej obdelal I. Gam s (1966). Poleg barvanja je uporabil tudi podatke drugih 98 Rado Gospodarič, Peter Habič, Kraški pojavi Cerkniškega polja 93 kemičnih lastnosti vod (celokupne in magnezijeve trdote ter temperature), Na podlagi spreminjanja teh lastnosti in mešanja različnih vod, je napravil več sklepov iz domene hidrologije kot npr. da zgornjetriasni dolomit ob Cerkniškem jezeru in po njegovem dnu ni več popoln jez za podzemeljske vode (1966, 37), kar je sicer že verjetno zaradi odtoka vode npr. iz Retja v Bistro. V spodnje- krednem in malmskem apnencu jugozahodnega oboda jezera je domneval hidrogeološke zapore, ker se izviri, estavele in ponori pojavljajo samo na do- ločenih odsekih tega roba. Takšna geološka zapora, ki prekinja jame oziroma vodne tokove bi naj tudi bila med ponornimi jamami Cerkniškega jezera in pritočnimi jamami v Rakovem Škocjanu (I. Gam s 1970). Raziskovanje te pro- blematike mu je dalo oporo za tolmačenje pretoka vode v obliki ponornic in prenikujoče vode, kar zajema pod imenom geostrukturni kraški hidrološki sistem (1966, 39). V študiji D. N o v a k a (1964) najdemo kemi,čne analize vode Žerovniščice, šteberščice in Laških studencev pri Lazah na jugozahodni strani Cerkniškega jezera. HIDROGEOLOŠKI ORIS POLJA IN NJEGOVO HIDROGRAFSKO ZALEDJE Za hidrologijo Cerkniškega polja so zlasti pomembne razlike v propustnosti apnencev in dolomitov. Apnenci so bolj zakraseli, dolomiti pa predstavljajo v hidrološkem pogledu nekakšno bariero z omejeno prepustnostjo. Dolomiti so vloženi med apnence že sedimentacijsko, ali pa so sekundarno razporejeni s tektonskimi premiki in jih omejujejo narivi in prelomi. Prav čez sredo Cerk- niškega polja poteka znani idrijski prelom, ob njem pa se sredi polja izklinjuje tudi predjamski nariv. Med obema tektonskima linijama je močno pretrt triadni dolomit, ki je na obeh straneh obdan s krednimi in jurskimi apnenci. Razpore- ditev različno prepustnih kamnin in splošna usmerjenost odtoka silita kraške vode, da se iz apnencev prelivajo na dolomitno površje, na drugi strani pa spet poniknejo v bolj zakraselo apniško podlago. S severovzhodne polovice hidro- grafskega zaledja Cerkniškega polja se vse vode pojavijo na površju, medtem ko se iz območja Javornikov in Snežnika na južni strani preloma prelivajo na polje le srednje in visoke vode, medtem ko se nizke verjetno podzemeljsko usmerijo k izvirom na Planinskem polju in na Ljubljanskem barju. Razporeditev požiralnikov in ugotovljene podzemeljske vodne zveze kažejo, da del vode iz Cerkniškega jezera odteče neposredno v izvire Bistre, Lubije in Ljubljanice skozi ali pod dolomitno bariero pri Cerknici. Prepustnost tega ob- močja je omejena tudi zaradi naplavin površinske Cerkniščice, ki so zasule kraške podzemeljske kanale. O tem smo se prepričali pri preučevanju oblikovitosti, raz- poreditve in drugih značilnosti požiralnikov v dnu polja. Jezerske talne ponikve so razporejene v približno 1 km široki coni, ki prečka Cerkni:ško polje nekako po sredi v smeri od Otoka in Zadnjega kraja proti Dolenjemu Jezeru in Cerk- nici. Hidrološki pomen te cone bomo skušali še posebej predstaviti. Na prelivanje kraških voda iz apnenca na povr,šje vpliva poleg dolomita tudi omejena prepustnost apnencev, zlasti na pritočni južni strani polja. Na pritočni strani ni znanih večjih vodnih jam. Ob izvirih Stržena so manjše špranje, dostopne le nekaj metrov in še to le ob najnižjih vodah. Očitno so 7• 99 94 Acta carsologica VIII, 1978 (1979) pritočni rovi zasuti s podori, pobočnim gruščem in naplavinami, ki prekrivajo skalno dno polja več metrov na debelo. Med pritočnimi jamami sta največji Vranja jama v Zadnjem kraju in Suhadolica nasproti Rešeta. Od Ušive loke dalje se vrstijo ob vznožju Javornikov požiralniki, ki jih sle- dimo ob robu polja vse do dolomita pri Zelšah. V tem predelu je veliko manjših špranj, v katerih se izgublja voda od Nart do Svinjske jame. Znan je tudi obsežen jamski sistem Male in Velike Karlovice z nad 7 km rovov. Konča se s podori in sifoni, voda pa si najde pot v smeri proti Rakovem Škocjanu (R. G o s p o d ari č 1970). številni podori ob robu polja in obsežne koliševke v za- ledju kažejo na nekdanje votline, ki jih je izoblikovala voda iz Cerkniškega jezera, zdaj pa so povečini zasute ali porušene. Podori in naplavine precej zmanjšujejo požiralno sposobnost odtočnih kanalov v smeri proti Rakovemu Škocjanu in Planinskemu polju. Cerkniščica je edini površinski pritok na Cerkniškem polju. Vodo zbira iz zahodnega obrobja Bloške planote, iz okolice Cajnarjev. Njeni izviri so v trias- nih skrilavcih in dolomitih. Najbolj izdaten je izvir v Podslivnici, ki je tudi izkoriščen za cerkniški vodovod. Do Begunj teče Cerkniščica proti jugozahodu, nato pa v skoraj kanjonski strugi prereže liasne kamnine, da bi na jugu dosegla Cerknico in ravnino jezera. Tu je struga zarezana v lastni vršaj, v meandrih se približuje ponornemu robu in izgine v Cerkniški jamski sistem. Ker ima 50 km2 površinskega porečja, zelo hitro reagira na padavine, saj spreminja pretok od 0,2 do 110 m 3/s (D. No v a k 1964, 104). Največji pretoki so kratkotrajni in imajo hudourniški značaj, na polje prinašajo dosti dolomit- nega drobirja, prsti in blata. Manjši pritoki so na južnem vznožju Slivnice, npr. Martinjščica, Šentviški potok in Grahovski potok. Začno s prelivnimi izviri na meji zgornjetriasnega in liasnega dolomita in apnenca v grahovski sinklinali. Tečejo proti jugu k regu- lirani strugi Žerovniščice, dostikrat pa se voda že zgubi v naplavini pod Ma- rofom, Martinjakom in Grahovim. Vsi ti potoki imajo po A. Hočevar j u (1940, 108, 109) največ 6 m 3/s vode, poleti pa dostikrat presahnejo. Na vzhodni strani Cerkniškega jezera, kjer so jurske kamnine, začno kraški izviri. Najbolj znan je izvir Žerovniščice pod cesto, ki pelje iz Grahovega na Bločice. Voda priteče iz jame Žerovnice, ki pa je dostopna le potapljačem. Začne namreč s 5 m dolgim sifonom, ki je tudi ob najnižjem vodostaju zalit. potapljači so za tem sifonom našli proti severu usmerjeni vodni rov, ki po 390 m vnovič konča ob sifonu (R. Go spod ari č 1968). V jamo pride voda iz dolomitnega Bloškega polja, kar je z barvanjem ugotovil A. Hočevar pred 60 leti (A. Šerko 1946). Na tej podzemeljski poti teče voda 3 km v zračni črti skozi zgornjetriasni dolomit, nato pa· 2 km skozi liasni dolomit in apnenec, ki ga vidimo v jami in njeni okolici prav do ravnine polja. Ob suši 7.11.1969 je imela Žerovniščica še okoli 360 1/s vode, ob naslednjem dežju pa je narastla tudi na 20-kratno količino. Po prenehanju padavin je vnovič počasi upadala. Ta voda teče v požiralnike Retja in dalje v jezero, kadar je dotok večji od požiralne zmogljivosti Retja. Mimo Lipsnja teče v jezero Lipsenjščica. Izvira v začetku zagatne doline pri naselju Podšteberk, zato se del vodotoka po dolini imenuje tudi šteberščica. Izvir je vaukliški, voda se ob loškem prelomu prebija izpod malmskega apnenca. Nekako 100 m nad izvirom je koliševka Vranja jama, poleg nje pa še številne 100 Rado Gospodarič, Peter Habič, Kraški pojavi Cerkniškega polja 95 vrta•če, ki govore o močno zakraselem svetu v zaledju izvira. Izdatnost izvira se spreminja med 0,2 do 26 m 3/s po A. Hočevar j u (1940, 110) in 0,012 do 7 m 3/s po D. No v a k u (1964, 100). Kot je z barvanjem ugotovil D. No v a k (1966, 89; 1969, 78) priteče voda iz 1,7 km oddaljene Križne jame s 3'0/o padcem. V izvire šteberščice priteče voda tudi neposredno iz Bloškega polja. Hidrološka vloga Križne jame med Cerkniškim, Loškim in Bloškim poljem, pa še ni dovolj znana, da bi lahko rekli, kako kroži voda med temi polji. Podatki dosedanjih barvanj niso primerljivi, ker so dobljeni pri različnih vodostajih in z raz!Lčnimi količi­ nami barvila. Za Cerkniško jezero je pomembno, da dobiva trajno in izdatne količine vode iz više ležečih polj. Južno od Lipsnja poznamo :še izvir Goriškega potoka z največ 0,57 m 3/s vode (D. N o v a k 1964, 100), potem še številne izvire Stržena v široki zajedi polja med Gorenjim Jezerom in Lazami. Tu so poglavitni izviri Obrh, Okence in Cemun, ki pa bruha vodo tudi iz više ležečih špranj v skalni steni. Nadaljnji manjši izviri so še na južnem skalnem obrobju tja do Laz. Vsa ta voda se zbira v Strženu, ki ima ob mostu na cesti med Gorenjim Jezerom in Lazami pretok 0,008 do 33 m 3/s vode (D. N o v a k 1964, 100), starejši viri (A. H o če var 1940, 111; F. Jen k o 1954, 140) pa govorijo o 2,8 do 84 m3/s vode. Zaledje izvirov je podzemeljsko do 2 km oddaljene ponorne jame Golobine na Loškem polju, kjer se voda zbira delno s površja, večinoma pa podzemeljsko iz višje ležečega Babnega polja in drugega kraškega zaledja. Ker je v izvirih Stržena več vode, kot je pa teče in ponikne na Loškem polju, je A. Hočevar (1940, 111) domneval, da pride v izvire še voda iz Javornikov. D. No v a k (1964, 113) pa je na podlagi barvanja l. 19'61 sklepal, da priteče iz Golobine le visoka voda, nizka pa zaide v neznane kanale Javornikov. Tudi tukajšnje hidrološke razmere niso povsem jasne, kar se vidi v različnih cenitvah količine vode in hitrosti njenega toka pod zemljo. Pri barvanju l. 1939 in 1961 so ugotovili pre- cej različne hitrosti pretoka, čeprav so bili vodostaji pri obeh poskusih podobni. Ta problem je podrobneje razložil F. Bidovec (1968, 221) z zastajanjem obar- vane vode v podzemeljskih prostorih in njenim prihodom k izvirom ob višjem vodostaju. Med Golobino oziroma Loškim poljem in izviri na Cerkniškem polju teče voda po antiklinalno vbočenih skladih malmskega apnenca in dolomita, ki so prepreženi s prelomi NW---SE in NE---SW smeri. V pobočju Stražišča (812 m) zadene malm na spodnjo kredo, oba pa pokriva ozek pas zgornjetriasnega do- lomita. V podobnem geološkem okolju so tudi drugi izviri ob jugozahodnem obodu jezera: Laški studenci, Tresenc, Otoški Obrh in Mrzlik v bližini Otoka. Razen Laških studencev, ki se stekajo v Stržen, imajo izviri svoje požiralne luknje. Tresenc ponika v Lovišču, Otoški Obrh in Mrzlik pa v Češlenci in Kotlu. Izviri ne presahnejo, spreminjajo pa izdatnost za približno 10-krat, kar pač zavisi od padavin v kraškem zaledju v Javornikih. Ob višjih vodostajih prispevajo k polnjenju jezera. Skupna značilnost izvirov je neznano zaledje. Najbolj verjetno pridejo vode iz Javornikov, vendar še ni dokazano iz katerih smeri. Barvanje je težko izvedljivo, ker na Javornikih ni površinskih tokov. Med izvire štejemo tudi bruhalnik Suhadolico, ki smo jo podrobneje opisali. Zadnji izviri so v Ušivi loki v zajedi polja tam, kjer zrnati dolomit spodnje krede zadene na ravnico 101 96 Acta carsologica VIII, 1978 (1979) polja. Severozahodno od teh izvirov pa so v debeloskladovitem apnencu spodnje krede že ponorne luknje in jame Cerkniškega jezera. Kot vidimo, je dotok vode na Cerkniško jezero zelo razčlenjen in omejen na posamezne cone, izogiba se le debelejših horizontov dolomita. To nakazuje števil- ne vodne poti v kraškem zaledju, če ne celo nekakšno neuravnano gladino kraške talne vode, ki se nad jezero dviguje v Javornike, medtem ko je z višjih kraških polj dotok prirejen sinklinalni strukturi v obliki bolj sklenjenih tokov. Med izviri ob jugozahodnem robu Cerkniškega jezera, posebej v Zadnjem kraju delujejo estavele. V estavelnih luknjah Kotla se voda dviguje in upada neodvisno od delovanja izvirov na sosednjem jezerskem obodu, pa lahko govo- rimo o podtalnici v preluknjanem malmskem apnencu in dolomitu. Gladina te vode se spreminja med 550 in 540 m, kolikor je pač možno opazovati njeno ni- hanje. Pri višjem vodostaju vode zapolnijo jezero in prekrijejo tudi estavelne luknje; tedaj sta vodna horizonta nad izviri in pri estavelah združena. Pri nizkih vodah pa sta ločena, saj so tedaj izviri aktivni, estavele pa so tudi 10 m pod površjem suhe. Estavele prispevajo k zapolnjevanju jezera, če se voda dvigne nad gladino vode v ostalem jezeru, ki ga polni Stržen. To pa je pričakovati le tedaj, ko dajejo Javorniki več vode kot pa vzvodna kraška polja. Jezerska voda bo usmerjena k estavelam, ko bo na višji, voda v estavelah pa na nižji absolutni višini. Delovanje estavel na Cerkniškem jezeru je tedaj odvisno od padavin in od gladine vode na jezeru in v Zadnjem kraju. Podrobna omejitev hidrografskega zaledja Cerkniškega jezera je možna le na vzhodni strani v porečju Cerkniščice in na Bloški planoti, kjer je rawodje površinsko. Južnega in zahodnega dela zaledja pa ni mogoče prav omejiti. Raz- vodje poteka po zakraselih planotah Racne gore, Snežnika in Javornikov. Raz- vodnico ponavadi zarišejo po kraških vrhovih in slemenih, ni pa mogoče niti približno oceniti, koliko se ta sklada z dejanskim raztekanjem voda v krasu. Po š er k o vi karti porečja Ljubljanice (Arhiv Inštituta za raziskovanje krasa - Postojna) pripada Cerkniškemu jezeru okrog 400 km2 površja. Odšteli smo območje Loškega potoka, ki dejansko pripada porečju Krke, kot je bilo ugo- tovljeno z barvanjem leta 1964. Površinsko se stekajo na polje le vode iz po- rečja Cerkniščice, ki obsega okoli 50 km2 ali dobro desetino zaledja. Z vsega preostalega zaledja pritekajo vode na polje po podzemeljskih kanalih, Po geološki zgradbi in reliefnih značilnostih zaledje ni enotno, v njem loči­ mo več manjših enot z različnimi hidrološkimi potezami. To velja tako glede množine in razporeditve padavin, velikosti odtoka in podobno. Zaradi nave- denih razlik ni mogoče točno oceniti hidroloških razmer v zaledju Cerkniškega jezera. Ne glede na to, pa nam primerjava nekaterih hidroloških elementov nudi vsaj okvirno predstavo o značilnostih kraškega hidrografskega zaledja Cerk- niškega jezera. Na območju Cerkniškega jezera so vodne razmere opazovane že dalj časa. Na poplavnem področju in na vseh pritokih so postavljeni vodomeri, podatki o vodostajih in pretokih pa so za nekatere vodomerne postaje pomanjkljivi. Pri vrednotenju hidrometričnih podatkov moramo upoštevati tudi težave, ki jih povzročajo zajezitve v določenih vodomernih profilih, tako da ni mogoče dolo- čiti vseh pretokov po pretočni krivulji. Tako sta oba vodomera ob strugi Stržena bolj primerna le za določanje višine vodne gladine kot za ugotavljanje pretokov. Opazovanje vodostajev je otežkočeno tudi ob zelo visokih vodah, ko sta vodo- 102 Rado Gospodarič, Peter Habič, Kraški pojavi Cerkniškega polja 97 mera dosegljiva le s čolnom. Potrebni so torej limnigrafi za stalno in natančno registracijo spreminjanja vodne gladine. Na teh dveh vodomernih postajah je mogoče po pretočni krivulji določiti pretoke le za nižje vodostaje, ko se voda še ne razliva po polju iz struge. Poplavna zajezitev pa lahko občutno vpliva na pre- toke kot 1kažejo meritve pri Gorenjem Jezeru. Potrebne so :edaj stalne meriitve hitrosti, kar pa je v spremenljivem poplavnem območju prav tako neizvedljivo. Poleg navedenih težav so še druge, ki onemogočajo merjenje in registracijo celotnega dotoka. Ob visokih vodah so poplavljeni vsi kraški izviri, ki polnijo jezero neposredno iz Javornikov. Le vodomeri ob površinskih in dveh kraških pritokih v jezero so izven obsega poplav. Pretočne vrednosti so v teh primerih dovolj natančno določene, vendar ti pritoki skupaj prispevajo le manjši del voda v Cerkniško jezero. Po podatkih HMZ SRS znašajo za obdobje 1924-1958 srednji letni pretoki Ljubljanice, Lubije in Bistre skupaj okrog 36 m 3/s, celotno kraško zaledje pa obsega okrog 1000 km2 površine. Srednji specifični odtok znaša tedaj 36 l/sjkm2, maksimalne vode so ocenjene na 150 m 3/s, kar da največji specifični odtok okrog 150 l/s/km2 , minimalni pa ne presega 3,5 I/s/km2 • Cene upoštevamo razlik v dotočnih razmerah celotnega porečja kraške Ljubljanice in zaledja Cerkni- škega jezera, nam računi pokažejo naslednje vrednosti pretokov na Cerkniškem jezeru. Maksimalni pretok naj bi znašal okrog 60 m 3/s, srednji 14,4 m 3/s, mini- malni pa 1,4 m 3/s. Te vrednosti so lahko bistveno drugačne zaradi razlik v krasu, večjih padavinah in drugačnem odtoku. Dejansko so dotoki visokih voda precej večji, ob suši pa ni na površju niti 20 °/o vode, ki naj bi pritekala iz zaledja polja. Očitno je temu vzrok zakraselost dna in obrobja, saj se lahko nizke vode pretakajo bodisi pod poljem ali pa ob njem proti nižjim izvirom. Po F. Jenku (1965) je minimalni dotok na Cerkniškem jezeru ocenjen na 2 m3/s, maksimalni dotok pa na 240 m 3/s, medtem ko je za obdobje 1948-1952 izračunani srednji letni pretok znašal 18,4 m 3/s. Po podatkih HMZ SRS (1971) naj bi bil srednji letni pretok za obdobje 1960-1969 kar 27 m 3/s. Kot vse kaže, pa je ta vrednost precej pretirana, pred- vsem zato, ker niso upoštevane dejanske razmere v nizvodnem delu porečja. Dotoki na Cerkniško jezero so namreč izračunani iz pretokov Ljubljanice, Lubije in Bistre, od katerih pa niso odšteti vsi vmesni dotoki. Iz navedenega je razvidno, da so hidrološke razmere na Cerkniškem jezeru in v njegovem zaledju še zelo nejasne. Vkljub dolgoletnim raziskavam in hidro- loškim opazovanjem so rezultati še zelo priblifri. Težko je namreč spoznati in izmeriti vse vplive v zapletenem kraškem vodn, , sistemu. Ko smo se med po- skusno ojezeritvijo lotili hidroloških opazovanJ, smo morali najprej oceniti vrednost in natančnost podatkov, po katerih so bili zasnovani zajezitveni ukrepi in predvidene hidrološke posledice. Preučiti smo morali metodologijo hidroloških analiz. Ko pa smo spoznali pomanjkljivosti podatkov in metod, smo se lotili izpopolnjevanja hidroloških meritev in opazovanj, skušali smo poiskati metode za pravilnejše obravnavanje dobljenih podatkov. Pojasnili smo nekatera vprašanja podzemeljskih zvez med posameznimi požiralnimi sistemi in pripadajočimi izviri. Skušali smo tudi ne- posredno meriti požiralne sposobnosti nekaterih ponikev in zasledovati druge pojave, ki so povezani z zajezevanjem in podzemeljskim odtekanjem vode iz jezera. 103 98 Acta carsologica VIII, 1978 (1979) NACRT STALNE OJEZERITVE IN POSKUSNA ZAJEZITEV PONOROV Po naročilu Občinske skupščine Cerknica in s finančno podporo Sklada Borisa Kidriča je projektant Zavoda za vodno gospodarstvo SRS dr. ing. Franc Jen k o izdelal leta 1965 Idejni projekt stalne ojezeritve Cerkniškega jezera. Bistvo tega projekta je v cenenem izboljšanju vodnih razmer, kar bi dosegli z zajezitvijo glavnih odtočnih kanalov. Trajnejše poplave bi bile za gospodarstvo ugodnejše od vsakoletnih presihanj, pospešile naj bi razvoj turizma, omogočile razmah ribištva in izravnale bi vodni sistem v porečju Save. Ves načrt je bil zasnovan na posebnem računu dotoka in odtoka vode po metodi, ki sloni na takoimenovanih podzemnih pretočnicah ,(F. Jen k o 1959, 35). Načrt je pred- videl tudi tri variante, po katerih naj bi z različno stopnjo zajezitve ponorov dosegli: l. Nepopolno stabilizacijo jezera s presušitvijo poprečno na vsakih pet let za en mesec, če bi zajezili Karlovice do kote 552 in pridušili po:žiralnost Jamskega zaliva od 5 na 1 m 3/s. 2. Nepopolno stabilizacijo jezera brez občasne presušitve, le izjemno na vsakih 30 let, če bi zajezili Karlovice do kote 552 in pridušili Jamski zaliv od 5 na 1 m 3/s ter ponikve v dnu jezera od 13 na 8 m 3/s. 3. Popolno stabilizacijo jezera, če bi zajezili Karlovico do kote 552 in pridu- šili Jamski zaliv od 5 na 1 m 3/s ter ponikve v dnu jezera od 13 na 1 m 3/s. Stroški za tretjo varianto bi bili preveliki, zato naj bi skušali doseči stanje, ki je predvideno v drugi varianti. Projekt stalne ojezeritve je bil utemeljen kot tretja možnost melioracije jezera, ker sta obe drugi, bodisi osušitev ali popolna akumulacija, predragi. Stroški za izvedbo takšne melioracije so bili leta 1965 ocenjeni na 376 milijo- nov dinarjev in naj bi bili povrnjeni z lokalnimi gospodarskimi učinki (ribolov, turizem) ter z energetsko in plovno vrednostjo izboljšanega vodnega režima Save. Strokovna obravnava idejnega projekta je opozorila na vrsto neznank in predpostavk, na katerih je zasnovan projekt stalne ojezeritve. Razpravo je orga- niziral SBK dne 20. 11. 1965 v prostorih Projekta nizke zgradbe v Ljubljani. Recenzenta ing. F. Le w i c ki in ing. A. P i č i n in sta bila mnenja, da je iz obsežnega materiala razvidna hidrološka problematika Cerkniškega jezera, ki še ni zadovoljivo pojasnjena in so potrebne še nadaljnje raziskave pod- zemeljskih zvez in dotokov. Pri vodni bilanci dotoka in odtoka ni upoštevano izhlapevanje, zato je v to smer treba razširiti raziskovanje, potrebno je tudi okrepiti merjenje dotokov, ker so sedanji podatki še zelo nepopolni. Recenzenta sta bila mnenja, da se podatki o maksimalnih pretokih, ki jih navaja F. Jen k o, skladajo s podatki HMZ. Dejanski dotok v jezero še ni znan in bi ga morali spoznati le z umetnim poseganjem v naravni režim ter z intenziviranjem hidro- loških opazovanj na tem območju. Problematika, ki bi nastala z zapiranjem, ni bila zajeta v njunem poročilu, obravnavala sta le hidrološki del. Druga dva recenzenta ing. D. Legiša in ing. B. Šetina sta opozorila na pomanjklji- vosti hidroloških podatkov, na katerih je zasnovan projekt. Po njunem mnenju obstajajo podatki o poplavah na Cerkniškem jezeru, ki niso skladni s podatki ing. F. Jenka. Zanima ju, koliko bo pridušen odtok z zatesnitvijo kanalov in opozarjata na računsko nepojasnjeno trditev, da se bo pretok skozi Veliko 104 Rado Gospodarič, Peter Habič, Kraški pojavi Cerkniškega polja 99 Karlovico povečal od 32 na 40 m 3/s. V projektu tudi ni dovolj pojasnjen nacm obratovanja z zapornico in vzdrževanje nivoja jezera. Prav tako v projektu ni omenjeno, da bo treba vse objekte vzdrževati. Upoštevati bi bilo treba, da bodo po ojezeritvi potrebne nadaljnje meritve pretokov, predvsem v Veliki Karlo- vici. Mnenja sta, da bo potek nihanja vodne gladine precej drugačen, če se bodo pretočne količine v Karlovici razlikovale od predvidenih in če ne bo dosežena takšna dušitev požiralnikov kot je v projektu zamišljena. Zato bo treba po izgradnji zapornice nekaj let opazovati in spremljati dogajanja na Cerkniškem jezeru, predno bi začeli s turističnim urejanjem. Sledila je razprava, ki so se je udeležili različni strokovnjaki in s kritičnimi pripombami osvetlili predvideni poseg v hidrološke razmere Cerkniškega jezera. Zedinili so se za poskusno zajezitev ponorov, ki pa ne sme biti predraga. Potreb- no bi bilo izdelati še program meritev in opazovanj hidroloških razmer med izvajanjem poskusa, da bi dobili odgovore na nepojasnjena vprašanja. Idejni projekt stalne ojezeritve je bil s tem preimenovan v poskusno zajezitev ponorov, ki naj bi trajala tri leta. Vkljub večkrat izraženi zahtevi po podrobnejšem programu poskusa in do- datnih raziskavah pred zajezitvijo ponorov (dopisi in stališča Inštituta za raziskovanje krasa in Zavoda za spomeniško varstvo SRS) je bil projekt le delno dopolnjen s tehnično dokumentacijo za zajezitev ponorov (F. Jen k o 1966). V letih 1968 in 1969 so zabetonirali vhod v Malo Karlovico do stropa, Veliko Karlovico pa so nekaj metrov za vhodom pregradili z betonskim jezom nekako do polovice s prelivom v višini 551 m. Pri požiralniku Rakovski mostek so izvr- tali dobrih 30 m dolg umetni rov s premerom 3,7 m, ki vodi v Blatno dvorano Velike Karlovice. Pri vhodu so postavili železno zapornico v velikosti 4X4 m s pripravo za ročno dviganje in spuščanje. Po projektu predvideno tesnenje drugih požiralnikov v Jamskem zalivu ni bilo izvedeno. Zaradi nepredvidenih težav pri gradnji odtočnega tunela in zapornice se je začetek poskusa zavlekel v pozno jesen 1969. leta, gradbeni stroški pa so se skoraj podvojili. POTEK IN SPREMLJAVA POSKUSNE ZAJEZITVE Med gradnjo jezov in zapornice se je v dnevnem časopISJU živahno raz- pravljalo. Nekateri so ogorčeno protestirali, drugi so dvomili v uspeh, le malo pa je bilo zagovornikov poskusa. Postavljeno je bilo tudi vprašanje, kako ugo- toviti učinke zajezenih ponorov in njihov vpliv na podaljšanje poplav. Po navo- dilih projektanta je Zavod za turizem v Cerknici organiziral opazovanje vodne gladine pri zapornici. Določen je bil tudi režim zapiranja in odpiranja zapornice glede na višino jezera in hitrost naraščanja ali upadanja vode. Po zajezitvi Karlovice se je začelo jezero prvič polniti 8. 11. 1969 in voda je naraščala do 30. 11., ko je dosegla koto 550,15. Zapornica pri umetnem rovu še ni bila dograjena, zato je voda nad koto 549 odtekala skozi umetni rov v Kar- lovico. Prvič so spustili zapornico 10. l. 1970, ko so narasle zimske vode začele upadati. Jezero je v naslednjih dneh še nekoliko narastlo zaradi zajezenega odtoka v Karlovico, potem pa je upadalo vse do 25. marca. Deževje in taljenje snega je spet dvignilo gladino, zato so 27. 3. skušali dvigniti zapornico, kar pa jim je zaradi tehnične napake uspelo le do polovice. Šele 24. 4. 1970 so zapornico povsem ·odprli. Zaradi dežja in taljenja snega v Javornikih pa je jezero vkljub odprti zapornici še nekaj dni naraščalo in doseglo 2. maja koto 551,60. Tedaj se 105 100 Acta carsologica VIII, 1978 (1979) je prelivala voda tudi čez jez v Veliki Karlovici. Poplavljen je bil Rakov Škoc- jan, voda pa je preplavila za dalj časa tudi Planinsko polje. Težave z zapornico so se pojavile tudi pri zapiranju. Dne 8. maja so jo uspeli le do polovice zapreti, v naslednjih dneh pa so jo spustili še meter niže, 40 cm nad dnom pa se je konč­ no zagozdila. Do srede junija 1970 ni bilo izdatnih padavin in jezero se je enakomerno praznilo, gladina se je znižala v 45 dneh za 1,5 m do kote 549. Dež v juniju in juliju je nato zadrževal jezero še nad koto 548 do začetka avgusta, ko je začelo jezero naglo upadati. Presahnilo je le za nekaj dni, tudi Zadnji kraj je bil suh med 20. in 25. 8., nakar je dež ponovno dvignil gladino. V začetku septembra je jezero doseglo koto 548,5, nato pa je sredi oktobra spet presahnilo. Šele proti koncu novembra je deževje napolnilo jezero, vendar le do kote 549, do začetka januarja 1971 je nato jezero upadalo. Po odjugi in dežju se je v januarju 1971 jezero počasi polnilo in v začetku februarja doseglo koto 550,70. Zaradi meritev je bila zapornica odprta od l. do 15. 2., voda pa je enakomerno upadala še vse do srede marca. Sredi aprila je jezero doseglo koto 551, nato pa se je do konca junija enakomerno praznilo. Rahel dež je v začetku julija zadržal praznenje, vendar ne za dolgo, saj je jezero presahnilo že v začetku avgusta, ko je voda odtekla tudi iz Zadnjega kraja. Suša je trajala vse do prve polovice novembra in v porečju Ljubljanice so bile to leto izredno nizke vode. Vkljub zajezitvam ponorov je bilo Cerkniško jezero skoraj 4 mesece suho. Ribiči so sprva na vse načine poskušali zadržati vodo vsaj v strugi Stržena, napravili so več nasipov, toda vse zaman. Izdatna suša je prispevala h kritični obravnavi poskusne ojezeritve. že ana- liza hidroloških razmer v letu 1970 je pokazala večje odtoke iz Jamskega zaliva od predvidenih. Nadaljnje meritve in raziskave so to potrdile. Pokazala se je potreba po zatesnitvi Jamskega zaliva vsaj v takem obsegu kot je predvidevala prva varianta idejnega projekta. V sušnem obdobju 1971 so bili nato zazidani požiralniki v Nartih. V Veliki Karlovici smo registrirali morfološke spremembe, ki so jih povzročili spremenjeni tokovi in oživljeni pritoki skozi stare že zasute požiralnike. Ugotovili smo povečano spiranje grušča in ilovice v stranskih rovih, skozi katere je začela vdirati voda iz jezera v zajezeni glavni kanal Kar- lovice. Koliko se s tem povečuje odtok v Karlovico in zmanjšuje učinek zajezitve, se še ni dalo mersko ugotoviti, proces pa razmeroma hitro napreduje. Po dol- gotrajni suši so v jeseni 1971 vode le počasi naraščale. Jezero se je napolnilo šele v drugi polovici februarja 1972, sredi marca pa je prvič doseglo koto 550, v aprilu se je povzpelo še nekaj više, najviše doslej pa je bilo v drugi polovici maja. Ceprav se je že v aprilu dvignilo jezero skoraj do 551, zapornice ni kazalo odpirati, ker je začela voda kmalu upadati. Po suši v prejšnjem letu je bilo očitno, da lahko razen dežja le razmeroma visoka voda spomladi odloži pre- sahnitev jezera. Nepričakovani naliv sredi maja je naglo dvignil jezero za dober meter že pri odprti zapornici, ki so jo dvignili 16. maja, spustili pa spet 24. maja. Ta visoka voda je dala dragocene podatke o maksimalni požiralnosti in možnosti uravnavanja odtoka v kritičnih situacijah pri zajezenih ponorih in polnem jezeru. Sledilo je normalno poletno praznjenje jezera. Dež v juliju, avgustu in sep- tembru je zadrževal jezero v višini okrog 549 m. Do kote 548 se je znižalo le 9. septembra, se spet dvignilo in ponovno znižalo do 547 dne 27. 10., nato pa je 106 Rado Gospodarič, Peter Habič, Kraški pojavi Cerkniškega polja 101 jesensko deževje začelo polniti jezero. V razmeroma mokrem letu 1972 smo skušali preveriti učinek zajezitve Nart z meritvami pretokov na jezeru in v Rakovem Škocjanu ter izpopolniti podatke o požiralnosti Jamskega zaliva. Prvo poročilo o rezultatih poskusa je izdelal projektant F. Jen k o za obdobje od 14. 11. 1969 do 20. 8. 1970. Recenzijsko poročilo sta na željo SBK pripravila ing. A. Piči ni n in D. š ker j a n c , sodelavca HMZ SRS, julija 1971. V okviru naravoslovnih raziskav Cerkniškega jezera je HMZ SRS izdelal hidrološko poročilo o stanju hidroloških razmer pred zajezitvijo novembra 1971. OCENA PRVIH POROCIL O UCINKIH ZAJEZITVE IN PRIKAZ UPORABLJENIH HIDROLOSKIH METOD Poročilo F. Jenka (1970) o poskusu je izdelano po enaki metodi, kot je bil zasnovan poskus, posebej je ocenjen večji odtok iz Jamskega zaliva po rezul- tatih naših meritev in opazovanj. Obe poročili HMZ SRS jasno kažeta na težave hidroloških meritev in opazo- vanj vodnih razmer v porečju kraške Ljubljanice, prikazana pa je posebna metoda določevanja dotoka na Cerkniško jezero, ki si jo bomo podobno kot J e n k o v o posebej ogledali. METODA PODZEMELJSKIH PRETOCNIC PO F. JENKU Dolgotrajne poplave na kraških poljih onemogočajo normalne meritve pre- tokov na mestih, ki so pod vplivom zajezitve, zato enostavno ni mogoče ugo- toviti dejanskega dotoka. Zelo skromne so tudi možnosti za neposredno mer- jenje odtokov v številnih ponikvah, požiralnikih in ponorih. V takih razmerah je uporabil F. J e n k o grafično metodo »podzemnih pretočnic«, kot Q/H dia- gram prostorsko razmaknjenih, a hidravlično odvisnih vodostajev in vodnih količin. V vertikalnem delu je zarisana dnevna višina poplave na kraškem polju, na horizontalnem delu pa pretok v pripadajočih kraških izvirih. Tako dobljene sovisnice imajo obliko zanke, od katere spredaj ali izjemoma zadaj nastopajoča navpičnica prikazuje stalnejše podzemno odtekanje poplave, razponi zanke pa vmesni površinski in podzemni dotok, morebitni lomi sovisnice pred zanko predstavljajo požiralnost posameznih skupin ponorov (F. Jen k o 1959, 35). Navpičnica se pojavlja po mnenju F. Jenka zaradi stalnosti podzemnega odtekanja poplave, v kateri se skriva tudi vmesni dotok, ki pa po končanem deževju ter višku poplav naglo zdrsne na neznatne količine v primerjavi z od- tekanjem poplave. Nagli sunki celo do navpičnice nakazujejo enako odtekanje skozi ponikve in ponore ne samo pri plahneči, nego tudi pri naraščajoči vodi. Skupna požiralnost vseh požiralnikov na območju kraških polj je med poplavo stalna. Ugotovljeno pa je spreminjanje in tudi prenehanje požiranja posameznih požiralnikov na začetku ali koncu poplave, ko poplavljanje nizvodnih zajezuje vzvodne požiralnike (F. Jen k o 1959, 45). To metodo je F. Jen k o uporabil pri načrtovanju trajnejše ojezeritve Cerkniškega jezera in analizi hidroloških razmer v porečju Ljubljanice. Pri tem je upošteval tri različne hidrološke situacije: ko je jezero suho, ko se voda pretaka v strugi Stržena, ko se voda prelije iz struge in nastane jezero. Za vsako situacijo je skušal ugotoviti dejanske pretoke posredno. V prvi situaciji naj bi bil dotok na Cerkniško polje približno enak pretokom na izvirih Bistre, spodnje Lubije in Cerkniščice. V drugi situaciji naj bi dotok v Cerkniško jezero pred- 107 102 Acta carsologica VIII, 1978 (1979} stavljal vsoto pretokov Bistre, spodnje Lubije, Cerkniščice in Stržena pri Do- lenjem Jezeru, V tretji situaciji pa naj bi bil dotok enak vsoti maksimalnega odtoka v dnu polja, ki je ocenjen po podzemeljski pretoč.nici na 13 m 3/s, mak- simalnega odtoka iz Jamskega zaliva, ki je ocenjen na 5 m 3/s, ter odtoka v Kar- lovico, ki ga je mogoče določiti po pretočni krivulji Stržena pri Dolenjem Jezeru. Vsoti teh pretokov pa je treba prišteti ali odšteti časovno spremembo vodne mase v jezeru. Na ta način je F. Jen k o izračunal dotoke v Cerkniško jezero za obdobje od leta 1948 do 1952. Grafično je nato prikazal spremembe v nihanju jezerske gladine, ki bi nastale s predvideno zajezitvijo ponorov. Obratno pot je napravil v poročilih o uspehu zajezitve. Grafično je prikazal, kakšno bi bilo nihanje jezera v naravnih razmerah in to primerjal z dejanskimi vodostaji jezera, kakršni so bili v prvem letu po zajezitv; Karlovice. Dotok je izračunal enako kot v projektu, ocenil pa je povečan odtok iz Jamskega zaliva. Pomanjkljivost prikazane metode ugotavljanja dotoka v Cerkniško je- zero izvira iz razlik med dejanskimi dotiki in računsko uporabljenimi v posa- mezni situaciji. Tako se za sušne razmere, ko je na Cerkniškem polju le nekaj nepomembnih vodic, računa z najmanj 2 m 3/s, poprečno pa s 4 do 5 m 3/s do- toka, toliko znašajo tedaj pretoki Bistre in ene tretjine Lubije. Ta dva izvira pa dobivata vodo tudi iz Planinskega polja, kot je bilo dokazano z barvanjem leta 1964 in 1975, medtem ko se voda iz Cerkniškega jezera odteka tudi v druge izvire Ljubljanice. Previsoko je ocenjena maksimalna požiralnost ponikev na dnu jezera, ki je določena po podzemeljski pretočnici Cerkniško jezero - Bistra. Posledica navedenih pomanjkljivosti so precej precenjeni dotoki na Cerkniš- ko polje pri nizkih in visokih vodah. V nasprotju s tem pa so odtoki iz jezera nekoliko nizko ocenjeni s predpostavko, da ponikne v Jamskem zalivu največ 5 m 3/s. Zelo približno je določena tudi pretočna krivulja za Karlovico. V sploš- nem je Jen k o v a metoda primerna le za grobo oceno hidroloških razmer, računanje dotokov na kraško polje pa bi bilo treba opreti na dejansko požiral- nost ponorov in dejanski odtok, za kar so potrebni natančnejši podatki o preto- kih v jamah in o požiralni sposobnosti posameznih ponikev v dnu polja. VODNOBILANCNA METODA PO HMZ SRS Drugačno metodo za ugotavljanje dotoka na Cerkniško jezero so uporabili na Hidrometeorološkem zavodu SRS. Iz njihovih poročil je razvidno, da so odtok iz Cerkniškega jezera izračunali iz pretokov Raka v Rakovem Škocjanu ter Bistre in Lubije. Od te vsote so odšteli delež, ki ga prispeva Unica v Bistro in Lubijo. Tega so izračunali tako, da so od pretokov Unice, Rovtarskih ponikal- nic in Hribščice odšteli pretoke Ljubljanice na Vrhniki. Na ta način so določili tudi razmerje med odtokom iz Cerkniškega jezera proti Rakovem Škocjanu in odtokom neposredno proti Bistri in Lubiji. Vodne količine so računsko sicer vsklajene, vprašanje pa je, koliko se dobljene vrednosti skladajo z dejanskimi. Pri teh računih ni upoštevan del vode v izvirih Ljubljanice, Bistre, Lubije in Raka, ki ga prispeva vmesno kraško področje in tisto zaledje, ki ne pripada cerk- niškemu. Po tej metodi izrnčunani odtoki iz Cerkniškega jezera so precej večji; za obdobje 1960 do 1969 znaša srednji letni odtok 27,2 m 3/s, od tistih, ki jih je izračunal F. Jen k o , za obdobje 1948 do 1952 18,4 m 3/s. Obdobji sta sicer različni, vendar se poprečne vrednosti ne bi smele toliko razlikovati. Nedvomno 108 l Rado Gospodarič, Peter Habič, Kraški pojavi Cerkniškega polja 103 je dotok v kraške izvire Ljubljanice in Raka mimo zaledja Cerkniškega jezera in voda, ki se pretakajo čez Planinsko polje in iz Rovtarskih ponikalnic, tolikšen, da ta metoda ni primerna za neposredno ugotavljanje odtoka iz Cerkniškega jezera. še posebno je neuporabna za ugotavljanje dnevnih vrednosti. Po vsem tem lahko ugotovimo, da niti Jenkova poročila o poizkusu, niti recenzija tega poročila nista dovolj osvetlila posledic zajezitve Velike in Male Karlovice. Re- cenzenta A. Piči ni n in D. S ker j a n c sta celo izračunala, da se je po zajezitvi Karlovic povečal odtok proti Rakovem Škocjanu in ne v Bistro kot bi pričakovali. POLNJENJE IN PRESIHANJE JEZERA Nivogrami jezera kažejo hitrejše naraščanje kot upadanje vodne gladine že pred zajezitvijo, po njej pa se ta razlika še stopnjuje. Po vsakokratnem na- raščanju traja visoka voda le kratek čas, saj začne gladina kmalu za viškom padavin tudi upadati. Višina jezera in njegov obseg se torej stalno spreminjata. Naraščanje in upadanje je odvisno od razmerja med dotokom in odtokom. Od- tok je pogojen s požiralnostjo ponorov, ki jih voda pri določeni višini jezera do- sega, na dotok pa vplivajo padavine, deloma z neposrednim odtokom iz kraškega zaledja, deloma pa posredno zaradi kraške in snežne retinence. Značaj hidroloških sprememb na Cerkniškem jezeru se odraža tudi na enostavnem hidrogramu, kjer so nanizani vodostaji za dveletno obdobje pred zajezitvijo in triletno dobo poskusne zajezitve (P. Habič 1964, sl. 16). Glede na množino padavin, ki je seveda vsako leto različna, razlikuje pa se tudi v posameznem obdobju polnjenja in presihanja jezera, lahko iz hidro- grama razberemo osnovne spremembe v režimu zajezenega jezera. Znatno se je izravnalo nihanje vodne gladine, saj so konice redkejše in zajede med njimi manj izrazite, kar pomeni, da se jezero počasneje prazni, pri višji gladini pa zaradi večje površine šele znatnejši dotok lahko vpliva na večje spremembe. V nasprotju torej z obdobjem pred zajezitvijo so vodostaji precej višji, kar se odraža v prostranejšem jezeru. Vkljub predvidenemu in doseženemu znatnemu izravnavanju vodostajev ter na videz počasnejšemu praznjenju pa sedanja zaje- zitev omogoča ali pa celo pospešuje praznjenje jezera pri nižjih vodostajih in po določeni sušni dobi. V območju Cerkniškega jezera ločimo dvoje različnih pritočnih strani. Raz- likujeta se po količini in zlasti po režimu. Z dolomitnega severovzhodnega ob- robja pritekajo v jezero manjši pritoki, ki imajo površinsko zaledje kot Cerk- niščica ali kraško kot žerovniščica in Steberščica. Vse te vode nikoli povsem ne presahnejo in iz njihovega zaledja se razen manjših izgub, npr. v dolini Cerkniščice med Begunjami in Dolenjo vasjo, prelivajo na Cerkniško polje. Pri praznjenju jezera se te vode izgubljajo v ločenih požiralnikih od Nart in Svinjske jame ter Karlovice, kjer ponika Cerkniščica, pa mimo Retja, ki požira Zerovniščico s pritoki, do Ponikev v strugi Stržena, kjer tudi ob največji suši teče in se izgublja Steberščica oziroma Lipsenjščica. Lastne ponikve imajo tudi majhne vodice, ki izvirajo ob vznožju Javor- nikov od Laz do Ušive loke. Tresenc ponika v Loviš,ču, Otoški obrh in Mrzlik v Cešlenci, Suhadolica in izviri pri Ušivi loki pa napajajo požiralnike pri Re- šetu. Iz Javornikov in zlasti iz Loške doline pritekajo visoke kraške vode in prav 109 104 Acta carsologica VIII, 1978 (1979) to obrobje Cerkniškega jezera predstavlja drugo dotočno področje s povsem kraškimi značilnostmi, z neposrednim vlivanjem v jezero, kar onemogoča mer- jenje vodnih količin. OPAZOVANJE PRESIHANJA Najmočnejši izviri ob suši povsem presahnejo, kar povzroča veliko nihanje v dotokih na jezero in vse posledice, ki so s tem v zvezi kot so poplave in suše. Ob suši vse vode poniknejo že v zgornjem delu Cerkniškega polja, skromni potoki so v tem času izrednega pomena zlasti za ohranitev ribjega zaroda, zato ribiči na vse načine skušajo zadržati nizko vodo na površju, da bi rešili ribji zarod, ki v množinah poginja ob presihanju jezera. Ko po suši pritoki spet narastejo, voda postopoma zaliva požiralnike. Stržen najprej zalije Srednjo, nato Veliko in Malo ponikev. Ko požiralniki Male po- nikve ne zmorejo več Stržena, odteka ta dalje proti Sitarici. Tudi Sitarica je kmalu napolnjena in Stržen teče dalje proti Rešetu. Ko se nivo Stržena pri Sitarici dovolj dvigne, se del vode prelije v strugo, ki vodi k Vodonosu. Predno pa voda doseže Vodonos, zaliva po strugi manjše požiralnike v območju Bečkov. Tudi v samem Vodonosu so potopljeni najprej vzvodni požiralniki, ko pa doseže voda zadnji požiralnik Vodonosa, Tilovo jamo, so že vsi požiralniki v območju jezerskega dna potopljeni. Voda se razlije po polju in le v smeri proti Jamskemu zalivu odteka še po strugi Stržena. Ko se polnijo Ponikve in drugi požiralniki ob Strženu, se pojavi voda tudi v Zadnjem kraju. V Gebnu, Zajcovkah, Bobnaricah in v Kotlu se dvigne iz estavel, Cešljenco pa zalije potok Obrh z Mrzlikom. Kolikšen je dotok vode v Zadnji kraj neposredno izpod Javornikov je skoraj nemogoče ugotoviti, prav tako še ne poznamo izdatnosti edinega robnega kraškega izvira v Zadnjem kraju Vranje jame, ki bruha vodo le kratek čas po deževju, podobno kot Suhadolca nasproti Rešeta. Kraški pritoki izpod Javornikov so le redko tolikšni, da sami napolnijo Zadnji kraj. Največkrat priteka vanj ob naraščanju jezera voda, ki se razlije iz Stržena. Pretakanje vode ob polnjenju v Zadnji kraj, ob praz- njenju pa iz njega je najlepši dokaz o razmeroma skromni izdatnosti izvirov pod Javorniki v tem delu jezera. Menjavanje toka najlepše opazujemo pod mo- stom v Vratih med Otokom in Drvoščem. Pred Rešetom je struga Stržena precej vijugava in v naplavinah je izobliko- vana plitva globel. Iz nje se preliva Stržen proti Jamskemu zalivu šele pri nekaj višji gladini, ko je Rešeto že v celoti zalito. Največkrat ne naraščajo pritoki v jezero hkrati in enakomerno. Kadar Cerkniščica hitreje naraste kot Stržen, lahko priteče prav do Rešeta mimo Karlovic, Svinjske jame, Kamenj in Nart. Večinoma pa Stržen in Cerkniščica hkrati zalijeta navedene požiralnike v Jamskem zalivu. Njihova požiralna sposobnost pa je omejena in zato tudi voda iz jezera počasneje odteka kot je pritekla. Pred zajezitvijo je jezero upadalo v normalnih pogojih praznjenja od 5 do 10 cm ali povprečno 7 cm na dan. Po zajezitvi se je dnevno zniževanje zmanj- šalo, leta 1970 na 6 cm, leta 1971 ni bilo normalnih pogojev presihanja in ,se je jezero zniževalo povprečno 4 cm na dan, leta 1972 pa je dnevno zniževanje gla- dine znašalo povprečno 5,8 cm, ker so bile zajezene Narte in tudi odtok skozi odtočni kanal v jezu Velike Karlovice je bil zajezen (sl. 49). 110 Rado Gospodarič, Peter Habič, Kraški pojavi Cerkniškega polja . H abs.v. 552,-----------:-,~------~ CERKNISKO JEZERO 5.t7'-t------+--- a ---- b---- IZRK- SAZU 1973 105 s,s1------~o--------30+--------60+----------,9o~a.-m-. --d-oy-.---- Sl. 49. Hidrogrami praznjenja (usihanja) Cerkniškega jezera; a - pred zajezitvijo robnih ponorov, b - po zajezitvi Fig. 49. Emptying (drying up) hydrogrammes of Cerkniško jezero (Lake of Cerknica); a - before daming up the border ponors, b - after daming up Glede na različno zmzevanje vodne gladine smo skušali izračunati tudi podaljšanje jezera na,račun dejanskega praznjenja v obravnavanih letih. Leta 1970 bi se v normalnih razmerah brez zajezitve znižalo jezero do kote 548 m 17 dni prej, leta 1972 pa 25 dni prej. Te številke nam predstavljajo le razliko v hitrosti praznjenja, ne pa dejanskega podaljšanja, ki je bilo doseženo z zajezitvi- jo odtoka. Koliko dalj pa v celoti trajajo poplave po zajezitvi ponorov, je mogoče izračunati le na podlagi sprememb v odtočni krivulji jezera pred in po zajezitvi. Potrebujemo torej čimbolj natančne podatke o požiralni sposobnosti vseh pono- rov in potrebujemo tudi podatke o spremembi vodne mase v jezeru. Točnih podatkov žal še nimamo, potrebne so nadaljnje meritve pretokov in čim boljša registracija vodne gladine. Takšne meritve in opazovanja niso poceni in zato je tudi od razpoložljivih sredstev odvisno, kdaj bo mogoče izdelati natančnejšo vodno bilanco jezera in uravnavati višino jezera po potrebah in željah. Med poskusom smo skušali spremljati vsakokratno praznjenje in presi- hanje jezera prav do izpraznitve ponikev na dnu jezera. Ko se zmanjša dotok Stržena v Jamski zaliv, se izpraznijo najprej poži- ralniki pri Svinjski jami in Kamnju, struga Stržena se skoraj povsem posuši. Cerkniščica teče še do Svinjske jame, Stržen pa se od Nart proti Kamnju po- časi izgublja v strugi, dokler gladina v območju Rešeta toliko ne upade, da se povsem prekine odtok proti Jamskemu zalivu, kar se zgodi nekako pri koti 547,5. Poplavne vode se na območju jezera skoraj povsod ·umaknejo v strugo Stržena, le v Zadnjem kraju je še sklenjena jezerska površina. Pri višini 111 106 Acta carsologica VIII, 1978 (1979) 547,20 se prekine odtok Stržena proti Vodonosu in voda v požiralnih kotanjah razmeroma hitro odteče v podzemlje. Usihanje Vodonosa traja le nekaj dni, ni pa vedno enaka, odvisna je pač od hitrosti upadanja pretoka v Strženu. Tri dni za Vodonosom presahne Rešeto. Presihanje je nekoliko spreme- njeno z jezom, ki so ga zgradili poleti 1969 ribtči. Požiralna kotanja v območju Rešeta se izprazni, ko pretok po strugi mimo jezu upada pod 700 do 8001/s. Manjše količine nato nemoteno ponikajo v bližnjih požiralnikih za jezom. Zajezena voda počasneje presiha v novih požiralnikih pred jezom. Ko pa dotok vode iz Stržena poneha, odteče tudi zajezena voda. Predno je bil zgrajen ome- njeni jez, je Stržen v celoti poniknil v Sitarici pri Goričici že dan po presahnitvi Rešet. Tudi do Sitarice priteka nato Stržen le še dan ali dva, dokler se dotok toliko ne zmanjša, da se celotni Stržen izgubi že v Mali ponikvi. Podobno kot v drugih ponikvah se tudi gladina v požiralni kotanji Male ponikve dan ali dva znižuje, dokler se te kotanje povsem ne izpraznijo in potoček nemoteno ponika v bližnjem požiralniku. že naslednji dan po izpraznitvi Male ponikve se prekine tok Stržena pri Srednji ponikvi, kjer lahko odteče v podzemlje do 5001/s. Višje ob strugi Stržena je še Velika ponikva, ki podobno kot Mala presahne, ker je odtok iz Stržena vanj zajezen z majhnim jezom. Stržen teče mimo izpraznjene Velike ponikve do Srednje ponikve tudi ob največji suši, pretok pa se zmanjša na komaj dobrih 201/s, kot smo lahko ugotovili leta 1971. Značilno presihanje jezera smo podrobno opazovali že leta 1969. Vodonos je tedaj presahnil 26. 7., Rešeto 3. 8., Sitarica 4. 8., Mala ponikva 6. 8., Velika po- nikva 7. 8. Dne 9. 8. je presahnil severni del Zadnjega kraja v območju Gebna, 10. 8. je odtekla voda iz Kotla, 11. 8. pa je presahnilo Lovišče pri Otoku (sl. 50). Obenem s postopnim presihanjem posameznih požiralnih območij v dnu jezera smo opazovali zniževanje vodne gladine v Zadnjem kraju in ga primerjali z zniževanjem Stržena pri mostu (sl. 51). V času, ko je usihala voda v Vodonosu in Rešetu, se je v Zadnjem kraju zniževala gladina za 10 do 15 cm na dan, v omenjenih ponikvah pa se je znižala gladina tudi za dober meter na dan. Do 6. 8., ko je presahnila Mala ponikva, je upadla gladina v Zadnjem kraju še za 50 cm, ko pa je odtekla tudi voda iz Velike ponikve, se je v Zadnjem kraju umaknila v podzemlje več kot 8 do 10 m globoko. Zanimivo je, da se Zadnji kraj izprazni redno šele po presahnitvi ponikev ob strugi Stržena. Očitno Stržen vzdržuje gladino v Zadnjem kraju in ne samostojen dotok izpod Javocrnikov. Podobno je tudi v Lovišču pri Otoku, ki presahne, ko se izprazni Kotel, medtem ko potok Tresenc ne vpliva na gladino vode v požiralnih kotanjah Lovišča. Nenadno in različno znižanje vodne gladine v posameznih požiralnih kota- njah smo v naslednjih sušnih obdobjih ponovno opazovali in merili razlike v vodnih gladinah med Zadnjim krajem in Strženom pri mostu ob Goričici. Zadnji kraj je posebna morfološka enota Cerkniškega jezera, ki se poleg pokrajinskih značilnosti tudi v hidrološkem pogledu razlikuje od preostalega večjega dela jezera. Pri visoki vodi je videti Zadnji kraj kot odmaknjen zaliv velikega jezera. Ko pa voda s pretežnega dela jezera odteče in se vrne v strugo Stržena, je v Zadnjem kraju poslednja jezerska površina. Polotok Drvošec in Otok sta varo- vala Zadnji kraj pred zasipanjem in tako je na skalni podlagi v tem delu Cerk- niškega jezera najmanj naplavin, jezersko dno pa najnižje. Niže segajo na 112 Rado Gospodarič, Peter Habič, Kraški pojavi Cerkniškega polja CERKNIŠKO JEZERO Vodonos Rešeto Sitarica Mala kraj vodna gladina -water level Ponikve Srednja IZRK- SAZU 1973 Bobnarice 107 A Velika B Sl. 50. Shematski vzdolžni prerez ponikev na dnu Cerkniškega jezera in potek njego- vega presihanja leta 1969 (A), shematski prečni prerez Zadnjega kraja (B) Fig. 50. Schematic longitudinal section of ponors in the bottom of Cerkniško jezero and the course of its drying up in the year 1969 (A), schematic cross section of Zadnji kraj (B) območju Cerkniškega jezera le posamezne požiralne kotanje kot Rešeto, Vodo- nos in druge. Za najtrajnejše zadrževanje jezera v Zadnjem kraju pa ni odločilno le nizko jezersko dno, temveč tudi posebne hidrogeološke razmere. Vodna gladina ob 8 Acta carsologica 113 108 Acta carsologica VIII, 1978 (1979} upadanju ostaja v Zadnjem kraju više od gladine v strugi Stržena in v po- nikvah ob njem. Pri presihanju se najprej izpraznijo požiralniki, ki jih voda ob naraščanju jezera poslednje zalije. Prav tako pa zadnji presahnejo požiralniki, ki jih voda najprej zalije. Medtem ko nastajajo razlike v višini vodne gladine med po- sameznimi požiralniki ter med njimi in Zadnjim krajem, pa niha v Zadnjem kraju samem vodna gladina v vseh estavelah enako ali pa vsaj z zelo majhnimi razlikami, da jih doslej še nismo zapazili. Potrebne bi bile natančne meritve vodostajev v posameznih požiralnikih ob presihanju Zadnjega kraja, zlasti bi morali primerjati gladini v Gebnu in Kotlu ter Cešlenci. V splošnem pa vodna gladina v Zadnjem kraju enakomerno upada in se počasi znižuje, dokler se ne pokaže uravnjeno dno, nato pa gladina razmeroma hitro upade tudi več metrov pod površje. Po naravnih votlinah vodi ne moremo slediti, zato tudi ne vemo, kako globoko pod površje se zniža gladina vode po dolgotrajni presahnitvi jezera. H 5'9m 5'7 5'6 . CERKNISKO JEZERO Zadnji kraj 1971 -----...... " \ \ \ ----- \ 15 20 25 31 JUL /J ' l 1 1 ' 1 ____ Zadnji kraj 1970 --- ............ ,,'\ 10 15 AVGUST \ \ \ \ \ 20 25 IZRK SAZU 1973 31 5 10 SEPTEMBER Sl. 51. Primerjava vodostajev Stržena in Zadnjega kraja ob usihanju in polnjenju leta 1970 in 1971 Fig. 51. Comparison of Stržen and Zadnji kraj water levels during drying up and filling in the years 1970 and 1971 114 Rado Gospodarič, Peter Habič, Kraški pojavi Cerkniškega polja 109 Podobno kot presiha, voda v Zadnjem kraju tudi narašča. Razen povrsm- skega dotoka v Kotel, ko Obrh in Mrzlik zalijeta požiralnike Češlence, se dviga voda iz estavel, navpičnih špranj in razpok, ki jih je največ ob zahodni strani Zadnjega kraja. Pretoka pa v teh estavelah ne opazimo, le gladina se polagoma dviga, dokler ne zalije voda vsega površja. Značilna je oblika in razporeditev estavel in špranj. Največ jih je in najgloblje so ob zahodni strani Zadnjega kraja, ki je po vseh znakih sodeč pritočna. Na vzhodni strani so kraške globeli v dnu nekoliko drugačne in ob vznožju Drvošca bolj podobne požiralnikom kot esta- velam. Ob zahodnem bregu v srednjem delu Zadnjega kraja je Vranja jama edini pravi kraški bruhalnik. Posebnost tega bruhalnika je stalna voda, ki se zadržuje kmalu za vhodom in zaliva sifonski rov. Voda v 20 m globokem sifonskem jezeru le malo niha in ko v neposredni bližini upade za deset in več metrov, ostane v Vranji jami v isti višini. Zdi se, da je to ujeti sifon, ki je bodisi zablaten v dnu ali pa je izoblikovan v manj propustnem dolomitnem vložku. S podobnim pojavom lokalno zajezene vode kot pri Vranji jami se srečamo tudi v jami Suhadolci severno od Zadnjega kraja onstran Klinjega vrha (617). Morda so tudi stalni izviri Mrzlik, Otoški obrh, Tresenc in manjši studenci pri Lazah vezani na manj propustne dolomitne plasti, ki leže med jurskimi apnenci in so v tem delu zelo pogostni (R. Go spod ari č 1970). Različna propustnost skalne podlage vkljub lokalni izdatni prevotljenosti je po našem mnenju tudi vzrok za zastajanje vode v Zadnjem kraju in za nastajanje razlik v vodni gla;.. dini ob presihanju jezera. Prečni podzemeljski odtok iz Zadnjega kraja pod Drvošcem nakazujejo številni pojavi. Najprej opozarjajo nanj lokalni zatrepi s požiralnimi kotanjami ob vzhodni strani Zadnjega kraja in strmem vznožju Drvošca. Ta je na več krajih znižan in nizki prevali so po nastanku sorodni s pretržji v ravnini polja na obeh straneh Otoka in pri Goričici. V Vratih smo opazovali površinsko pre- takanje vode med Jezerom in Zadnjim krajem, tudi vrsta kotanj v dnu od Češlence proti severovzhodu nakazuje cono izdatnejše zakraselosti v tej smeri in nanjo je navezan tudi podzemeljski tok. Z barvanjem Češlence je celo do- kazan tok pod površjem polja v smeri proti Bistri in Ljubljanici. Nekaj višja kot Vrata sta prevala sredi Drvošca in ob njegovem korenu. V obeh prevalih so izoblikovane večje vrtače in v njihovem dnu se pojavlja voda, ko se gladina v Zadnjem kraju dovolj dvigne. Na zahodni strani Drvošca pa je niz estavel, ki jih zaliva voda ob naraščanju jezera prej, preden se vanje prelije poplavna voda iz Stržena. Vanje lahko priteče le voda iz Zadnjega kraja pod Drvošcem. Postopno praznjenje posameznih ponikev ob Strženu si moremo razložiti z različno prepustnostjo posameznih odsekov v mreži podzemeljskih kanalov. Očitno so požiralniki v dnu jezera povezani s kanali pod površjem, katerih propustnost narašča v smeri odtoka proti severu. Pri polnjenju jezera voda najprej zalije estavele in požiralnike ob vznožju Javornikov, ko ti ne morejo več požirati, se voda začne prelivati v naslednjo skupino požiralnikov, dokler ne zalije vseh. Obratno je pri praznjenju, ko se prekine povr.šinski dotok, voda iz ponikev naglo odteče. Ker je vodna gladina v zvodni ponikvi višje kot v izpraznjeni, sklepamo, da je prepustnost vmesnega podzemeljskega kanala manjša od prepustnosti kanala nizvodno od izpraznjene ponikve. Le v tem pri- meru lahko nastane takšna razlika v gladini. Postopno praznjenje ponikev je s• 115 110 Acta carsologica VIII, 1978 (1979) tedaj pogojeno s pojemajočo prepustnostjo podzemeljskih kanalov proti izvirni strani polja. Razmeroma naglo izpraznjenje požiralnih kotanj kaže na soraz- merno večjo prepustnost vertikalnih odsekov v ponikvah. Takšne razmere so pogojene z geološko zgradbo, kjer se menjavajo plasti jurskega dolomita in apnenca. Predvidevamo, da so v dolomitih kanali precej ožji kot v apnencih, v katerih so izoblikovane požiralne kotanje. Podobno pripisujemo dolomitu v območju Drvošca glavno vlogo v zajezevanju Zadnjega kraja in zadrževanju praznjenja v primeri s ponikvami na odprtem polju. V Zadnjem kraju pa se gladina enakomerno znižuje v vseh kotanjah, ker med njimi ni manj prepustnih dolomitov, tako predstavlja Zadnji kraj hidrogeološko enoto, ki jo loči od polja bolj dolomitni hrbet Drvošca (sl. 50). Na ta način si razlagamo enakomerno zniževanje vodne gladine v Zadnjem kraju, ko hkrati to zniževanje zaostaja za zniževanjem gladine v ponikvah onkraj Drvošca. Različno zniževanje gladin se začne, ko preneha površin(>ko prelivanje med Otokom in Drvošcem, dno v Vratih je nekako v višini 548,5 m. Rezultati meritev v letih 1970 in 1971 so pri- kazani na skici. Razlika v višini vodne gladine postopoma narašča od O do 1,5 m. Ko presahnejo Ponikve ob Strženu se tudi voda v Zadnjem kraju umakne v nedostopne ,špranje v podzemlju. Nadaljnjega zniževanja vodne gladine v kra- škem podzemlju ni mogoče opazovati brez ustreznih vrtin, koristni pa bi bili podatki o najnižji gladini kraške vode pod Cerkniškim poljem ob suši. Pri polnjenju jezera se gladina vode naglo dvigne iz podzemlja in razlike se kmalu izravnajo. Iz tega sklepamo na razmeroma majhno prevotljenost skalnega dna polja, kar se sklada tudi z opazovanjem in meritvami pretokov in požiralne sposobnosti celotnih ponikev. Izravnavanje gladine med Zadnjim krajem in ostalim jezerom smo večkrat opazovali in merili, vendar so podatki o pretakanju vode v Vratih kaj različni. Pri polnjenju in naraščanju se voda preliva v Zadnji kraj, kar kaže, da je ne- posredni dotok izpod Javornikov manjši od pritoka iz razlitega Stržena. Pri praznjenju jezera voda iz Zadnjega kraja odteka, kar kaže, da se ta del lažje površinsko prazni kot podzemeljsko. Dne 3. 8. 1970 je teklo iz Zadnjega kraja okrog 500 1/s, kar bi pomenilo 6 cm znižanje gladine dnevno, ta pa se je znižala za 10 cm, razliko v izpraz- njenju moremo pripisati podzemeljskemu odtoku pod Drvošcem. Za podrobnejšo analizo površinskega in podzemeljskega odtoka iz Zadnjega kraja bi potrebovali natančnejšo registracijo spreminjanja vodne gladine in kolikor mogoče točne podatke o pretakanju vode v Vratih, za kar pa bi potrebvali posebne merilne in registrirne naprave. NEPOSREDNE MERITVE PRETOKOV IN PO:ZIRALNOST PONIKEV Dne 21. 8. 1969 je teklo pod mostom pri vodomeru (H = 88) proti Rešetu 101/s, v izpraznjenih požiralnikih je voda nemoteno ponikala. Pretok Stržena pri Veliki ponikvi je znašal 2,3 m 3/s, pred Sitarico pa le še 0,5 m 3/s. V Mali in Srednji ponikvi je poniknilo nad 1,5 m 3/s, Sitarica pa je požirala okrog 0,5 m 3/s. Retje je požiralo okrog 3001/s. Naslednji dan je deževalo, Stržen je naraste! pri mostu na H = 105 ob 15. uri in iz Suhadolice je tekla voda. Jezero se je napolnilo in je 29. 8. doseglo na vodomeru pri mostu H = 356. Po visoki vodi v septembru je zajezeno Rešeto presahnilo 13. 10. 1969, medtem ko se je Vodonos zaradi ribiškega jezu pri Rešetu posušil šele 15. 10. 116 Rado Gospodarič, Peter Habič, Kraški pojavi Cerkniškega polja 111 Retje je bilo tedaj še zalito do roba. Dne 27. in 28. 10. je odteklo zajezeno jezero pred Rešetom, ko se je odprl požiralnik v naplavinah pred jezom. Dne 29. 10. 1969 je imel Loški obrh še 750 1/s pretoka in je ponikal v strugi precej pred Golobino, Stržen pri Gorenjem Jezeru je imel tedaj le 30 1/s. Po podatkih HMZ je imela šteberščica ta dan okrog 1001/s, prav toliko pa tudi Zerovniščica. Prva je ponikala v Srednji ponikvi, druga pa v Retju. Dne 10. 11. 1969 se je začela prelivati voda iz Stržena pri Sitarici v po- žiralnike Bečke, ki so razvrščeni ob strugi v smeri proti Vodonosu. Voda je postopoma polnila požiralnik za požiralnikom, ko je pretok naraščal od O do 400 1/s. Tudi polnjenje Cešlence in Kotla se je začelo 10. 11. Najprej sta Mrzlik in Otoški obrh napolnila Cešlenco. Ko je dotok presegel 200 1/s se je začela voda prelivati iz Cešlence proti Kotlu. Dne 12. 11. se je napolnil Kotel in celotni Zadnji kraj, voda je tedaj tekla nazaj proti Češlenci, kjer je gladina medtem že ne- koliko upadla. Dne 14. 11. je dež povečal pretoke Obrha in Mrzlika, Cešlenca in Zadnji kraj sta se napolnila, višek vode pa se je začel prelivati skozi Vrata proti Strženu (R. Go spod ari č 1970). Pretoke pri ponikvah v dnu jezera smo ponovno merili v začetku avgusta 1970, ko se je jezero praznilo. Dne 4. 8. je bila gladina po vodomeru pri mostu pred Goričico na koti 547,82, ko je v požiralnik Tilove jame pri Vodonosu teklo 220 1/s. Dne 6. 8. so bile z meritvami ugotovljeni naslednji pretoki: Obrh pri Danah Stržen pri Gor. Jezeru Pretok v jarku pri Rešetu Pretok pred Vodonosom Zadnji požiralnik Tilove jame Cerkniščica v Dolenji vasi Zerovniščica Lipsenjščica Otoški obrh Mrzlik Rak pod sotočjem s Kotliči 750 1/s 6501/s 850 1/s 8001/s 1801/s 2001/s 100 1/s 1501/s 181/s 201/s 1,2 m 3/s H=81 gladina na obeh straneh jezu enaka H = -33 ali H = 196most H = 242 Celotni dotok v jezero je ocenjen na 1,2 do 1,5 m 3/s. Odtok iz jezera skozi robne požiralnike 3 do 4 m 3/s. Dne 8. 8. so se pretoki še nekoliko znižali. V Tilovo jamo je teklo pri H = - 34 le 51/s. Naslednja dva dni je deževalo in pretok Stržena se je dne 11. 8. vseeno znižal na 750 1/s, gladina v območju požiralnikov se je znižala za 60 cm, vodomer na mostu H = 136. Dne 12. 8. je znašal pretok v Rešeto 740 1/s, gladina pa je bila 150 cm nižja v območju požiralnikov, vodomer pri mostu H = 134. Naslednji dan 13. 8. sta bila Vodonos in Rešeto že brez vode, vodomer pri mostu H = 128. Voda je v naslednjih dneh postopoma upadala, 21. 8. pa je dež zaustavil presihanje in vode so napolnile jezero. Zaradi raziskav drugod na krasu nismo utegnili opazovati ponovnega presihanja jezera sredi oktobra 1970. Dne 19. 10. smo izmerili naslednje pretoke: 117 112 Unica Hasberk Logaščica Hribščica Primcov Studenec Lubija Bistra Ljubljanica M. Ljubljanica Lipsenjš,čica Zerovniščica Rak Kotliči 32001/s 501/s 1301/s 901/s 10001/s 25001/s 28001/s 500 lis 501/s 601/s1~ 401/s · 101/s Acta carsologica VIII, 1978 (1979) H = 30 H = 206 H = 31 H = 204 H = 19 Dne 21. 10. je padel prvi sneg, nato pa se je vreme spet ustalilo. Dne 22. 10. je Stržen pri mostu naraste! ob 11,30 uri na H = 24, ob 13. uri pa že na H = 46. V Češlenco je teklo okrog 501/s in voda se je zadrževala v glavni požiralni kotanji. Tudi v Kotlu je začela naraščati. Dne 24. 10. je bila med mostom pri Goričici in Sitarico struga suha. Stržen je ponikal v strugi pred Sitarico, od Male ponikve dalje je teklo le 101/s. Druge ponikve ob Strženu so bile zalite. Stržen pri Gornjem jezeru je imel 700 1/s, Lipsenjščica okrog 1501/s vode. Po- nikve so tedaj požirale nekaj nad 1 m 3/s. Dne 29. 10. 1970 :;;m_o izmerili naslednje pretoke Stržena pri ponikvah: Pred Veliko ponikvijo Velika ponikev Srednja ponikev Mala ponikev 4801/s 1201/s 2401/s 1201/s Lovišča so bila ta dan prazna in vanje je ponikal Tresenc z okrog 61/s, Zadnji kraj je bil suh. V naslednjih dneh so presahnile ponikve, Stržen je tekel do Srednje ponikve. Jezero se je začelo ponovno polniti 14. 11. 1970. Praznjenje jezera smo zasledovali tudi poleti 1971. Dne 17. 7. je bilo jezero na koti 547,56 ali po vodomeru Stržena pri Goričici H = 200, Rešeto je bilo še zalito, pri Vodonosu pa je komaj še tekla voda v Tilovo jamo. Dne 20. 7. je bilo jezero na koti 547,28, po vodomeru H = 172, v Rešeto je teklo še okrog 8001/s in gladina je bila še na. obeh straneh jezu enaka. Stržen je tekel mimo Nart z 2,2 m 3/s do ovinka med Kamnjem in Svinjsko jamo. Cerkniščica je s pre- tokom okrog 200 lis v Dolenji vasi tekla še malo naprej od Svinjske jame proti Kamnjem. Po vodomeru Slivice je imel Rak H = 200 še okrog 4001/s pretoka in je p.onikal pred Velikim naravnim mostom. Temperatura Stržena je bila 22,7°, Cerkniščice 17,4°, Raka pa 19,2° C, kar hkrati s pretoki kaže na medsebojno povezanost jezerske vode in Raka. Zanimive so tudi temperature vode v Pla- ninski jami in sicer je imel Rakov rokav dne 21. 7. 9,2° C, Pivški pa 11,3°, raz- meroma visoke temperature pa smo izmerili v izvirih Ljubljanice še 22. 7. 1971: 118 Rado Gospodarič, Peter Habič, Kraški pojavi Cerkniškega polja Bistra Lubija Retovje V. Močilnik 14,2° 14,0° 12,8° 11,2° H = 58 H = 168 113 Takšna razporeditev temperatur voda v podzemlju nakazuje povezanost izvirov s Cerkniškim jezerom. Vodonos je presahnil 25. 7. 1971, Rešeto pa na- slednji dan. Voda v Gebnu je upadla 2. 8., Kotel in Cešlenca pa sta presahnila 4. 8., takoj naslednji dan pa tudi Lovišče. Nekaj vode je ostalo še pred jezom pri Rešetu do 8. 8., potem pa se je tudi tam umaknila v podzemlje in suša je trajala do srede novembra. Dne 5. 11. 1971 smo izmerili nizke vode Cerkniščice: pri Selščku pri Begunjski žagi pri mostu v Brest pod Dolenjo vasjo 1501/s 901/s 701/s 401/s Od Retja do Sitarice je po umetnem jarku, ki so ga to leto izkopali ribiči, priteklo 5 1/s, nakar se je voda izgubila v strugi Stržena. V Srednjo ponikev je teklo 101/s, Otoški obrh je napajal Cešlenco s 51/s. V Suhadolici je imel potoček 21/s pretoka, je pa že v jami tudi poniknil in se ni več prikazal v strugi pred Rešetom. Tresenc je imel 21/s vode, v Golobini pri Danah pa smo dosegli gladino vode v sifonih na koti 542, medtem ko je imel Obrh pred Danami 250 1/s pretoka. V dneh 6. in 7. 11. 1971 smo izmerili naslednje pretoke: Unica pri Hasberku Rovtarica Petkovec Hotenjka Bistra Lubija V. Ljubljanica M. Ljubljanica Hribščica Primcov studenec 18001/s 31/s 11/s 0,71/s 13,001/s 7001/s 10001/s 140 1/s 1201/s 601/s H= 18 H = 147 H = 249 H = 98 Kraški izviri Ljubljanice so imeli skupaj 3,3 m3/s. To so v tem opazovalnem obdobju najnižje vode. Tudi v jamah smo ugotovili v jeseni 1971 izredno nizke vode, izmerili smo jih v Tkalci jami, v Gradišnici, v Hublju in drugod. Deževati je začelo 8. 11., vendar na jezeru še po dveh dneh niso pritoki narastli. Dne 12. 11. je bil vodostaj pri mostu pred Goričico že na koti 547,10 ali H = 154, medtem ko je bila voda v Zadnjem kraju ta dan še na koti 545,48. 119 114 Acta carsologica VIII, 1978 (1979) V Rešeto se še ni prelivala, pač pa je tekla v Vodonos. Višja gladina v Strženu in Vodonosu kot v Zadnjem kraju je izjemna in takšno stanje traja lahko le krate.k čas pri polnjenju, ko še niso v celoti zaliti kanali pod poljem. Na podlagi navedenih meritev in opazovanj lahko ocenimo minimalne pri- toke na Cerkniško jezero in jih primerjamo z vodami v porečju Ljubljanice. Vsi potoki skupaj imajo na Cerkniškem polju ob suši le okrog 3001/s vode, ki priteka predvsem z Bloške planote. V Loški dolini je okrog 2501/s vode, ki priteka iz severnega zaledja, medtem ko so izviri na javorniški strani popol- noma suhi. Na Planinskem polju je 18001/s vode, ki se steka predvsem iz javorniškega zaledja. Ce računamo z enakim specifičnim odtokom v vsem porečju Ljubljanice (3 l/s/km2) potem bi pripadalo izvirom Unice okrog 600 km2 kraškega zaledja. Mimo Planinskega polja odteka v izvire Ljubljanice 15001/s, tej količini pa pripada 500 km2 zaledja. Iz celotnega kraškega zaledja Ljubljanice se preliva ob suši čez Planinsko polje dobra polovica vode. Povsem neznaten pa je delež nizkih voda na površju iz zaledja Cerkniškega in Loškega polja. Očitno se celotno območje Javornikov ob suši odceja mimo Loškega in Cerkniškega polja v izvire Unice. Vode iz Javornikov se začno prelivati na površje kraških polj šele pri višjih vodah, zato se hidrografsko zaledje polj ob nizkih in visokih vodah močno razlikuje, velike razlike pa so tudi v pretokih. Vodne bilance Cerkniškega polja ni mogoče v celoti izračunati, še manj pa izmeriti. Na podlagi podatkov o požiralnosti posameznih ponikev v dnu jezera, ki smo jih zbrali pri polnjenju in praznjenju jezera lahko ocenimo skupno po- žiralno sposobnost teh ponikev. Kolikšna je njihova dejanska požiralnost pri visokih vodah pa doslej še nismo mogli ugotoviti. Pregled maksimalne požiralnosti posameznih skupin ponikev v dnu jezera: Rešeto Vodonos Bečki Sitarica M. ponikve Sr. ponikve Velike ponikve Zadnji kraj Cešlenca Kotel 8001/s 15001/s 500 lis 5001/s 1000 lis 5001/s 2001/s 500 1/s 300 lis 2001/s Maksimalna požiralnost ponikev v dnu jezera bi po tem seštevku znašala okrog 6 m 3/s. Glede na mehanizem teh ponikev lahko predpostavljamo, da po- žirajo pri polnem jezeru predvsem ponikve na obrobju jezera, medtem ko one v sredini ne delujejo z največjo močjo. To predpostavko pa bo treba s poseb- nimi raziskavami še preveriti. Za natančno določitev požiralnosti Cerkniškega jezera, na katero edino lahko opremo nadaljnje hidrološke analize, bi bile te raziskave nujno potrebne. 120 Rado Gospodarič, Peter Habič, Kraški pojavi Cerkniškega polja 115 PREUCEVANJE ODTOKA VISOKIH VODA Prve podatke o odtoku visokih voda iz Cerkniškega jezera v zajezenih in nezajezenih razmerah smo zbrali spomladi 1970. V zadnji tretjini marca 1970 so bile v porečju Ljubljanice izdatne padavine, predvsem v obliki dežja, le v višjih predelih Javornikov in Snežnika je še snežilo. Vode so naglo narastle kot kažejo priloženi hidrogrami (sl. 52). Jezero se je dvignilo nad 550 m in zato so zapornico 27. 3. 1970 odprli, toda le za polovico (1,8 m), ker se je pri dviganju zataknila. Deževalo je nato še večkrat in sicer v začetku in na kraju aprila. Cerkniško jezero je ves čas naraš-čalo, vkljub napol odprti zapornici, sredi aprila se je začel izdatneje topiti tudi sneg v gorah, zato je jezero doseglo višek prve dni maja. že 2. maja je začela voda enakomerno upadati, počasi pa se je iz- praznila tudi Rakova dolina in do srede maja je odtekla dolgotrajna poplavna voda s Planinskega polja. Za to obdobje smo poskušali računsko ugotoviti dotok v jezero na podlagi razlik v akumulaciji in ob upoštevanju odtoka v Rakov Škocjan po pretočnici in maksimiranem odtoku v Bistro in druge izvire (sl. 53). Ko so odprli zapornico pri Karlovici, je začela voda v Rakovem Škocjanu naglo naraščati in poplava je čez dva dni dosegla prvi višek, okrog 9 m po vodo- meru. Po podatkih HMZ se je pretok Raka povečal od 24,5 m 3/s dne 28. 3. na 42,6 m 3/s 29. 3., pri najvišjih vodah pa naj bi dosegel pretok v Rakovi dolini H 1000 o 21 MAREC 311 1() APRIL Pivka 1ZRK - SAZU 1973 20 MAJ 20 21 JI Sl. 52. Hidrogrami Cerkniškega jezera, Pivke in Raka, od 21. 3. do 31. 5. 1970 Fig. 52. Cevkniško jezero, Pivka river and Rak river hydrogrammes from March 21 to May 31, 1970 121 116 60 50 JO 20 Zapornica odprta - tJpM dom 1 1 1 1 ,-------------------------...1 1 1.8m 1 4m Acta carsologica VIII, 1978 (1979) odtok - oufflow Hm 552 551 550 l .__-------1--549 1 1 1 1 1 L---1 1.4m o;-L_..!>.;!!'-- o-1--~~~~+-,...,....,...,....,...,....,........,_,...,,.....-r-r-r-.--.--r-.--r,-,-~~.....-r..,....,--,-,..,....,..,....,_,...,_,...,r-r-,--.-r-.--r--r--.--r~...,....,.....5'8 20 MAREC 31 10 APRIL 20 JO 10 MAJ 20 9 7 O IZRK - SAZU 1973 Sl. 53. Hidrogrami Cerkniškega jezera z izračunanim dotokom in odtokom ob različno odprti zapornici, od 20. 3. do 23. 5. 1970 Fig. 53. Cerkniško jezero hydrogrammes with calculated inflow and outflow at dif- ferently opened barrier from March 20 to May 23, 1970 okrog 54 m 3/s. Meritve pretokov pri najvišjih vodah, ko je zalita vsa dolina Raka, niso enostavne. Pretočna krivulja je veljavna le za vodostaje do največ H = 350 ali 400. Pri višjih gladinah se pojavi zajezevanje in voda se začne razlivati po dolini in zastaja pred Tkalca jamo in Velikim naravnim mostom. Pretoke ob visokih vodah bi mogli meriti edino tik pred vhodom v Tkalca jamo, kjer pa je zelo težaven dostop. Potrebno bi bilo vgraditi merilne priprave tudi v najožjem delu Tkalce jame, ki bi stalno registrirale hitrosti vodnega toka. Toda takih naprav še nimamo. Ker nismo mogli meriti dejanskega pretoka v Rakovi dolini, smo primerjali le nihanje vodne gladine na Cerkniškem jezeru in v Rakovi dolini. Medtem ko je gladina na jezeru narastla in upadla le za 1 m, je voda v Rakovem škocjanu nihala za 2 do 3 metre. To nihanje pa ni bilo neposredno odvisno le od nihanja gladine jezera, temveč je nanj predvsem vplival vmesni dotok iz Javornikov. Gladina v Rakovem Škocjanu je naglo narastla takoj po dežju in je začela že upadati, ko je naraščalo jezero. Očitno se po dežju naglo poveča pritok v Raka iz Javornikov, pozneje pa tudi naglo upade, takrat pa je pretok Raka odvisen le od višine jezera. Znatnejše nihanje vodne gladine v Rakovi dolini si lahko razložimo z raz- meroma majhno akumulacijsko sposobnostjo in z znatnejšimi razlikami med dotokom in odtokom. Ce dotok znatno presega požiralno sposobnost, se v majh- nem akumulacijskem prostoru voda naglo dvigne, ko pa se dotok zmanjša, tudi ~lad,ina naglo upade. Ob visoki vodi spomladi 1970 nismo mogli regulirati od- toka iz Cerkniškega jezera z zapiranjem zapornice, ker ta še ni bila dograjena. 122 Rado Gospodarič, Peter Habič, Kraški pojavi Cerkniškega polja 117 Vkljub temu smo ugotovili, da se je 10. l. 1970, ko so prvič spustili zapornico, zmanjšal pretok Raka od 40 na 22 m 3/s ali za 18 m 3/s pri gladini jezera na koti 549,80. Podoben pretok skozi Karlovico je bil opazovan tudi pri dvigu zapornice 28. 3. 1970, ko je Rak naraste! od 24,5 m 3/s na 42,6 m 3/s po pretočnici za vodomer Slivice v Rakovem Škocjanu, jezero je bilo tedaj na koti 550,20. Odtok iz jezera je v naslednjih dneh rastel z višino jezera. Dne 4. 4. se je gladina povzpela na 550,76, pretok pa naj bi se po pretočnici povečal še za 10 m 3/s. Ker nismo mogli meriti dejanskega pretoka, obenem pa tudi ne dotoka v Rakov Škocjan iz Javornikov, so to le cenitve, ki nakazujejo medsebojno odvisnost odtoka iz jezera in pretokov v Rakovem Škocjanu (sl. 54). Predpostavljali smo, da bi z umetnim uravnavanjem odtoka skozi Karlo- vico lahko bolje spoznali vodne razmere v Rakovem Škocjanu. Zato smo v prvi polovici februarja 1971, ko so bile spet visoke vode, poskusno odprli Karlovico in merili ter opazovali pretoke v Rakovem Škocjanu in na jezeru 14 dni, med- tem so vode enakomerno upadale in smo imeli ustaljen vodni režim. Q H RAKOV ŠKOCJAN ~/s m 120 12 IJO 11 100 10 90 9 80 8 70 7 5-0 5 ,o ' 30 3 21 III O Karlovtca - Ze!Ške Jame r-------------, 1 1 1 zapornica odprta - open dam 1 ,----------------------------J ,m 1 1 1 1 1-----, m 51) 5'8 O-Jamski zaf1v-Kotfiči 1 1 1 18m 11.m '-~:l__o:i_~-- 31 1 10 20 !V 30 1 10 19 1970 Sl. 54. Hidrogrami Raka v Rakovem Škocjanu z dotokom in odtokom pri različno odprti zapornici, od 21. 3. do 19. 5. 1970 Fig. 54. Rak hydrogrammes in Rakov Škocjan valley with inflow and outflow at differently opened barrier from March 21 to May 19, 1970 123 118 Acta carsologica VIII, 1978 (1979) Dne l. 2. 1971 je imel Rak po vodomeru H = 354 okrog 28 m 3/s pretoka. Iz Zelških jam je pri zaprti zapornici pritekalo po naših meritvah 8,6 m 3/s vode. Gladina jezera je bila na koti 550,62 in skozi Jamski zaliv je v Kotliče pritekalo skupaj z neznanim dotokom iz Javornikov 19,4 m 3/s. Ob 14. uri smo začeli z odpiranjem zapornice, kar je trajalo eno uro. Sprva je v Karlovico prodirajoča voda izpodrivala zrak iz jame, da je dvigovalo pokrov nad vstopnim jaškom v umetni rov. Ko pa je bila zapornica do polovice dvignjena je v jašku nastal srk, izpodrivanje zraka iz jame pa se je pokazalo na obrobju jezera, ko je zrak silil po starih zasutih rovih na površje. Dotok v jezero je bil v prvih dneh febru- arja tolikšen, da je voda naraščala še ves dan po odpiranju zapornice in se dvignila na koto 550,77, to je za 15 cm. Vode v Rakovem Škocjanu so se na dan odpiranja zapornice že nekoliko zniževale in sicer se je vodostaj znižal od 12. do 15. ure, za 2 cm, od 354 na 352. Po dobri uri, ko je bila zapornica do kraja odprta, je začela voda v Zelških jamah naraščati. Ob 16. uri se je dvignil vodostaj Raka pri stari zelški žagi za 30 cm, pretok pa je naraste! na 18 m 3/s, ob 16,30 pa že na 20 m 3/s; ob 17,30 je bila gladina 90 cm višja, pretok pa je dosegel 24 m 3/s in je še naraščal. Z na- raščanjem pretoka v Zelških jamah se je začelo zajezovanje odtoka v Tkalci jami in v Rakovi dolini se je voda razlivala iz struge. Ob 17. uri je kazal vodo- mer 360, ob 18. uri že 372, naslednje jutro ob 9,30 pa je voda segala na vodo- meru do 662. Poplava v Rakovem Škocjanu je dosegla višek šele 4. februarja in sicer H = 840 na vodomeru Slivice ob Raku. Ker je jezero od 2. februarja enako- merno upadalo, prav tako pa tudi dotok iz Javornikov, lahko računamo na razmeroma enakomerno upadanje dotoka vode v Rakov Škocjan. Po meritvah pred 2lapornico je odtekalo iz jezera 1.2 o!b 16. uri po umetnem rovu v Karlovico okrog 16 m 3/s. Ta odtok se je pri 15 cm vi,šji gladini nekoliko povečal, verjetno pa ne več kot za 2 m 3/s. V Zelških jamah se je torej pretok pri odprti zapornici povečal od 8,6 na 24 do 25 m 3/s. Tako je skozi odprto Karlovico teklo največ 18 m 3/s, od tega okrog 16 m 3/s v Zelške jame, približno 2 m 3/s vode pa je od- tekalo v KotHče in druge izvire ob Raku. Skupni pretok Raka se je torej po- večal od 28 na 46 m 3/s, pri tem pa se je vodna gladina v Rakovi dolini dvignila za 5 m. Normalna požiralnost Tkalce jame, ko Rak še nemoteno odteka, je po tej situaciji ocenjena na 30 m 3/s. Pri večjem dotoku pa voda zaostaja toliko časa, da doseže starejše višje odtočne kanale, tako da se odtočnost lahko poveča še za 10 do 15 m 3/s. Pri večjem dotoku se torej nivo vode v Rakovem Škocjanu toliko dvi:gne, da se izravna odtok z dotokom. Akumulacija Je vkljub precejšnji višini razmeroma majhna, požiralna sposobnost Tkalce jame pa z vi,šino vode narašča. Očitno je prevotljenost in kapaciteta kanalov večja pri srednjih višinah in se navzgor kot tudi navzdol zmanjšuje. Takšne razmere se skladajo z raz- vojem podzemeljskih votlin in odtoka v preteklih geoloških obdobjih. Sprememba vodostajev na Cerkniškem jezeru in pretokov v Rakovem Škocjanu ter na Planinskem polju je prikazana na sliki 55; izračunan je dotok v Rakov Škocjan skozi Karlovico in ,skozi požiralnike v Jamskem zalivu. V 14 dneh se je pri odprti Karlovici jezero znižalo za 1,2 m in je bilo 15. 2. 1971, preden smo spustili zapornico, na koti 549,5. Pretok v Zelških jamah je zaradi znižanja gladine jezera pri odprti zapornici upadel za polovico in enako tudi 124 Rado Gospodarič, Peter Habič, Kraški pojavi Cerkniškega polja 119 Q ~/s 80 70 60 50 1.0 30 20 10 H m 8 7 5 ODPRTA VELIKA KARLOVICA .__ H-Cerkniško jezero ----------------- \ \ Q-Rak , __ o ...... -......---,r--1---r-----.----.---.--...-------......... -~-.----.--~-...-- 31 l. 2 3 t. 5 6 7 8 II. CAS -TIME 1971 9 10 11 12 13 11. 15 16 17 IZRK -SAZU 1973 POSTOJNA Sl. 55. Hidrogrami Raka z dotokom in odtokom ob odprti zapornici pri Karlovici, med 31. l. in 17. 2. 1971 Fig. 55. Rak hydrogrammes with inflow and outflow at opened barrier near Karlovica cave, from January 31 to February 17, 1971 v Kotličih. Tako smo namerili pred spustitvijo zapornice v Zelških jamah 12 m 3/s pretoka, v Kotličih pa 10 m 3/s. Po vodomeru je imel Rak pri H = 338 skupno 22,8 m 3/s. Dan po spustitvi zapornice je pretok Raka upadel za 12 m 3/s, v Zelških jamah smo namerili še 6 m 3/s, kar kaže, da se je zmanjšal za 6 m 3/s tudi pretok iz Karlovice v Kotliče. 125 120 Acta carsologica VIII, 1978 (1979) Potrebne so še natančnejše meritve pretokov pred zapornico in v Zelških jamah ter v Kotličih. Postaviti bi bilo treba registrirne naprave, da bi lahko primerjali spremembe v nivojih in pretokih v krajših časovnih presledkih. Določiti pa je treba tudi čim boljše pretočne krivulje na posameznih merskih postajah, da bi lahko indirektno ugotavljali pretoke. Le na ta način bi mogli točneje opredeliti odtok vode iz Karlovice v Zelške jame in v Kotliče. Ob po- skusnem odpiranju zapornice, se je podobno kot že leto poprej pokazala potreba po namestitvi lovilne mreže v večji oddaljenosti od zapornice in bolj na široko, da plavje ne bi oviralo vtoka v umetni rov. Po 14 dneh odprte zapornice se je na mreži, ki je bila vgrajena neposredno pred zapornico, nabralo toliko dračja in drugih odpadkov, da je bila gladina vode pri zapornici 2 m niže kot pred mrežo. Pritisk na mrežo je bil tolikšen, da jo je odtrgalo in skrivilo, zato so jo v poletju 1971 odstranili. Od takrat pa odnaša skozi odprti umetni rov vse plavje v Karlovico. V jami se je nabralo že ogromno trstike, dračfa, lesa in dn:gih odpadkov z jezera. Po podatkih, ki smo ji zbrali ob navedenem reguliranju odtoka v Karlovico, je v času od 2. do 15. februarja 1971 odteklo iz jezera skozi odprto Karlovico 16 milijonov m3 vode, skozi nezajezene ponore v Jamskem zalivu pa 28 mili- jonov m 3• Poprečni dnevni pretok skozi nezajezene ponore, kamor štejemo tudi del vode, ki priteka iz Zelških jam pri zaprti zapornici, je v tem času znašal 23 m 3/s, skozi odprto Karlovico pa 13,7 m 3/s. Na ta način smo spoznali, da od- teče iz jezera pri gladini med 549 in 550 dve tretjini vode skozi nezajezene ponore in da je z zapornico pri Karlovici mogoče zadržati le eno tretjino celot- nega odtoka. Ves zajezitveni sistem je tako razmeroma malo učinkovit, vkljub uspešni zazidavi vhodov v Malo in Veliko Karlovico. Znaten del odtočne funk- cije so prevzeli nezajezeni požiralniki v Jamskem zalivu. Po teh spoznanjih smo podrobneje preučevali požiralnost Jamskega zaliva in posameznih požiralnikov v njem. Večkrat smo merili pretoke neposredno pred požiralniki pri visoki vodi. Ker je pri polnem jezeru težko ugotoviti, kje vse odteka voda v zakraseli rob od Ušive loke do Karlovic, pa tudi dalje proti Tržišču in Zelšam, nismo mogli z neposrednimi meritvami ugotoviti celotne požiralnosti vseh nezajezenih po- žiralnikov. Z meritvami pretokov v Zelških jamah smo spoznali vsaj del od- toka skozi Karlovico mimo jezov in zapornice, ne pa celotnega, ker ne vemo, koliko vode iz Karlovice odteka v Kotliče in druge izvire Raka. Pomagali smo si z meritvami pretokov pod mostom pri Goričici, ter dobili novo pretočno krivuljo Stržena po zajezitvi Karlovic in Nart. Nihanje vodne gladine jezera smo primerjali s pretoki v Rakovem Škocjanu po metodi podzemeljskih pre- točnic. Na ta na,čin smo dobili realnejše podatke o dejanski požiralni sposobnosti Jamskega zaliva pri razHčni višini jezera. BARVANJE NART PRI VISOKI VODI Podzemeljske zveze med Cerkniškim jezerom in Rakovim Škocjanom so bile preučene predvsem pri nizkih in srednjih vodah še pred zajezitvijo Karlovic. Starej,ša barvanja niso posebno zanesljiva (A. še r k o 1946). Pri barvanju Velike Karlovice leta 1964 se je barva pojavila v Zelških jamah in v Kotličih v Rakovem Škocjanu (I. G a ms 1965). Ko je bila barvana Mala Karlovica 12. 11. 1967, so bili obarvani Kotliči in bližnji izviri (I. Gam s 1970, 177). V teh 126 Rado Gospodarič, Peter Habič, Kraški pojavi Cerkniškega polja 121 izvirih se je pojavilo tudi barvilo, ko so barvali leta 1964 gožiralnik Kamnje (I. Gam s 1966). Po zajezitvi Karlovic so se hidrološke razmere v podzemlju nedvomno spremenile, zato smo z barvanjem želeli ugotoviti, v katere izvire ob Raku odteka visoka voda iz nezajezenih požiralnikov v Jamskem zalivu. Po daljšem obdobju lepega vremena smo dne 19. 4. 1971 ob 12. uri obarvali z 10 kg Na fluoresceina zadnji požiralnik v Nartih s pretokom 1 m 3/s in gladino jezera na koti 550,56. Vsi drugi ponori so bili tedaj do vrha zaliti in zakriti z dračjem. Voda pri požiralniku Narte 5 je imela temperaturo 12,7° C in je odte- kala v podzemlje s hitrostjo 10 cm/s, tako da je vsa barva, ki smo jo naenkrat vlili v požiralnik, odtekla v 10 minutah. V Rakovem Škocjanu smo tik pred barvanjem namerili naslednje pretoke in temperature: Rak v Zelških jamah Prunkovec Izvir pri zajetju Izvir pred hotelom Izvir pod bungalovi Izvir pod Milčevim gričem Kotliči Rak je imel skupno 3,8 m 3/s 0,05 m3/s 0,60 m1/s 0,04 m 3/s 0,7 m 3/s 0,8 m 3/s 12,2 m 3/s 18,2 m 3/s 11,6° C 10,1° C 11,4° C 11,2°c ll,6°C 11,6°C 11,7° C 11,7° C pri H = 324 Barvo smo po 11 urah in pol opazili najprej v 3880 m oddaljenih in 40m niže od ponora ležečih Kotl1čih ter v bližnjem izviru Pod Mi1čevim gričem, le malo kasneje pa tudi v izviru Pod bungalovi. V manjših izvirih Pod hotelom in Pri zajetju se je barva pokazala 2 uri in pol kasneje, čeprav leže ti izviri bliže ponoru. Povprečna hitrost podzemeljskega toka je znašala 9 cm/s. Prunkovec in Rak v Zelških jamah nista bila obarvana. Vode, ki ponikajo v Jamskem za- livu torej ne odtekajo v izpraznjene kanale zajezene Karlovice. Dokazana zveza med Veliko Karlovico in Kotliči je enostranska in možna le v primeru, da leže kanali Karlovica - Zelške jame više od kanalov, po katerih se pretaka voda iz Jamskega zaliva proti Kotličem. Vsa dosedanja opazovanja in meritve v Kar- lovicah in v Svinjski jami to tudi potrjujejo. V Svinjski jami je namreč nivo visoke vode 4 do 8 m nižji kot le na 200 m oddaljenem jezerskem površju. Ob- časna opazovanja nihanja vodne gladine jezera in toka v Svinjski jami je v času od 25. 2. do 25. 4. 1971 opravila gimnazijka Magda Cimerman iz Cerknice v okviru maturitetne naloge. Ugotovila je, da je gladina vode v Svinjski jami bolj nihala zaradi padavin kot pa zaradi spreminjanja višine jezera (sl. 56). Pojav še ni dovolj preučen in potrebno je daljše opazovanje ter natančnejša registracija sprememb. Nedvomno se voda v rovih med Jamskim zalivom in Kotliči pretaka niže kot v sistemu V. Karlovice - Zelške jame. V prvem primeru segajo gladine visokih voda v podzemlju med 540 in 510 m, v drugem sistemu pa je gladina visoke vode med 550 in 520 m. Velika Karlovica je sicer z rovom povezana z 127 122 Acta carsologica Vlil, 1978 (1979) Htn 552 Pmm H - Cerkniško jezero 550 10() ~8 H - Svinjsko jamo 5'6 5" ro 5 50 -- 538 P-Dolenje 536 jezero 53' 532 530 20.2 28.2 10.3 20.3 31.3 10., 20.,.1971 Sl. 56. Primerjava gladine vode v Svinjski jami in na Cerkniškem jezeru, od 28. 2. do 20. 4. 1971 (po M. C i m e r m a n) Fig. 56. Comparison of water level between the cave Svinjska jama and Cerkniško jezero from February 28 to April 20, 1971 (after M. Cimerman) Malo Karlovico, vendar je prehod možen le v višini okrog 552 ali 553 m, zato se nižje vode med obema sistemoma ne prelivajo. Mala Karlovica pa je sicer povezana tudi s Kotliči. Pred zajezitvijo so se pretoki dopolnjevali, ker je Mala Karlovica požirala več vode, je bila požiralnost drugih ponikev v Jamskem zalivu manjša; po zajezitvi Male Karlovice pa se je nasprotno njihova poži- ralnost povečala. Spoznanja o medsebojni povezanosti in razltčni višini podzemeljskih ka- nalov med Cerkniškim poljem in Rakovim Škocjanom so odločilnega pomena za razumevanje hidroloških posledic zajezitev Karlovic. Po obarvanju vode v Rakovi dolini smo opazovali tudi izvire na Planinskem polju. Najprej se je obarvana voda pojavila v Škratovki in to po 18 urah, v Malnih po 20 in v Planinski jami po 24 urah. Dne 20. aprila smo namerili naslednje pretoke in temperature: Rak škratovka Malni Planin. jama Rakov rokav 128 18 m 3/s 1,5 m 3/s 7 m3/s 14 m3/s 11,7° C 11,4° C 11,3°c 10,8° C Rado Gospodarič, Peter Habič, Kraški pojavi Cerkniškega polja 123 Povprečna hitrost podzemeljskega toka pri srednje visoki vodi iz Raka v Škratovko je znašala 8 cm/s, v Malne 6 cm/s in v Planinsko jamo 5 cm/s. Tem- perature in količine kažejo, da je v Rakov rokav Planinske jame priteklo še okrog 4,5 m6 /s hladnejše vode iz Javornikov, medtem ko je bil pritok te vode v Malne razmeroma majhen. NEKATERE FIZIKALNO KEMICNE LASTNOSTI VODA TEMPERATURA JEZERSKE VODE V letih 1969 do 1972 smo med poskusom hkrati z drugimi meritvami in opazovanji na Cerkniškem jezeru merili tudi temperaturo vode v jezeru na pritokih in odtokih. Čeprav so bile meritve le občasne, smo zbrali nekaj zanimi- vih podatkov o temperaturnih lastnostih Cerkniškega jezera in njegovem vplivu na sosednje kraške izvire. V za,četku junija 1970 so začele temperature jezera naraščati od 17° dne 3. 6. do 25,4° C dne 25. 6. Po dežju so kraški dotoki ohlad;li jezero, ki je imelo v začetku julija le okrog 200, dne 6. 7. 21,4°. Počasi je temperatura vode nara- ščala in 13. 7. dosegla 28,3°. Ponoven dež je znižal temperaturo dne 17. 7. na 16,7°, nato pa se je spet voda ogrela, dne 30. 7. je imel Stržen 27,3°. Z usihanjem jezera so se zniževale tudi temperature Stržena od 25°, dne 6. 8., do 200, dne 13. 8. To zniževanje je pogojeno z odtekom segrete jezerske vode, po strugi Stržena pa se hitreje pretaka hladnejša voda iz Obrha in izvirov Steberščice. Skladno z nihanjem temperature Stržena so se spreminjale tudi tempera- ture vode v Kotličih in v Malnih. Razlike niso vedno enake zaradi različnega dotoka drugih kraških voda v te izvire {sl. 57). Voda v Kothčih je bila 2 do 8° hladnejša kot na jezeru sredi poletja 1970, v Malnih pa od 0,5 do 5° hladnejša kot v Raku, ali od 3 do 12,5° hladnejša kot v jezeru. Zanimivo je ohlajanje izvi- rov v Malnih od 17, 4 v začetku julija do 9, 7° v sredi avgusta po presahnitvi jezera, kar je pravo nasprotje s temperaturami zraka v poletju. Dnevi postajajo vsak dan bolj topli, voda pa vedno hladnejša. Takšne temperaturne lastnosti izvirov v Malnih so odvisne od vedno manjšega dotoka tople vode iz Cerkni- škega jezera in naraščajočega vpliva hladne vode iz Javornikov. Kako lahko tudi kratkotrajen dež vpliva na temperature v Malnih se je pokazalo v drugi polovici avgusta 1972. Dne 15. 8. je imelo jezero 270, Rak 24° in Malni 19°. Jezero je bilo na koti 548,84 in zaradi precejšnjega odtoka tople vode so bile temperature Raka in Unice izredno visoke. Od 17. do 20. 8. je bilo več neviht in jezero je do 23. 8. naraslo od 314 do 328 na vodomeru Stržena pri mostu pred Goričico. Dne 23. 8. je imela jezerska voda 16,4°, Rak v Kotličih 16,0, Malni pa le 7,1°. Zaradi presenetljivo nizke temperature v Malnih smo izmerili tudi temperaturo vode v Planinski jami. V Pivškem rokavu je imela voda 12,2°, v Rakovem rokavu pa 14,6°, kar je dvakrat več kot v Malnih. Rakov rokav je nedvomno dobival vodo iz Cerkniškega jezera, medtem ko je Malne napajal hladnejši javorniški tok. Tega so tople vode Raka morale prečkati, ne da bi se močneje mešale s hladnejšo vodo. V začetku septembra smo ugotovili bistveno druga,čne razmere v Malnih in v Rakovem rokavu. Dne l. 9. je imelo jezero na koti 548,43 18,6°, Rak 18,0°, Ma1ni 15,9°, Rakov rokav pa le 12,6°. 9 Acta carsologica 129 124 Acta carsologica VIII, 1978 (1979) Primerjava temperatur (v O C) Stržena, Raka in Unice v Malnih poleti 1970. Datum 8. 6. 12. 6. 23. 6. 25. 6. 2. 7. 4. 7. 6. 7. 9. 7. 13. 7. 17. 7. 27. 7. 30. 7. 3. 8. 11. 8. Stržen na Cerkn. j. 17,0 24,0 24,8 25,4 26,5 - 21,4 22,0 28,3 16,7 26,0 27,3 25,0 20,0 Razlika 1,8 5,8 5,8 6,2 5,5 - 7,9 3,8 7,0 2,2 6,5 - 4,5 - 1 Rak, Kotliči 1 Razlika Unica, Malni 15,2 1,4 13,8 18,2 3,5 14,7 19,0 3,6 15,4 19,2 3,6 15,6 21,0 3,6 17,-1 16,0 - - 13,5 0,4 13,1 18,2 4,3 13,9 21,3 5,6 15,7 14,5 - - 19,5 3,8 15,7 - - - 21,5 - 17,4 - 11,2 Dotok hladnih javorniških voda v Malne je tedaj oslabel, več te vode pa se je prelivalo v Rakov rokav in se mešalo s toplejšo vodo iz Cerkniškega jezera. Kakšni so kanali in kako se prepletajo v zaledju Malnov in Rakovega rokava, da omogočajo takšno mešanje in križanje tokov, še ni znano. Temperaturne lastnosti Cerkniškega jezera smo skušali spoznati s celo- dnevnimi meritvami v različnih predelih in globinah jezera. Temperaturo vode in zraka smo merili dne 29. in 30. 7. 1970 podnevi in ponoči na dve uri in sicer v Strženu pri Gorenjem Jezeru in pri Goričici, v Zadnjem kraju in na plitvini severno od Goričice. Rezultati so prikazani na sliki 58. Temperature Stržena pri Gorenjem jezeru so nihale med dnevom in nočjo za 4° med 16,2° in 12,1 °, pri Goričici za 3° med 27,3° in 24,3°, podobno pa tudi v Zadnjem kraju med 26,3° in 23,4°. Precej večje so bile razlike v temperaturah zraka in sicer za 10°, od 15° do 25° pri Gorenjem Jezeru in Goričici od 16,2° do 26,7°. V Zadnjem kraju je bila zaradi popoldanske senčne lege dosežena najvišja temperatura ob 12. uri in sicer 25,2° in ne kot drugod na jezeru šele ob 14. uri. še večje nihanje tempe- rature smo ugotovili v plitvi vodi ob peščenem bregu pri Goričici, kjer se je voda segrela do 33°, medtem ko se je ponoči skoraj izenačila s temperaturo zraka. Dne 30. 7. 1970 smo izmerili tudi temperaturo jezerske vode v različnih globinah. Ko so površinske vode imele povečini med 25° in 26°, na obrobju celo do 33°, smo v najglobljih kotanjah, 8 m pod površjem namerili od 16° do 19°. Razmeroma majhne razlike so v požiralniku Retje, kjer je imela voda pri dnu 21,0°. Zanimivo razporeditev različno hladne vode smo ugotovili pri Ponikvah ob Strženu, kjer se je v požiralnikih zadrževala voda s temperaturo 19°, od Male ponikve dalje po strugi je odtekala le toplejša voda s temperaturo nad 20° 130 . H Cerkniško jezero t ·c ·· .... ·· .. H ,oo 28 •• ····•••··. 27 26 25 23 22 21 20 19 18 17 19 15 13 12 11 10 9 .. . .. ....... . .. ,, .. . . . .. . . . .. : .. . \ . . . . . . . 300 200 . /' / \ . . •. ···: . . . . . . . . . . . 100 . -o CerkniŠko jezero /'1 / I / ( \ / \ //-Rak-Kotliči ~ I I I ,~\ I 1 ',,, I \1 I \ 1 I I •lf A\/ ---... l ,t I \lf /\ / \-Malni /\ / ,,,,,: \ I' I , •: \ \ I rl ~· \ • I V • , 1 / 1 ~ \ \ \ J J ' ' \ \ ,_ A ...... _ 1 9 7 O IZRK -SAZU 1973 Sl. 57. Temperatura Cerkniškega jezera, Raka v izviru Kotliči in Unice v izvirih Malni, od junija do avgusta 1970 Fig. 57. The temperatures of Cerkniško jezero, of Rak river in Kotliči springs, of Unica river in Malni springs, from June to August 1970 126 t•c 35 34 33 32 31 30 29 28 27 26 25 23 22 21 20 19 18 17 16 15 13 12 11 10 \~ ---~~6 :-,.. 7 -< ', ', 8 ..... ', Acta carsologica VIII, 1978 (1979) // // / o'', / ,, 1 / y- ) \ / \ 1 ' / \ / \ ' 1 ............... ..... ,--......_ '1 5 __ j ____ . 18 19 20 21 22 23 2, 29.7. 1970 ·------ -- -------~ ,, ---... -----. ---------- . , /// .-----~ IZRK - SAZU 1973 POSTOJNA 2 3 , 5 6 7 s 9 ~ n u a u 5 ~ v reh 3(].7. 1970 Sl. 58. Temperatura zraka in vode na Cerkniškem jezeru, 29./30. 7. 1970. Merjene tem- perature: 1 - plitva stoječa voda, 2 - Stržen pri Goričici, 3 - plitva voda pri Gori- čici, 4 - jezero v Zadnjem kraju, 5 - Stržen pri Gorenjem jezeru, 6 - temperatura zraka pri Goričici, 7 - v Zadnjem kraju, 8 - pri Gorenjem Jezeru Fig. 58. Air and water temperatures of Cerkniško jezero, from July 29 to 30, 1970. Measured temperatures: 1 - shallow stagnant water, 2 - Stržen near Goričica, 3 - shallow water near Goričica, 4 - the lake in Zadnji kraj, 5 - Strižen near Gorenje jezero, 6 - air temperature near Goričica, 7 - in Zadnji kraj, 8 - near Gorenje Jezero village (sl. 59). Očitno se je Stržen od Gorenjega Jezera do Ponikev zaradi počasnega pretoka segrel najmanj za 3°. Ker pa so na območju Ponikev hladnejše vode odtekale v podzemlje, je bila temperatura Stržena pri mostu ves dan nad 24°. Tako visoko temperaturo je imela tudi voda, ki je ponikala v Vodonosu. Na 132 ~ 9' Stržen pri Ponikvah 26' 2,• 22' 20' J..i.O REŠETO 30.7.1970 Retje 27° 28° ~· -----'"--_,. --- -~-.i-..•... -•.....• .. rG.~-r-=_/i_,_,. __ ._i,~·f\~-~ ============~:;;·26.~·. . . . . . : ·. ·... . 22' :· . . ·.:. . . .. . •. ·. ": :· 21° · ·.· ·. · ŽEROVNIŠČICA .. · ·.'. ·. '17~ .· ~~~ 6 10.1m V.PONIKVA SR.PONIKVA M.PONIKVA Sl. 59. Temperaturni prerez jezerske vode pri požiralnikih Rešeto, Ponikve in Retje,30. 7. 1970 Fig. 59. Temperature cross section of lake water in Rešeto, Ponikve and Retje ponors, July 30, 1970 '7RK -SAZU '73 POSTOJNA 6 IOm 128 Cešlenca 30.7.1970 - Otoški Obrh -~~~~~ .. ~·.• . . . . ,• -.·.·_··_:. 16° :·> . ··,·_.· ·. -·:.··. :_. Bobnarice Acta carsologica VIII, 1978 (1979) Kotel v Zadnjem kraju Zajcovke 4.8.1970 IZRK-SAZU 1973 POSTOJNA Sl. 60. Temperaturni prerez jezerske vode pri požiralnikih in estavelah v Zadnjem kraju, 30. 7. 1970 in 4. 8. 1970 Fig. 60. Temperature cross section of lake water in ponors and estavellas in Zadnji kraj, July 30, 1970 and August 4, 1970 odtekanje tople vode s povrsJa jezera pri Rešetu vpliva ribiški jez. Cezenj se je v požiralnike prelivala tedaj voda s temperaturo nad 25°, medtem ko je hladna voda iz Suhadolice, kjer je stalna temperatura okrog 9°, zastajala v globeli pred ribiškim jezom pri Rešetu. Drugod po jezeru, kjer ni večjih globeli so tudi v temperaturah le manjše razlike. Drugače pa je v Zadnjem kraju, kjer se v kotanjah zadržuje tudi do 10° hladnejša voda kot na površju (sl. 60). S pogostejšimi meritvami bi se dalo ugotoviti, kdaj voda v estavelah Zadnjega kraja izvira in kdaj ponika. Siste- matičnejše meritve temperature na jezeru bi bile koristne tudi v hladni po- lovici leta, zlasti v času ko jezero zmrzuje. Pogosto so le območja estavel in izvirov ob Drvošcu in v Zadnjem kraju brez ledu ali pa vsaj najpozneje za- mrznejo. Sistematično pa tega pojava še nismo merili in opazovali. Temperaturne značilnosti Cerkniškega jezera smo merili tudi 20. 5. 1971. Po daljšem obdobju lepega in toplega vremena, so bili pritoki šibki, jezero pa je segalo do kote 549,60. Pri tej višini poplavlja voda še del poti pri mostu in v Vratih. Zalito je površje med Rešetom in zapornico ter ves Jamski zaliv. Najbolj razsežno je jezero v zgornjem delu med Drvošcem ali Otočcem, kot domačini imenujejo ta polotok, ter Grahovim in Martinjakom. Vse ponikve v dnu polja so zalite, prav tako tudi v Zadnjem kraju. Zaliti pa so tudi vsi kraški izviri ob vznožju Javornikov. Pritokov od Laškega obrha do Ušive loke nismo 134 Rado Gospodarič, Peter Habič, Kraški pojavi Cerkniškega polja 129 mogli meriti, ker se majhne količine izvirov mešajo z jezersko vodo. Tudi po temperaturah ni bilo mogoče določiti izvirne vode. Zaradi razburkane vode, ta dan je pihal močan veter, nismo mogli meriti temperatur na dnu ponikev in večjih jam, ker je veter odganjal čoln. Vertikalni profil je na vsakem merilnem mestu podan le z dvema skrajnima vrednostima, vmesnih meritev nismo mogli opraviti. Temperature so prikazane v tabeli s trdotami. Rezultati kažejo nekaj za- nimivosti, ki so posledica različnega segrevanja in pretakanja vode v jezeru pa tudi v kraškem obrobju na pritočni in na odtočni strani. Temperatura voda v jezeru je odvisna od različnih dotokov s površja in iz kraškega podzemlja ter od segrevanja ali ohlajevanja zraka in od gibanja vode v jezeru. Poleti so nižje temperature na SW strani, višje pa NE. V vzdolžnem prerezu se temperature stopnjujejo v smeri toka vode od SE proti NW, kar je posledica izdatnega segrevanja na jezerskem površju. Položaj talnih ponikev omogoča odtok hladnejše vode iz južnega dela jezera, tako da ima spodnji severni in zahodni del jezera nekaj višje temperature in to precej enake od površja do dna. Višje temperature na jezeru so ral'Jl)orejene po plitvem obrežju predvsem na severni strani. Ob vznožju Javornikov pa so tudi v globinah in na površju temperature najnižje. Zaradi vetra je vertikalna razporeditev različno tople vode nekoliko zabrisana, pa tudi meritve niso bile tako sistematične v vertikalnem profilu zaradi zanašanja čolna. Meritve leta 1970 so bile v tem pogledu veliko ugodnejše. Kraški izviri od Laz do Žerovnice so imeli temperaturo vode med 7,5 in 9,8° C. Najtoplejša sta Žerovniš·čica in Obrh. Razmeroma nizko temperaturo ima Lipsenjščica. V primerjavi s temperaturo Obrha 16,5° C pri Danah na Loškem polju so izviri Cemuna 9,2° C in drugi pritoki Stržena na Cerkniškem polju precej hladni. Takšna razlika v temperaturi kaže na razmeroma počasen pretok, ali na znaten dotok hladne vode iz neznanega podzemlja, lahko pa so vode iz Loškega polja usmerjene kam drugam mimo Cerkniškega polja, kot nakazujejo nekatere dosedanje raziskave. S tem se skladajo tudi kemične analize in pre- toki. Magnezija je v izvirih Obrha na Cerkniškem polju precej manj kot v po- nikalnici pri Danah. Razlika v magnezijevi trdoti pa sama po sebi še ni dokaz, ta trdota se namreč precej zniža tudi pri podzemeljskem pretoku med Cerkni- škim jezerom in Rakovim Škocjanom, kjer pa ne moremo pričakovati večjega dotoka kraške vode z nizko magnezijevo trdoto. To vprašanje bo treba še po- drobneje preučiti in potrditi z večkratnimi meritvami. Potoki izpod Slivnice in Cerkniščica so imeli temperaturo med 12 in 18° C. Razlike gredo predvsem na račun različne oddaljenosti od kraškega izvira in tako so površinske vode različno segrete predno dosežejo jezero. Izmenjavo in pretakanje vode v jezeru bi bilo treba posebej opazovati. Zanimivo bi bilo ugo- toviti, kako dolgo se zadržuje voda ali koliko časa traja pretok slmzi jezero ob različnih vodostajih, pri različnih dotokih in ob upadanju ali naraščanju. Vse te pojave bo treba še spremljati. Ker ne vemo, koliko požirajo talne ponikve v dnu jezera pri visoki vodi, tudi ni mogoče ugotoviti koliko hladne vode odteče v ponikvah Stržena. Po- žiralniki Retje, Vodonos in Rešeto pa odvajajo že toplejše vode iz jezera. Po- sebno pri Rešetu, kjer jez zadržuje hladne vode, odtekajo tople površinske vode. 135 130 Acta carsologica vm, 1978 (1979) Ta odtok je po dosedanjih ugotovitvah usmerjen neposredno proti Bistri in Ljubljanici. Zato bi bilo treba tam stalno meriti temperaturo vode. že pred zajezitvijo so bile ugotovljene razmeroma visoke temperature Bistre, v poletnem času do 13° C. Sistemat~čnih meritev temperature v Bistri pa še nimamo. Oglejmo si temperaturne razmere na drugi odtočni strani Cerkniškega jezera. V smeri proti Rakovem Škocjanu odtekajo vode v glavnem po dveh jamskih sistemih. Skozi zajezeno Veliko Karlovico odteka še nekaj vode, ki pronica v jamo skozi zakraseli breg med Dolenjo vasjo in Jamskim zalivom. Te vode izvirajo v Zelških jamah. Drugi podzemeljski tok, ki je po količini ob zaprti zapornici in zajezeni Karlovici najmočnejši, pa zbira vode iz Nart, Kamenj in Svinjske jame ter napaja izvire v Rakovem Škocjanu od Prunkovca do Kotličev. Voda v Zelških jamah je imela 20. 5. 1971. 18,2° C, Prunkovec pa komaj 8,5° C in zelo majhen pretok. Vse kaže, da Prunkovec zbira ob tem vodostaju le vodo iz ožjega kraškega zaledja ali pa je pronicanje Cerkniščice zelo omejeno in se voda ohladi do skalne temperature, na takšno razmerje opozarja magne- zijeva trdota, ki je podobna kot v Zelških jamah. Nasprotno velja za druge izvire v smeri proti Kotličem, kjer temperature naraščajo od 17,3° do 19,4° C. Tako topla voda prihaja neposredno iz Cerkniškega jezera. Podzemeljski pretok je razmeroma hiter, v daljšem obdobju lepega in toplega vremena segreje jezerska voda tudi jamsko okolje v taki meri, da temperatura vode v približno 12 urah, kolikor traja pretok skozi podzemlje, pade na razdalji 3 km komaj za 2° C. Gradient je tu v primeri s pretokom skozi podzemlje med Loškim in Cerkniškim poljem izredno majhen. Vpliv tople vode seže prav do Planinskega polja. Izviri v Malnih so imeli ob meritvah maja 1971 19,5° C, sorazmerno visoka je bila tudi temperatura vode v Rakovem rokavu Planinske jame 14,8° C, medtem ko je imel Pivški rokav komaj 11,5° C. Omeniti moramo, da je bila sicer voda v Piv- škem rokavu Planinske jame poleti veliko toplejša kot v Rakovem rokavu. Razmeroma nizka je bila temperatura vode v izvirih škratovke, komaj 9,9° C, kar kaže, da v tem času Škratovka ni dobivala več vode iz Raka. To pojasnju- jejo tudi razlike v trdoti vode. TRDOTE VODA V splošnem je raz,poreditev trdote enaka razporeditvi temperature, najtrše vode so tam, kjer so najtoplejše in obratno. Absolutne vrednosti se razlikujejo komaj za 2° nT. Največjo trdoto nad 11° nT je imela plitva jezerska voda na vzhodni strani jezera med Martinjakom in vasjo Goričica, najnižjo pa voda v Bobnaricah v Zadnjem kraju 7,9° nT. Podobna raz,poreditev kot za celokupno trdoto velja tudi za karbonatno, saj nekarbonatna trdota znaša le od 0,3 do 0,7° nT. Sicer pa velja, da so na severni strani jezera trše vode v globini, na južni strani pa so zabeležene višje trdote na površju. Razlike so majhne, vendar zanimive med 0,2 in 0,5°. To si skušamo razložiti z značajem jezerskega dna in s kemičnimi procesi v stoječi jezerski vodi. Višje trdote pri jezerskem dnu so tam, kjer prevladuje dolomitna naplavina, poleg tega pa so trdote povečane z dotokom trše vode iz dolomitnih predelov. Višje celokupne trdote so namreč razporejene podobno kot največje magnezijeve trdote. Nanje vplivajo torej dotoki iz dolomitnega zaledja, ki so po količini sicer nekaj manjši, imajo pa zato toliko višje trdote. Celokupne trdote teh dotokov se gibljejo med 12,1 pri 136 Rado Gospodarič, Peter Hahič, Kraški pojavi Cerkniškega polja 131 Martinjaku in 14,3° nT pri Cerkniščici in Grahovem. Magnezijeve trdote se gibljejo od 5,5 do 7,0 in predstavljajo približno polovico celokupne trdote. Za boljšo predstavo o razporeditvi trdote vode lahko podčrtamo, da ima severovzhodna polovica jezera trdoto nad 10° nT, jugozahodna pa pod 9°, sred- nji pas vzdolž jezera vsebuje vodo s trdoto med 9 in 10° nT. Če pa primerjamo te tri pasove po magnezijevi trdoti imajo vode v prvem pasu magnezijevo trdoto nad 2°, srednji pas 1 do 2°, JZ pas ob vznožju Javornikov pa okrog 1 ° nT (sl. 61). Na pritočni strani jezera so trdote vode precej različne predvsem zaradi različnih pritokov. V spodnjem delu na odtočni strani jezera pa so trdote tako v prečnem profilu kot v navpičnem precej izenačene. Opazen pa je vseeno vpliv trše Cerkniščice (14,3 nT), ki se meša z mehkejšo jezersko vodo (9,8° nT) pred ponori v Jamskem zalivu. Pri trdoti kraških dotokov so znatne razlike glede na območje, od koder te vode pritekajo. Vode izpod Javornikov, kjer prevladujejo apnenci, so meh- Suhadolica Vranja Kotel o 4km IZRK - SAZU 1973 Sl. 61. Celokupne trdote vode Cerkniškega jezera, njegovih pritokov in odtokov (v sto- pinjah nemške trdote, 20. 5. 1971 Fig. 61. Total water hardness of Cerkniško jezero, its tributaries and runoffs (in ger- man hardness degrees), May 20, 1971 137 132 Acta carsologica VIII, 1978 (1979) kejše in z majhno Mg trdoto. Nasprotno pa so vode iz dolomitnega zaledja precej trše in z višjo magnezijevo trdoto 14,3 in 7,0. Vmes se trdote postopoma spreminjajo tako, da je opaziti postopen prehod. Zanimivo je, da so trdote površinskih dotokov kot sta Cerkniščica in deloma Grahovščica enake kot v Žerovniščici, ki izvira iz apnenca, ima pa svoje zaledje predvsem na dolomitu. Zanimiva je tudi enaka trdota vode v izvirih Steberščice in Goričkega po- toka, kar bi bilo lahko odraz skupnega ali vsaj enakega zaledja. Razlike v trdoti vode ob izvirih Stržena in ob požiralniku Obrha v Loški dolini pa kažejo na izdatnejši dotok predvsem iz apniškega zaledja, ali pa na izločanje magnezije- vega karbonata pri počasnem pretoku obenem z ohlajanjem vode. Te razlike je treba še preučiti. Povsem v skladu z znanimi podzemeljskimi zvezami in s temperaturnimi značilnostmi pa so trdote vode na odtočni strani v smeri proti Rakovem Škoc- janu. Nekaj višjo celokupno in še bolj izrazito višjo magnezijevo trdoto ima Rak v Zelških jamah. Po trdoti se podobno kot po temperaturah razlikuje izvir Prunkovec. Drugi izviri bliže Kotličem in Kotliči pa imajo skoraj enake trdote kot jezerska voda v Jamskem zalivu. Posebnost so le izredno nizke magnezijeve trdote, ki znašajo v teh vodah komaj 0,5°, jezerska voda pa ima precej višje magnezijeve trdote med 2,2 in 2,4° nT. Zanimivo pa je, da se pri pretoku med jezerom in Škocjanom znižajo tudi celokupne trdote, toda le za 0,1° nT. Tudi te vrednosti bo treba še preveriti, podobno kot na pritočni strani. Z občasnimi meritvami temperature in trdote voda smo spoznali nekatere značilnosti segrevanja in ohlajanja ter cirkulacijo vode v jezeru, v njegovih pri- tokih in odtokih. S pomočjo temperatur in trdote se da v določeni meri zasle- dovati podzemeljske zveze, hkrati pa nas razlike opozarjajo na drugotne vplive, mešanje razltčnih voda, dotoke iz neznanega zaledja in podobne pojave, s kate- rimi je treba računati pri hidroloških raziskavah krasa. Čeprav ni na voljo podatkov o temperaturnih lastnostih jezera pred zajezitvijo ponorov, smo spo- znali nekatere posledice zajezevanja. Zastajanje vode na jezeru in počasnejše pretakanje od izvirov do ponorov vpliva na večje prilagajanje temperature kraške vode površinskim zračnim temperaturam. Poleti se zato voda bolj segreje, pozimi pa bolj ohladi. Posledice večjega segrevanja in ohlajanja vode na jezeru še niso dovolj preučene, nedvomno pa vplivajo na rastlinski in živalski svet. Vpliv toplejše in hladnejše vode se prenaša tudi v kraško podzemlje na odtočni strani in je posebno izrazit v smeri proti Rakovem Škocjanu in Planinskemu polju. Zaradi zajezenih ponorov odteka v poletju več tople vode v Unico in Malne, ki so zajeti za postojnski vodovod. Zajezeno jezero tedaj bistveno vpli- va na kvaliteto vode v Malnih. Po zajezitvi se jezero pozimi bolj ohladi in hitreje zamrzne, to se je po- kazalo zlasti v zimi 1972/73, ko je ledena površina privabila mnogo drsalcev in drugih turistov. Očitno je toplo jezero poleti in zamrznjeno pozimi turistično bolj privlačno kot sicer, vprašanje pa je, kakšne so lahko posledice večjih tem- peraturnih sprememb v jezerskem in podzemeljskem okolju. Te nejasnosti zahte- vajo nadaljnje sistematično preučevanje fizikalnih in kemičnih lastnosti (tem- perature, kalnosti, trdote vode, poraba kisika itd.) zajezenega in trajnejšega jezera. Še posebej pa je treba opozoriti na škodljiv vpliv odplak iz naselij in tovarn na Cerkniškem in Loškem polju. 138 Rado Gospodarič, Peter Habič, Kraški pojavi Cerkniškega polja 133 Temperature in trdote vode dne 19. in 20. aprila 1971 Trdote v 0nT Vzorec to C Karb. Celok. 1 CaO MgO Nekarb. Narte - Cerkn. j. 12,7 9,2 9,3 7,4 1,9 0,1 Kotliči 12,1 9,2 9,3 7,4 1,9 0,1 Milčev grič 12,1 9,2 9,3 7,4 1,9 0,1 Pod bungalovi i 11,4 9,1 9,2 7,3 1,9 0,1 i Pod hotelom 1 11,3 9,1 9,2 7,3 1,9 0,1 Pri zajetju ! 11,3 9,1 9,2 7,3 1,9 0,1 Prunkovec 10,3 9,6 9,7 7,3 2,4 0,1 Južni rov Zelških jam 9,8 9,9 7,1 2,8 0,1 Zelške jame 11,6 9,8 9,9 7,1 2,8 0,1 Škratovka 11,4 9,2 9,5 7,4 2,1 0,2 Rakov rokav Planinske jame 10,8 8,7 9,0 7,2 1 1,8 0,3 Malni 11,3 8,7 9,0 7,2 1 1,8 0,3 Temperature in trdote vode dne 20. maja 1971 Trdote v onT Vzorec to C ( Karb. Celok. 1 cao MgO I Nekarb. Obrh-Dane 1 16,5 10,9 11,5 7,9 1 3,6 0,6 Obrh - Gorenje jezero 9,8 10,l 10,6 7,8 2,8 0,5 Cemun pod steno 1 9,2 9,9 10,2 7,8 2,4 0,3 Izvir Obrha, luknja 1 9,1 9,8 10,1 7,7 2,4 0,3 1 Laški Obrh 7,5 9,2 9,7 8,5 1,2 0,5 Jezero pri Tresencu 20,5 9,5 9,9 8,2 1,7 0,4 Jezero - Otoški Obrh, površje 21,0 8,7 9,1 8,2 0,9 0,4 Pri Otoškem Obrhu, - 2 m 17,0 8,7 9,1 8,2 0,9 0,4 Jezero pri Voglu, površje 20,5 8,5 8,9 8,2 0,7 0,4 Jezero pri Voglu, -1,4 m 20,5 8,7 9,1 8,3 0,8 0,4 Češlenca 21,0 8,5 8,9 7,9 1,0 0,4 češlenca, - 4 m 16,0 9,0 9,4 8,4 1,0 0,4 Kotel, površje 21,0 8,2 8,6 7,8 0,8 0,4 Kotel, - 3,5 m 17,0 8,2 8,6 7,8 0,8 0,4 Vranja jama 8,5 8,4 9,0 7,5 1,5 0,6 Bobnarica, površje 21,0 7,8 8,4 7,4 1,0 0,6 Bobnarica- - 4 m 19,0 7,4 7,9 6,9 1,0 0,5 Zajcovke, površje 21,0 7,8 8,4 7,4 1,0 0,6 Otočec, vzh. površje 23,0 8,8 9,3 7,7 1,6 0,5 Stržen, M. ponikva, površje 21,0 9,2 9,6 7,8 1,8 0,4 139 134 Acta carsologica VIII, 1978 (1979) Trdote v 0nT Vzorec to C Karb. Celok. 1 CaO MgO I Nekarb. i l 1 Stržen, M. ponikva, -3,5m 19,0 9,5 9,9 8,0 1,9 0,4 Jezero sr., povr. 21,5 9,5 9,9 8,0 1,9 0,4 Jezero pred Retjem, površje i 21,5 10,2 10,8 7,9 2,9 0,6 Jezero pred Retjem, i -2m 20,0 10,6 11,1 8,2 2,9 0,5 Vodonos, površje 22,0 9,6 9,9 7,6 2,3 0,3 Vodonos, - 2 m 22,0 9,8 1 10,1 7,8 2,3 0,3 Rešeto, površje 21,5 9,4 9,8 7,6 2,2 0,4 Rešeto, -4m 19,0 9,4 9,8 7,6 2,2 0,4 Suhadolica, površje 22,0 9,4 9,8 7,6 2,2 0,4 Suhadolica, - 2 m 16,0 9,4 9,8 7,6 2,2 0,4 Narte, površje 21,5 9,4 9,8 7,6 2,2 0,4 Narte, -2m 21,0 9,4 9,8 7,6 2,2 0,4 Jamski zaliv sr., površje 23,0 9,5 10,0 7,6 2,4 0,5 Jam. zaliv sr., - 1,2 m 22,0 9,5 10,0 7,6 2,4 0,5 Pijavce, površje i 25,0 10,4 10,9 7,5 3,4 0,5 Gorički potok 9,1 13,2 13,6 11,1 3,5 0,4 Lipsenjščica 8,8 13,2 13,6 8,0 5,6 0,4 Žerovniščica 9,8 13,6 14,3 8,3 6,0 0,7 Grahovščica 18,0 13,6 14,3 7,8 6,5 0,7 Cerkniščica 18,2 13,6 14,3 7,3 7,0 0,7 Martinj. potok 1 12,1 6,6 i 16,2 11,7 5,5 0,4 Zelške jame, Rak 18,2 9,8 1 10,2 7,4 2,8 0,4 Prunkovec 8,5 10.4 10,8 8,4 2,4 0,4 Izvir, zajetje 17,3 9,4 9,8 7,8 2,0 0,4 Rak, Kotliči 19,4 9,4 9,8 7,8 2,0 0,4 Rak, pod mostom 19,3 9,4 9,8 7,6 2,2 0,4 Malni, spod. izvir 16,5 9,4 9,8 7,8 2,0 0,4 Malni, zgor. izvir 16,5 9,4 9,8 7,8 2,0 0,4 Rakov rokav 14,8 9,2 9,6 7,9 1,7 0,4 Pivški rokav 11,5 9,5 9,9 8,9 1,0 0,4 Škratovka 9,9 17,4 19,2 11,3 7,9 1,8 HIDROLOŠKI UČINEK POSKUSNE ZAJEZITVE PONOROV Poskusili smo oceniti vodno količino, ki jo zadržujejo jezovi pred glavnimi ponori na Cerkniškem jezeru in koliko to vpliva na njegovo podaljšanje. Učinek zajezitve najlaže ponazorimo z zajezeno vodno maso v teku leta. Izračunamo jo iz trajanja jezera pri določeni višini in razlik v požiralnosti pred zajezitvijo in po njej. Celotno zajezeno vodno maso primerjamo po določenih višinah jezera. Na sliki 62 je prikazana zajezena voda za leto 1970 in 1971 v 140 Rado Gospodarič, Peter Habič, Kraški pojavi Cerkniškega polja 135 600 1972 500 1 i 1 200+-'-"1------~---,,------------.--------r----------, O O.Sx106 1,106 l.S,106 2,l06 m3 Sl. 62. Izračunane količine vode (v m 3), ki so bile zadržane v Cerkniškem jezeru z za- jezitvijo robnih ponorov pri različnih vodostajih leta 1971 in 1972. črtkasto je zarisan predvideni dodatni učinek (a - za leto 1971, b - za leto 1972), ki bi ga dosegli z zajezitvijo drugih ponorov v Jamskem zalivu Cerkniškega polja Fig. 62. Calculated water quantities (in m 3) which were retained in Cerkniško jezero by daming up the marginal ponors at different water levels in the years 1971 and 1972. Hatched is pointed the supposed additional effect (a - for the year 1971, b - for the year 1972) which could be attained by daming up the other ponors in Jamski zaliv of Cerkniško polje medsebojnem razmerju po višinah. Največji del zajezene vode je v območju najuspešneJse zajezitve, vendar to ni hkrati v območju najpogostejših vodo- stajev. Vpliv vodostajev se lepo pokaže v razlikah med letoma 1970 in 1971. Razmeroma uspešna zajezitev pri srednjih vodostajih med 549 in 550 izgubi svojo veljavnost pri pospešenem praznjenju med 549 in 547 m. Ta učinek smo skušali ugotoviti s primerjavo trajanja vodostajev jezera pred zajezitvijo za leto 1949 in 1950 z vodostaji, kakršni naj bi bili doseženi z zajezitvijo ponorov. Na enak način smo za primerjavo prikazali razmerje dnevnih vodostajev v letih 1971 in 1972, kakršno je bilo po zajezitvi. Po metodi F. Jenka smo izračunali naravne vodostaje, kakršni bi bili v teh letih, če ne bi bili zajezeni ponori, le 141 136 Acta carsologica VIII, 1978 (1979) da smo dotok računali iz krivulje požiralnosti in akumulacije, ne pa po Jen - k o vem sistemu (P. Habič, 1974, 52). Za primerjavo sta bili zlasti primerni suhi leti 1949 in 1971. Za leto 1949 je bilo predvideno v projektu predvsem izdatno podaljšanje nizkih voda in sicer za 3 mesece v višini 547 m. Leta 1971 so bile dosežene razmere ravno obratne, sorazmerno večje je podaljšanje jezera pri srednjih višinah. Na koti 549 se je jezero podaljšalo za dva in pol meseca, na koti 547 pa se je učinek naglo zmanj- šal in je jezero trajalo le 25 dni dalj kot bi sicer. V letu 1972 se je sorazmerno najbolj podaljšalo jezero na koti 549 in sicer za 4 mesece, na koti 550 je podobno kot na koti 548 trajalo le tri mesece dalj, med- tem ko so se nizke vode na koti 547 zadrževale le dva meseca dalj, kot bi se v nezajezenih razmerah. Te ugotovitve se povsem skladajo z že ugotovljeno naj- bolj učinkovito zajezitvijo ponorov v višini okrog 549 m. Pri računanju celotnega učinka zajezitve upoštevamo, da je višina jezera odvisna od akumulirane vode, ta pa od razlike med dotokom in odtokom. Prav na tej osnovi je F. Jen k o zasnoval ukrepe za stalnejše jezero. Triletni poskus je pokazal, da je načrt v principu pravilen. Učinek pa je manjši, ker projektant ni razpolagal z natančnimi podatki o dotokih in odtokih in ker je iz Jamskega zaliva odtekalo več vode, kot je bilo predvideno. Poskus je omogočil ugotavljanje požiralnosti ponikev in s tem točnejšo cenitev dotoka, obenem pa so se poka- zale nadaljnje možnosti uravnavanja režima jezera. Z zajezitvijo Karlovic in pozneje tudi Nart se je zmanjšala skupna požiral- nost robnih požiralnikov, s tem pa se je pospešilo polnjenje, povečala akumula- cija in dvignila gladina vode, doseženo je bilo počasnejše praznjenje jezera. Najbolj so zajezeni kanali, ki odvajajo največ vode pri srednje visokem jezeru. Ker pa trajajo visoke vode le krajši čas, je celokupni hidrološki učinek odvisen od pridušitve požiralnosti in od višine jezera, nanjo pa vpliva predvsem letna množina in razporeditev padavin. V sušnih letih je učinek manjši kot v mokrih. Po stalnejšem dotoku v namočenih letih se gladina jezera uravnava po raz- merju med dotokom in odtokom. V sušnem letu je jezero odvisno le od praz- njenja enkratne akumulacije. Čim višja je, tem dalj se jezero prazni. V tem primeru pa je zelo pomembno, kako in kje so zajezeni ponori. Čimbolj bodo zajezeni najniže ležeči ponori, tem dalj se bo jezero praznilo in obratno, čim manjša bo zajezitev odtoka nizkih voda, tem manjši bo končni učinek zaje- zitve, jezero se bo hitreje izpraznilo. Za nadaljnje izboljšanje učinka drage zajezitve glavnih ponorov, izgradnje umetnega rova in zapornice, bi bilo treba še bolj zajeziti odtok iz Jamskega zaliva in to predvsem pri nižjih gladinah jezera. Leta 1970 je bil izdelan projekt tes- nenja posameznih požiralnikov, ki so razporejeni v Jamskem zalivu od Nart do Male Karlovice v dolžini nad 1 km. Popolna zatesnitev teh požiralnikov je zaradi visokih stroškov neizvedljiva pa tudi sicer problematična. Kritično bi se zmanjšala že tako omejena možnost odtoka visokih voda, ki po močnejših nalivih hitro napolnijo jezero do kritične višine. To je potrdila tudi visoka voda spomladi 1972, ko je bil zaradi zajezenih Nart in Male Karlovice precej manjši maksimalni odtok vkljub odprti zapornici in predvideni večji požiralnosti umet- nega rova v Veliko Karlovico. Tedaj se je jasno pokazalo, da je treba spreme- niti koncept nadaljnjega zajezevanja odtoka iz jezera. 142 Rado Gospodarič, Peter Habič, Kraški pojavi Cerlrniškega polja 137 Najugodnejšo zajezitev robnih požiralnikov bi dosegli z nizkim nasipom pred Jamskim zalivom, ki bi v celoti prekinil odtok iz jezera v smeri proti Rakovem Škocjanu, neokrnjen pa bi ostal odtok visokih voda; hkrati bi nor- malno ponikala Cerkniščica, ki večkrat hitreje naraste kot jezero. Z razmeroma poceni doseženo 100% zajezitvijo jezera v smeri proti Rakovem Škocjanu, kamor poleti odtekajo najbolj segrete plasti jezera, bi bilo presihanje odvisno le od ponikanja vode v dnu jezera. Po sedanjih meritvah računamo, da znaša maksimalna požiralnost teh ponikev okrog 6 m 3/s. Pri manjšem dotoku bi se jezero praznilo in sicer počasneje kot sedaj, pri večjem pa bi se voda prelivala v Jamski zaliv. Preliv in izpust vode bi bilo treba tako urediti, da bi lahko merili pretoke in po želji tudi hitreje izpraznili jezero, s čimer bi bistveno izpo- polnili sedanje podatke o požiralnosti Jamskega zaliva kot tudi o celotnem do- toku v jezero. Primerno urejen nasip bi olajšal uravnavanje jezerske gladine s pomočjo obstoječe zapornice in reguliranjem odtoka v Veliko Karlovico skozi umetni rov. V ta namen bi bilo treba izkopati strugo od Cerkniščice - Stržena do zapornice. Po sedanjih računih, ki še niso oprti na dovolj natančne podatke o pretokih in po.žiralnosti, bi bil dosežen maksimalni učinek z nasipom do višine 550 m (sl. 63). Glede na vrsto drugih okoliščin, med katerimi je treba upoštevati tudi cesto Dolenje Jezero - Otok, naj bi segal nasip le do višine 549,5 m. Pri Ušivi loki je ob vznožju Javornikov območje manjših izvirov, požiralniki pa se vrstijo šele od Nart dalje. Nasip je treba nasloniti na skalni breg pred Nartami. Dno polja med Ušivo loko in Dolenjo vasjo je po hipsografskih in geoloških raz- merah primerno za zgraditev nasipa. Ilovnato peščene naplavine so tu debele okrog 8 m in v njih ni sledov grezanja in spiranja v zakraselo podlago, zato ni pričakovati odpiranja novih požiralnikov v tem predelu. Ne glede na to, bi bilo treba najmanj dve leti nadaljevati s poskusom in opazovati ter meriti nastale spremembe v nihanju vodne gladine, v temperaturi jezera in v odtoku proti Rakovem Škocjanu. NOVI POGLEDI NA RAZVOJ IN FUNKCIJO KRAŠKIH POJAVOV CERKNIŠKEGA POLJA l. Geološko preučevanje je imelo namen dopolniti podatke o stratigrafiji, litologiji in strukturi kamnin kraškega polja in njegovih kraških pojavov. Zgornjetriasni in spodnjeliasni dolomiti, tu in tam spremenjeni v milonit, gradijo severovzhodno polovico polja ter njegovo severovzhodno obrobje in zaledje. Pretežni del vzhodnega in južnega obrobja, kjer so dotočne jame, ter jugovzhodno polovico dna polja gradijo jurske kamnine. To so skladoviti liasni apnenec, neskladoviti doggerski apnenec in skladoviti malmski apnenec, kam- nine, ki vključujejo plasti in gnezda sekundarnega dolomita ter gomolje singe- netskega roženca. Ponikve sredi polja so v pretrtem zgornjemalmskem apnencu. Apnenec spodnje krede je najbolj zakrasel in prevotljen, redka gnezda sekun- darnega dolomita so komaj kaj vplivala na razpored ponornih rovov v Jamskem zalivu in na tamkajšnje najbolj poglobljeno skalno dno polja. 143 H \ ' 600 \ \ kD 1 \ 500 \, \ \ \\ L.- 3a ,· - -\ 400 ' ' \ 3b ---- ~ J J I 300 V" , _.,,. ~ / / ,,,. ,,,,~ ~ v / ~ ..... ,,,,,. .,,,,,,,--~-.-- 200 O 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100¾ Q Sl. 63. Relativno zmanjšanje požiralnosti ponorov ob robu Cerkniš- kega polja pri različnih vodostajih z zajezitvijo Karlovic (1), z za- jezitvijo Nart (2), s predvideno izgradnjo jezu pred Jamskim zali- vom do kote 550 (3 a) in do kote 549,5 (3 b) Fig. 63. Relatively diminished swallowing capacity of ponors on the border of Cerkniško polje at different water levels with daming up Karlovica caves (1), daming up Narte caves (2), with supposed construction of dam in front of Jamski zaliv at 550 m (3 a) and 549,5 m altitude (3 b) Rado Gospodarič, Peter Habič, Kraški pojavi Cerkniškega polja 139 Podrobnejše površinske in podzemeljske oblike kraških pojavov so gotovo odvisne tudi od mikrootrukture in teksture posameznih skladov in litoloških členov. To posebno preučevanje, ki je tudi sicer v našem krasoslovju pomanj- kljivo, smo prepustili bodočemu raziskovalnemu programu. 2. Ozemlje Cerkniškega polja je sestavni del tektonske enote Visokega kra- sa. Generalna slemenitev plasti in gub je dinarska, v podrobnosti pa vidimo mnoga odstopanja. V grahovski antiklinali so skladi poviti v različne smeri, v kompleksu Javornikov potekajo plasti tudi proti severu in severovzhodu. Najbolj pa se slemenitev menjava na obeh straneh predjamskega nariva med Rakekom in Danami, kjer je mezozoik Kamne gorice, Slivnice in Gradišča z zgornjetriasnim dolomitom v podlagi narinjen na mezocoik Javornikov s spod- njekrednim apnencem v krovnini. Ta tektonski stik različnih kamnin ob pred- jamskem narivu in tod potekajoči coni idrijskega zmika s spremnimi rupturami je bil odločilnega pomena za zasnovo kraškega polja in njegov razvoj do da- našnje izrazite depresije. Statistično in genetsko kartiranje ruptur je pokazalo njihovo prostorsko orientacijo v NW-SE in NE-SW, posebej še v N-S smeri. V številnih golicah okrog polja so različno usmerjeni skladi najbolj pretrti z mlajšimi ra~pokami v N-S smeri. Starejše razpoke so glede na sklade vzdolžno in počez orientirane, zato v smereh zelo neenotne. S položnimi lezikami v mnogih primerih sestav- ljajo mrežo stopnjastih špranj. Njih stene so prevlečene z limonitno skorjo, ki se je domnevno izločila iz prenikujoče vode v določeni globini, tedaj ko je bilo površje še znatno bolj pokrito s kraško prstjo, morda tudi s starejšimi kvartar- nimi naplavinami kot danes. Mnoge razpoke so spremenjene v prelome z vodoravnimi in poševnimi drsa- mi. Ob bolj izrazitih takih prelomih oziroma conah so se domnevno razvile morfološke stopnje, grape, doline in zatrepi, pa tudi preme robne stene kraš- kega polja npr. v Jamskem zalivu, ob Zadnjem kraju in drugod. Tektonska pre- trtost je po eni strani prispevala k pospešenemu krušenju skalnih robov v kli- matsko ugodnih pogojih, po drugi strani pa morda tudi k nastajanju višinskih razlik med posameznimi relativno premaknjenimi morfološkimi enotami. Iz splošne geološke zgradbe polja in okolice lahko sklepamo, da sta se v terciarni in kvartarni dobi obe krili predjamskega nariva relativno premaknili 1,5 km po višini in 1 km po ravnini. Orientacijsko vrednost za neotektonsko intenziv- nost ob dislokacijah pa dajejo prelomljene kvartarne in holocenske naplavine pri Rešetu, kjer smo lahko presodili na premike okrog 4 mm/10 let. Ta intenziv- nost pa je lahko, če se je uveljavljala tudi v skalni podlagi v v,sem kvartarju, bistveno odrejala učinkovitost mehanske in kemične denudacije v posameznih predelih ožjega in širšega območja Cerkniškega polja. študij struktur v kamninah Cerkniškega polja je seveda močno otežkočen, saj je skalno dno razkrito le ob strugi Stržena in pri ponikvah. Dosedanje vrtine so ugotavljale le debelino naplavin in globino skalne podlage, ne pa npr. potek in naklon narivne ploskve med zgornjetriasnim dolomitom v struk- turni krovnini in jurskimi oziroma spodnjekrednimi apnenci v strukturni talnini. Za rešitev hidrogeoloških in geoloških ter geomorfoloških ugank bi bile globlje vrtine tod zelo koristne. 3. Morfografska analiza reliefa je zajela višinske značilnosti posameznih reliefnih elementov kot so vrhovi in police na apnencih in dolomitih ne glede 10 Acta carsologica 145 140 Acta carsologica VIII, 1978 (1979) na zgradbeni položaj. Ti reliefni elementi naj bi bili skladni z zakonitostmi fluvialnega ter korozijsko denudacijskega preoblikovanja. Ugotovljenih je več faz poglabljanja in uravnavanja reliefa. Razlikuje se kraško korozijsko površje na apnencih ob jugozahodnem robu polja od bolj fluvialnih in denudacijskih oblik na dolomitih na severovzhodni strani. Očitne so premočrtne strmine pobočij, vršne in vznožne uravnave, zatrepi, žlebovi, kopasti vrhovi in globeli na apnencih, medtem ko na dolomitih pre- vladujejo razsežnejše uravnave, vzdolžna slemena, nerazčlenjene police, mlade doline in ponekod tudi večja nera:z;členjena pobočja, ki prehajajo v položne vznožne ravnike. Reliefne razlike med dolomitom in apnencem so v drobnem izrazite, manj jasne pa so višinske razlike med ostanki uravnav in polic na razli,čnih kamninah. Te ostanke smo primerjali v domnevi, da so erozijsko denudacijskega porekla in če so približno v enakih višinah, naj bi pripadali isti razvojni fazi. Za dru- gačno vzporejanje sorodnih površin v različnih višinah pod vplivom mladih tektonskih premikov doslej še nimamo nobenih primernih izhodišč. Glede na novejše izsledke o mladotektonskih vplivih na oblikovanje reliefa (U. Prem r u 1976) pa ostaja ta problematika odprta. Doslej samo s kraškimi procesi ni mogoče pojasniti, zakaj so se površinske vode prestavile v podzemlje le v predelih med polji. Nekoliko vprašljiva je tudi teza o izključno kraškem poglabljanju polj. Teoretično izhodišče za denu- dacijsko korozijski razvoj polja sloni na razlikah v kamninski podlagi, stiku apnencev in dolomitov ter na površinski koncentraciji kraških voda na območju polj. Teoretsko izhodišče o korozijskem nastanku kraških polj kot posebnega odseka robnih ravnikov za Cerkniško polje ni v celoti zadovoljivo. Manjka namreč izrazitejši ostanek takšnega ravnika na obrobju. Prav tako pa z njim ne moremo v celoti računati tudi pod naplavinami, saj je ugotovljena precej razčlenjena skalna podlaga. Oblikovanost skalnega dna pod naplavinami nakazuje izdatnejšo erozijsko in lokalno poglabljanje ob glavnih tokovih, kjer so se pred ponori mešale vode površinske Cerkniščice in pretežno kraške vode Stržena. O izdatni korozijski aktivnosti in izvotljevanju podzemlja pričajo velike udornice za Jamskim za- livom, ki izdatno presegajo volumne recentnih podzemeljskih vodnih rovov. Vse so nastale nad še neznanimi jamskimi rovi. Vprašanje pa je koliko lahko po teh podorih sklepamo na širjenje in poglabljanje roba in dna polja s koro- zijskim izvotljevanjem in podiranjem votlin. V porečju Cerkniš,čice smo sledili postopnemu fluvialnemu razvoju površja ob večkratnem poglabljanju dolin in občasnem uravnavanju. Pri tem je bila potrjena zanimiva starejša pretočitev povirnega dela na območju Blok, prav tako pa tudi mlajša pretočitev v spodnjem toku Cerkniščice od Begunj navzdol proti Cerkniškemu polju. Razvoj predorne doline med Begunjami in Cerknico še ni dov,olj pojasnjen, zanimiva pa je njena lega na meji dveh reliefnih enot Ravnika in Slivnice, njen potek je vezan na izrazit prečni prelom. Vzrok za pretočitev pa je verjetno iskati v izdatni poglobitvi Cerkniškega polja. Ker so tudi vode na Blokah in v Loški dolini večkrat preusmerjene iz dinarske v prečno smer proti SW, bo treba ta skupen vzrok še preučiti. Ni izključeno, da je pove- zan z izdatnejšim dviganjem NE obrobja ali grezanje SW dela ob idrijskem izmiku. Morda bomo lahko z diferenciranim mladotektonskim premikanjem 146 Rado Gospodarič, Peter Habič, Kraški pojavi Cerkniškega polja 141 ožjih zgradbenih enot, kot smo jih bili vajeni doslej le ob glavnih prelomnih linijah, razložili tudi razlike v reliefni oblikovitosti in hidrogeološkem režimu med Loškim in Cerkniškim poljem. Očitno je predvsem razgaljena skalna podlaga sredi Loškega polja v nasprotju s potopljeno skalno podlago pod napla- vinami Cerkniškega polja. Takšna različnost pa je značilna le za posamezne dele obeh polj. Vzhodna stran Cerkniškega polja je glede na starejšo skalno podlago mnogo bolj sorodna vzhodni polovici Loškega polja, spodnji del Loškega polja pa je bolj podoben osrednjemu delu Cerkniškega. Analiza reliefnih polic v porečju Cerkniščice in zatrepov pri Bločicah ob vzhodnem robu Cerkniškega polja kaže na postopni erozijsko denudacijski raz- voj. Premočrtna pobočja Slivnice in Javornikov pa opozarjajo na bolj diferenci- rane procese. Ponekod sežejo ta pobočja do današnjega dna, drugod pa le do starejših polic ob dnu polja. Prav tako pobočja Slivnice postopoma prehajajo pod naplavino polja. Novejše raziskave opozarjajo na mlade tektonske premike pri oblikovanju ne le najnižjih predelov, temveč celotnega obrobja kraškega polja. V tej smeri pa razvoja reliefa v območju in širši okolici Cerkniškega polja doslej še nismo preučevali, zato ostajajo nakazana vprašanja povsem odprta. 4. Kvartarni sedimenti so ohranjeni na zakraselih uravnavah in pobočjih ter na skalnem dnu polja. Sedimenti na obrobju so pretežno ilovice, peski, prodovi alohtonega izvora. Prodne frakcije sestavljajo boksit, peščenjak in roženec, vendar ni vodilnih sestavin, da bi mogli zanesljivo ugotoviti njih izhodiščno kamnino. Ker gre za relativno stare kvartarne odkladnine, ki so bile udeležene pri raznih denu- dacijskih procesih oblikovanja obrobja, je njih stratigrafska vrednost majhna oziroma težko določljiva. Na novo odkriti profil takih sedimentov v pobočju nad Zadnjim krajem je v toliko interesanten, ker so dobro zaobljeni prodniki pe- ščenjaka prepereli. To daje slutiti, da so še pred odložitvijo v kraško kotanjo, kjer smo jih našli, bili izpostavljeni mehanskemu in kemičnemu preperevanju. Petrografsko in granulacijsko pestre fluvialne naplavine na skalnem dnu polja odražajo zasipne in erozijske faze pri nastajanju današnje naplavne rav- nice polja. Talna plast ima klimatske značilnosti suhe in tople klime, naslednje krovne plasti pa značilnosti odlaganja v hladnejših razmerah mlajšega kvar- tarja, kar dokazujejo absolutna datacija rastlinskih ostankov in vršaj dolomit- nega, delno apnenčevega grušča z znaki trajnega zmrzovanja iz zadnjega wiirm- skega stadiala. Palinološke in sedimentološke analize se dobro ujemajo s spo- znanji o speleogenetskih procesih v obrobnih jamah. Zato je bilo mogoče sestaviti domnevne razvojne sheme o nastajanju današnje nasipne ravnice polja za čas mlaj,šega kvartarja in holocena. Klasti<čno gradivo so naplavili površinski tokovi iz severnega zaledja in ob- robja, peščen in ilovnat material pa so odložile delno izvirne vode, delno pa hudourniški potoki, ki so se občasno stekali na polje iz južnih in vzhodnih pobočij. 5. Speleološke pojave smo delili v tri pomembnejše skupine. V prvo skupino uvrščamo ponorne jame· na zahodnem obrobju polja, v drugo izvirne jame v južnem in vzhodnem obrobju, v tretjo pa smo uvI1Stili vse votline v kraškem dnu polja, kjer so vidne neposredno v skali ali pa se odražajo skozi naplavino kot požiralniki, ponikve, grezi, plitve rupe in estavele. Pomembno 10• 147 142 Acta carsologica VIII, 1978 (1979) je spoznanje o večjem spletu ponornih rovov bliže polju, ki se združuje v nekaj poglavitnih odvodnih kanalov. Takšni odvodni kanali so ponekod zarušeni s po- dori, kar bistveno vpliva na njihovo prevodnost. Predpostavljamo, da so bili odtočni rovi izoblikovani singenetsko do skalnega dna polja, to je do višine 533 m, pozneje pa zasuti in paragenetsko preoblikovani vzporedno z zasipanjem polja do višine 548 ali 550 m. Zasipavanje je torej bistveno vplivalo na morfo- genetske in hidrografske razmere na ponorni strani polja. Le delno smo mogli vzporejati erozijske in akumulacijske procese na površju in v podzemlju. S tem v zvezi je odprto še nekaj vprašanj, ki jih bo treba rešiti z nadaljnjimi preuče­ vanji speleogeneze in kvartarnih dogajanj na površju. V splošnem velja, da so alohtoni sedimenti v jamah in podori poglavitne ovire za hitrej,še odtekanje vode s polja. Umetno odkopavanje ali zajezevanje le nekaterih vhodnih rovov samo delno vpliva na prevodnost celotnega spleta. Izvirne jame so v primerjavi s ponormmi veliko manj dostopne. Domne- vamo, da so zasute z naplavinami in podori, ali pa so sifonskega značaja. Že- rovniš,čica, Steberščica in Vranja jama pa tudi Suhadolca so v,saj mestoma sifon- skega značaja. Ob izvirih Stržena pa podorni zatrepi in naplavine zapirajo vhode v podzemlje. Morda je treba takšne speleološke razmere ob izvirih pri- pisati njihovi razpršenosti, da nimamo podobnih izvirnih jam kot so npr. Pla- ninska jama ali pa Zelške jame. Za spoznavanje speleoloških razmer na pritočni strani polja so posebnega pomena druge jame globlje v zaledju, med njimi zlasti Križna jama, ki kažejo precejšnjo skladnost v morfogenezi podzemlja in površja na pritočni strani polja. Potrebna pa so še nadaljnja preučevanja in primerjave. V položaju speleoloških pojavov v dnu polja ter v njihovi obliki in funkciji se odražajo procesi obnavljanja zakrasevanja skalne podlage. Spiranje naplavin v prevotljeno podlago je bilo zlasti intenzivno po zadnjem wurmskem zasipu, ugotovljeni pa so podobni procesi tudi v naplavinah starej,šega zas1pa. Stari in novi grezi niso povsod enako intenzivni, njihova aktivnost pa je nedvomno ve- zana na različno aktivne cone podzemeljskega pretakanja. Posebno izdatno je spiranje na robu poplavne cone, kjer je strmec podzemeljskih voda največji. Pri umetnih zajezitvah pa je gradient umetno pomaknjen bolj v osredje, kjer se v neuravnoteženih umetnih hidroloških pogojih obnavljajo že stari neaktivni požiralniki. Razvoj grezov pri Vodonosu in Rešetu kaže na iJntenzivno spiranje in grezanje v zgodovinski dobi, pa tudi za delno aktiviranje tega procesa pod vplivom poskusne zajezitve ponorov, ki je začasno dvignilo gladino jezera. Oči­ ten je postopen razvoj grezov od Stržena proti NE z vedno globljim zarezova- njem v vršaj Cerkniščice. Pri polnjenju jezera voda postopoma zaliva požiralnike, le pri estavelah se voda dviga iz kraškega podzemlja hkrati v izoliranih rupah in skalnih votli- nah. Pri praznjenju se voda postopno umika iz posameznih skupin požiralnikov v podzemlje. To zniževanje gladine je v nekaterih predelih bolj odvisno od splošnega zniževanja kraške vode kot od površinskega dotoka v ponikve, rupe in estavele. Opazovanje vodnih razmer ob usihanju jezera in njegovem narašča­ nju nakazuje medsebojno hidrografsko odvisnost in podzemeljisko povezanost večine speleoloških pojavov v dnu polja z omejeno skupno prepustnostjo. Ra- čunati moramo tedaj z različno požiralno sposobnostjo posameznih požiralnikov pri naraščanju in upadanju jezera. 148 Rado Gospodarič, Peter Habič, Kraški pojavi Cerkniškega polja 143 Estavele prevladujejo v Zadnjem kraju in ob vzhodnem bregu Drvošca, medtem, ko vse druge votline v dnu polja delujejo predvsem kot ponikve. Ni pa izključeno, da se v posebnih hidroloških pogojih ne dvigne gladina kraške vode do površja v nekaterih ponikvah še predno oživi Stržen. 6. Za hidrološke razmere Cerkniškega polja so zlasti pomembne razlike v prepustnosti apnencev in dolomitov. Dolomiti so vloženi med apnence sedi- mentološko ali pa sekundarno s tektonskimi premiki in jih omejujejo pre- lomi ter narivi. Razporeditev požiralnikov in ugotovljene podzemeljske vodne zveze kažejo, da del vode odteče iz Cerkniškega jezera neposredno v izvire Ljubljanice, Lubije in Bistre. Jezerske talne ponikve so razporejene približno v 1 km široki coni, ki prečka Cerikniško polje nekako po sredi od juga proti severu. Pretočnih razmer Cerkniškega jezera ni mogoče dovolj natančno opredeliti zaradi hidrometričnih problemov. Niti dotoka, niti odtoka iz jezera ni mogoče v celoti izmeriti. V tem je osnovna težava vseh hidrotehničnih načrtov za urav- navanje vodnega režima. Z barvanjem so sicer dokazane vse pomembne vodne zveze, vsa dosedanja sledenja podzemeljskih voda, razen morda zadnjega v letu 1975, pa niso veliko prispevala h količinski opredelitvi obravnavanih zvez. V tem pogledu bo treba zasnovati samo za Cerkniško jezero poseben niz poskusov, ki naj dopolnijo vrzeli v dosedanjem preučevanju njegovega hidrografskega za- ledja in celotnega ponornega sistema. Prikazane metode preučevanja vodnega režima in njegovega urejanja z od- piranjem ali zajezevanjem požiralnikov in ponorov na obrobju so se pokazale kot nezadostne, včasih tudi neprimerne. Poskusna zajezitev ponorov je sicer omcgočila nekaj novih spoznanj o hidroloških razmerah Cerkniškega jezera in njegove okolice. Koristna so zlasti drobna opazovanja polnjenja in praznjenja jezera kot tudi približno račulllSko ovrednotenje poskusa. Ugotovljeno je daljše zadrževanje visokih voda in večji vpliv umetnega zajezevanja na vodni režim v namočenih letih ter sorazmerno majhen učinek zajezitve v sušni dobi in manj namočenih letih. Podatki o temperaturi in trdoti vode dopolnjujejo predstavo o razporeditvi različnih izvirnih voda v jezeru, računati pa je z razltčnim mešanjem v odvis- nosti od kohčine in trajanja dotoka iz določenega predela. Umetne pregrade v strugi Stržena in pred požiralniki pospešujejo poleti odtekanje tople površinske vode v ponore. Izdatno segreta jezerska voda občutno vpliva na temperaturni režim izvirov tako v Rakovem Škocjanu kot tudi v Malnih na Planinskem polju. Uspešnejši poseg v vodni režim in njegovo umetno uravnavanje je mogoč edino s podzemeljsko zatesnitvijo vodnih kanalov, po katerih odteka jezerska voda v talnih ponikvah in požiralnikih pod površjem polja. Predno pa bi se dejansko odločili za takšen poseg, je treba ovrednotiti ekološke posledice, ki bi jih dosegli z bistveno spremembo vodnega režima tega svojevrstnega presiha- jočega kraškega jezera. 149 144 Acta carsologica VIII, 1978 (1979) Summary KARST PHENOMENA OF CERKNIŠKO POLJE Among all karst poljes in Ljubljanica river basin as well as in Slovenia, Cerk- niško polje is the biggest and the most famous because of its extension and duration of floods. The whole polje's bottom amounts to about 35 km! and the greatest flood, on the elevation of ground surface 552, comprises about 26 km2 of surface and con- tains about 70 millions m3 of water. Never flooded land, convenient for farming, is very scarce on this karst polje, only 1/a of total surface. Because of water level oscilla- tions between 548 and 552 m the lake extension changes. The highest waters last for short Ume only, therefore higher lying polje's regions can be partly utilized for meadows and pastures. Also in the area, where it is flooded for the longest period, in Zadnji kraj (The Last End), where only reed is growing, the farmers are getting litter. Unstable water conditions are the most unconvenient, therefore so much experiments and projects for regulation of Cerknica lake exist. On Cerkniško polje the floods last in average about eight months per year, sometimes less and sometimes the water does not flow away during the whole year. That is why the flooded karst polje is named lake. As it dries up for some months, we can call it temporary karst lake too. From hydrologic point of view this is not a real lake but is only a sort of river-side flood, regulated by precipitations. The floods appear because of limited permeability of swallow-holes and underground channels, which are distributed on the bottom and border of polje. When the inflow to polje surpasses the outflow through several ponors, the flood increases, when the inflow is smaller from ponor swallowing capacity the lake decreases and finally dries up. #At karst studies karst poljes take a special place. Represented by extensive flat- tened surface with flowing and flood waters and convenient agricultural areas they were, in spite of less favourable karstifield border, the objects of year lasting endea- vours and studies of natural phenomena in order to ammeliorate their economic exploitation. Seldom in karst the economic interests have been so tightly connected by scientific investigations as just on karst poljes. This is proved also for the tirne of first notes about karst phenomena from V a 1 vas o r (1689) onwards and up to actual days when stili there are several problems of this polje not yet solved. We can either say that severa]. new, theoretically deepened natural science perceptions and practical economic demands in karst regions again and again put the phenomenon of karst poljes hydrography in first plan before other investigation regions. It keeps for Cerkniško polje because of its important geographic position in Slovenia and it represents a basic compositional part of Ljubljanica karst river basin inspiring on it and in its vicinity an intensive and vivid economic life. As nature preserve, space and general economic problems are treated elsewhere, we are interested within the frame of our title mostly in natural science part of Cerkniško polje. But here too we have to limit ourselves to karst landscape and to karst processes, to chronological genetical treatment where the actual facts about geo- logy, hydrology and hydrogeology will complete the conclusions about origin and development of our largest karst polje. The most important questions will be, when and how the polje has originated, how has developed in the middle of karst area the actual polje flattening and its more or less steep borderland with karstified surface and underground. These questions 150 Rado Gospodarič, Peter Habič, Kraški pojavi Cerkniškega polja 145 have been posed by almost all previous investigators of Cerkniško polje without giving satisfactory answers. Our endeavours can be only an experiment in this direction which differs from others in the extent of new facts and analyses and in the explanation of some new perceptions. GEOLOGYAND HYDROGEOLOGY Geological studies wanted to complete the unknown data about the stratigraphy, lithology and rock structure of karst polje and its karst phenomena (B. Hacquet 1779; N. Lipold 1857; W. Putick 1902; F. Kossmat 1905; A. Lohnberg 1934; G.Spocker 1932; B. Milovanovic 1937; J. Žurga 1940; M. Pleni- čar 1954; M. Pleničar et D. Kerčmar 1959; S. Buser 1965; 1966). Uppertriassic and Lowerliassic dolomites, here and there changed to milonite, build northeastern polje's part and its northeastern borderland and hinterland. The greatest part of eastern and southern border, where the inflow caves lie and south-. eastern hali of polje's bottom are built by Jurassic rocks. These are bedtled Liassic limestone, non-bedded Dogger limestone and bedded Malm limestone, rocks including beds and nests of secundary dolomite and knobs of syngenetic chert. The ponors in the middle of the polje lie in crushed Uppermalm limestone. The limestone of Lowercretaceous is the most karstified and cavernous, rare nests of secundary dolo- mite cannot influence to distribution of ponor channels in Jamski zaliv (Cave Bay) and to there lying the most deepened rocky polje's bottom. Detailed surface and underground shapes of karst phenomena surely depend also from microstructure and texture of singular beds and lithologic members. These special studies, which otherwise are non-sufficient in our karstology, we shall leave for further investigation program. Cerkniško polje region represents an element of High karst tectonic unit. General beds and folds direction is dinaric, while in details several deviations are seen. In Grahovo anticline the beds are directed in different directions, in Javorniki Mts. the beds are oriented towards north and northeast. The best expressed changes are situa- ted on both sides of Predjama overthrust between Rakek and Dane, where Mezozoic of Kamna Gorica, Slivnica and Gradišče with Uppertriassic dolomite in base is overthrusted to Mezozoic of Javorniki with Lowercretaceous limestone in mantle rock. This tectonic contact of different rocks at Predjama overthrust and bere lying zone of Idrija wrench-fault with accompanying ruptures have the greatest importance for origin of karst polje and its development up to actual expressive depression. Statisticctl and genetical mapping of ruptures (P. Ban k w it z 1966; R. Go - spod ari č 1973) has shown their space orientation in NW-SE and NE-SW di- rection, specially in N-S direction. In severa! exposures round polje differently directed layers are mostly fractured by younger joints of N-S direction. Older joints are oriented,. regarding the beds parallel or transverse, therefore quite different in directions. With gentle bedding-planes in severa! cases compose a net of stepped fissures. Their walls are covered by limonite crust, supposed to be extracted from percolating water in defined deepness in the period, when the surface has been much more covered by karst soil and perhaps also by older quaternary sediments as today. Severa! fissures were changed to faults with horizontal or inclined sliding-planes. Near such, more expressed faults, zones respectively, have developed presumably morphological steps, ravines, valleys and steepheads, but also straight escarpments 151 146 Acta carsologica VIII, 1978 (1979) of karst polje, f. e. in Jamski zaliv, at Zadnji kraj and elsewhere. Tectonic crushed zone contributed on one hand to accelerated corrosion of rocky borders in climatically favourable conditions, and on other hand perhaps also to development of altitude differences among singular relatively displaced morhological units. From general polje's and neighbourhood geologic structure (J. Rus 1925; I. M 1 a kar 1967; M. Brezni k 1969) can be concluded, that in Tertiary and Quaternary both limbs of Predjama overthrust have relatively displaced for 1,5 km in height and 1 km in length. Orientation value for neotectonic intensivity at dislocations has been given by fractured quaternary and holocene sediments near Rešeto, where the displace- ments about 4 mm/10 years have been stated. If this intensity has occurred also in rocky basement in the whole Quaternary it could essentially define the efficacity of mechanical and chemical denudation in particular regions of narrow and wider area of Cerkniško polje. The structures study in Cerkniško polje rocks is evidently rendered more difficult as the rocky bottom lies uncovered only at Stržen river bed and near p,onors. Previous bore-holes have stated only the thickness of sediments and depth of rocky basement, and not f. e. strike and dip of overthrust plane between Uppertriassic dolomite in structural hanging wall and Jurassic, respectively Lowercretaceous lime- stone in structural fuotwall. Deeper bore-holes would be very useful for solving the hydrogeological, geological and geomorphological problems. THE RELIEF FORMATION IN THE CERKNIŠKO POLJE REGION Morphographic relief analysis has included the altitude properties of particular relief elements as are summits and shelves on limestone and dolomite without any regard to structural situation. These relief elements are supposed to be accordant with fluvial and corrosional-denudation transformations. Several phases of relief deepening and flattening were stated. The karst corrosional surface on limestone at SW polje's border differs from more fluviatile and denudation forms on dolomite at NE side. Evident are straight escarp- ments, upper and lower flattenings, steepheads, ample summits and clefts on lime- stone, while on dolomite extensive flattenings, longitudinal ridges, non-dissected shelves, young valleys and somewhere big, non-dissected slopes passing on to gentle foot valleys, predominate. Relief differences between the dolomite and the limestone are very expressive in detail, while the altitude differences between flattening remnants and shelves on different rocks are less clear. These remnants have been compared with supposition that they have erosional-denudation origin and, if they are approximatively on the same altitude, they could belong to the same development phase. For different comparison of allied surfaces in different heights under the influence of young tectonic displacements we have not yet any convenient starting-points. Regarding the actual results about young tectonic influences to relief formation (U. Prem r u 1976) this problem remains unsolved. Till now it was not possible to explain (only with karst processes) why the superficial waters have moved to underground only in the regions among poljes. Questionable remains the hypothesis about exclusively karsi poljes deepening. Theo- retical starting-point for denudation-corrosional polje's development is based on differences in rocky basement, limestone and dolomite contact and on superficial 152 Rado Gospodarič, Peter Habič, Kraški pojavi Cerkniškega polja 147 concentration of karst waters on poljes area. Theoretical starting-point about corro- sional karst poljes origin representing a special part of marginal valleys is not com- pletely satisfactory for Cerkniško polje. Opinions revision about Cerkniško polje origin: Testonic collapse Erosional W. P u ti c k , 1888 F. K r a u s , 1894 J. Cvijic, 1895; 1926 V. K nebel, 1906 F. K o s s mat, 1897; 1916 H. K r e b s , 1924 J. Rus, 1925; 1930 G. Spocker, 1932 A. L o h n b e r g 1934 A. Hočevar, 1940 M. P 1 e n i č ar , 1953 A. M e 1 i k , 1955 F. Jenko, 1959 Corrosional origin D. Kuščer, 1963 l. Gam s, 1965; 1966; 1973 The shape of rocky bottom below the sediments proves substantial erosional and local deepening at main streams, where before the ponors the waters of superficial Cerkniščica have mixed with mostly karst waters of Stržen. Great corrosional acti- vity and underground cavitation prove big oollapsed dolines behind Jamski zaliv, substantially exoeeding the volumes of recent underground water channels. All of them have originated above unknown cave passages. The question remains, how much these collapses could influence to widening and deepening of polje's border and bottom by oorrosional hollowing and collapsing of cavities. In Cerkniščica river basin we have followed the successive fluvial surface deve- lopment at severa! valleys deepenings and temporal flattenings. The interesting older through flow of headwater from Bloke region has been here confirmed as well younger through flow in lower flow of Cerkniščica from Begunje downwards Cerk- niško polje. The development of cut valley between Begunje and Cerknica is not yet enough explained, but its situation is interesting on the limit of two relief units of Ravnik and Slivnica, its lapse is connected with expressive cross fault. The reason for through flow can possibly be found in efficaceous deepening of Cerkniško polje. As the waters of Bloke and Loška dolina were severa! times oriented from dinaric to cross direction towards SW, this common reason has to be still studied. One cannot exclude that it is connected with efficaceous elevation of NE border or well with subsidence of SW part near Idrija wrench-fault. Perhaps by differentiated young tectonic displacement of restricted structural units, which we met till now only at 153 148 Acta carsologica VIII, 1978 (1979) main fault lines, we could explain also the differences in relief shape and hydro- geologic regime between Loško and Cerkniško poljes. Specially evident is denuded rocky basement in the middle of Loško polje in contrary with immerged rocky base under the sediments of Cerkniško polje. Such difference does not exist between two poljes in total but among particular parts of both poljes. The eastern side of Cerk- niško polje is, regarding the older rocky basement much more similar to eastern part of Loško polje, while the lower part of Loško polje much more ressembles to Cerkniško one. The analysis of relief terraces in Cerkniščica river basin and steepheads near Bločice at eastern side of Cerkniško polje shows to gradual erosional-denudation development. Rectilinear Slivnica and Javorniki slopes show much more differen- tiated processes. Somewhere these slopes attain the actual bottom, elsewhere only older shelves near the polje's bottom. Alike the Slivnica slopes pass by degrees under the polje's sediments. Recent investigations draw the attention to young tectonic displacements at formation not only of the lowest parts but of the whole border of karst polje. According to this direction the relief development in the area and wider extent of Cerkniško polje has not yet been studied, therefore the indicated questions remain completely unsolved. QUATERNARY SEDIMENTS The quaternary sediments are preserved on karstified flattenings and slopes and on the rocky polje's bottom. ·' The sediments on the border are composed mostly by clay, sand and pebbles of allochthonous origin. Pebble fractions are composed by bauxite, sandstone and quartz, but there are no leading groups rendering possible the statement of sure original rock. As the sediments in question are relatively old quaternary one, being engaged at different denudation processes of border formation, their stratigraphical value is small respectively difficult to be defined. Recently discovered profile of such sedi- ments in the slope above Zadnji kraj is interesting as well rounded sandstone pebbles are weathered. One can guess that before being put into karst trough, where have been found, they have been exposed to mechanical and chemical weathering. Petrographically and regarding the granulation various fluvial sediments on the rocky polje's bottom reflect the accumulation and erosional phases at the development of actual alluvial polje's plain. Ground layer has the climatic properties of dry and warm climate, the further overlying beds the properties of accumulation in cooler conditions of younger Quaternary, which is proved by absolute datation of vegetation rests and alluvial fan of dolomitic, partly limestone rubble with signs of permanent freezing from late Wilrm stadial. Palinologic and sedimentologic analyses correspond well with perceptions about speleogenetic processes in marginal caves. Therefore the supposed development outline about the origin of actual alluvial plain for the period of younger Quaternary and Holocene could be composed. By composing we have considered already published data about alluvions (M. P 1 eni čar 1954; A. še r c e 1 j 1969; 1974) and about speleogenesis of karst caves on the border (R. Go spod ari č 1970; 1974; M. Brodar & R. Gospodarič 1973). l. Initial first phase is presented by karst deepening and formation of rocky polje's bottom and correspondant effluent and influent caves at the levels between 545 and 540 m. Rocky bottom has in the area of Goričica a little higher ridge in 154 Rado Gospodarič, Peter Habič, Kraški pojavi Cerkniškega polja 149 N-S direction which has influenced to the further sedimentation process. Goričica ridge itself and other residual hills and caves on the border above 570 m are indi- cators for older bottom which is not treated in our outline. 2. In second phase unequal rocky bottom deepening is supposed in western polje's part up to 536 m and in these altitudes the corresponding outflow caves. Karstification could be expressed elsewhere on the polje too but not so significantly. 3. Formation of rocky basement was stopped by sedimentation of yellow brown thin-bedded clay passing upwards to brown sandish clay with weathered dolomite rubble and pebble. Because of this first, older accumulation the hydrographic condi- tions of Cerkniško polje have essentially changed. Several swallow-holes and caves on the border have been buried, probably up to 548 m. 4. The sediments of older accumulation were exposed to weathering and washing off, superficial streams have cut their beds in them. A part of sediments has been washed off into influent caves and in the karstified rocky basement, the function of old ponors was somewhere renewed. The altered older accumulation shows that it was exposed for longer tirne to transformation in relatively dry and arid climatic conditions, when several limonite concretioPs and crusts and limonite tubes around stalks and roots of different shave-grasses originated. In this period the erosion surely predominated, removing an essential part of older accumulation, but not all of it and not everywhere the same quantity. Climate was favourable for sinter development in the caves. 5. Strongly transformed older accumulation has been covered by grey lacustrine loam, which is the best preserved in the middle polje's part. In lower beds of this loam there is somewhere pebble and sand material which shows, according to vegetation, the end of cold older Wiirm and passage to overlying lacustrine loam. Its fossil pollen reflects less cold climate, sedimentation according to A. še r cel j (1974) was going on between 30 000-50 000 years in humid climate of middle Wiirm. The then lake level is supposed to oscillate for several metres and has evidently reached the ponor caves. Here the sediment covered the entrance parts and spread all over the old concretions. Deeper in the cave the water table was lower, therefore the sinter growth was only temporary interrupted and sinter deposed here and in other karst caves of wider vicinity, f. e. in Križna jama or Postojna Cave System. 6. Before the polje was filled up, the lacustrine loam has been partly eroded mostly on western side and in marginal caves. The resulting hollows have been quickly levelled by clay, dolomitic and other rubble, which have been transported from northern hinterland by Cerkniščica precursor. Cerkniščica alluvial fan has covered the western polje's half and damed up the waters from the eastern polje's half. This was assessed on the base of there lying brown grey clay, showing the signs of steppa vegetation and continental climate. The both different sedimentations have altered in central polje's part where once rubble, and other tirne clay layers occur. Extremely cold conditions were perceived at the end of this development phase, as we have found in a rubble near Rešeto syngenetic ice edge, while the uneven surface can be due to solifluction processes. Probably in this tirne polje was mostly dry, great daily temperature differences contributed to collapse of rocky polje's border the same on the influent as on the effluent side and also on all other limestone and dolomite slopes. Similar weathering of rocky border can be supposed also at previous Wiirm freshenings. Dry and cold climate was not favourable for sinter growth in the caves. 155 150 Acta carsologica VIII, 1978 (1979) 7. Postglacial climate change has stopped the accumulation of scree from Cerkniško polje border. The cut of river beds and formation of sinkholes in younger and older accumulation predominated. The water washed off the sediments into karstified bottom and border of polje by superficial streams on one hand and by oscillating ground water on the other. 8. The resulting uneven base has been levelled again by dark brown clays, peat and organic mud, and light brown and greyish clay with snails. These layers of late glacial and lower Holocene in thickness about 2 m have been bored by A. Serce 1 j in Gorenje Jezero and in Zadnji kraj beneath Otok, in smaller extent they appear also in wider vicinity of Rešeto. Detailed stratification of fossil pollen proves, according to Sercelj, Allerod interstadial far the tirne 12 000-10 800 years before present and proves also the fact, that in Holocene less than 1 m of organic pieces and peat has been accumulated. In this tirne the lake has the properties of marsh. Only temporary floods have reached the influent caves and have interrupted the growth of holocene sinter. Transformation of sediments in central polje's part has been connected also by neotectonic displacements, which included at the same tirne the sediments and the rocky bottom. 9. The final development phase is presented by actual polje's appearance, where new sink-holes occur denuding sediments and rocky bottom. Alluvions transport and other erosional processes occur also in dry and water channels of influent and effluent caves. Somewhere water streams are forming new rocky passages, elsewhere they ha.ve already cut into sediment and have reached rocky bottom on the surface and in the underground before Riss. Efficaceous recent water leve! oscillation accelerates more erosion than accumulation on karst polje and in marginal caves. SPELEOLOGICAL PHENOMENA On the base of actual knowledge the speleological phenomena have been divided into three main groups. Older data about these phenomena have been taken into account (A. Steinberg 1758; J. Zorrer 1838; A. Schmidl 1850; 1854; G. Kebe 1860; W. Pu ti c k, 1888; J. ž i rovn ik 1898; A. Ga vaz z i 1904; A. Perko 1908; P. Kunaver 1922; M. Kabaj 1925; A. Lohnberg 1934; I. Michler 1934; A. Hočevar 1940; V. Bohinec 1965; I. Gams 1965; 1966; P. Habič 1968; R. Gospodarič 1968; 1969; 1970; 1971; 1973). Influent caves on western polje's border belong to first group, to second effluent caves in southern and eastern border, to third group all the cavities in karst polje's bottom seen directly in the rock or being reflected on the sediment as swallow-holes, ponors and estavellas. The perception of tight connection of ponor passages near polje, which are joined in some main outflow passages, is important. Such outflow channels are somewhere blocked by breakdowns, which essentially influence to their trans- missivity. It is supposed, that outflow channels have been syngenetically formed up to polje's rocky bott.om, that is to 533 m, and later have been filled up and para- genetically transformed simultaneously to filling up the polje up to 548 or 550 m. On the example of Mala and Velika Karlovica and Svinjska jama we have stated the following chronological succession of development phases, beginning with the oldest: 156 Rado Gospodarič, Peter Habič, Kraški pojavi Cerkniškega polja 151 - supposed syngenetic passages formation in horizons about 540 m and lower, where the first sediments were deposed, - sinter development and roof collapse and then - sinking stream partly eroded, paragenetically transformed and filled up the entrance passages by rubble and clay, followed by formation of new sinter on dam, vertical washing off the sediments and then - the sinking stream has levelled the altitude of sediments in entrance passages up to 548 m and has withdrawn, in order to assert - sinter deposition and roof collapse in temporary flooded channels, but these are already Holocene, respectively recent development processes. To morphogenetic and hydrographic conditions on ponor polje's side essentially influenced the polje's filling up. We can only partly compare the erosional and accu- mulation processes on the surface and in the underground. In genel'ial it remains, that allochthonous sediments and breakdowns in caves and on the border represent the main obstacle for faster flow off the polje. Artificial digging or daming of some entrance parts therefore only partly influenced to transmissivity of influent caves. Effluent caves are, compared to influent, much less accessible. We suppose, that they are filled up by sediments and block slides or are they siphon-like. At Stržen springs the failures en masse of the roof or walls of caverns and sediments block the entrances to underground. Perhaps such speleological conditions at springs are due to their dispersion and we don't have similar effluent caves as are f. e. Planinska or Zelške jame. In perception of speleological conditions on inflow polje's part an important role act other caves far in the hinterland, specially Križna jama, showing great concor- dance in morphogenesis of underground and surface on the inflow polje's side. The further investigations and comparisons are necessary. In the situation of speleological phenomena in the polje's bottom and in their shape and function reflect the processes of renewing the karstification of rocky basement. Washing off the sediments into hollowed basement was specially intensive after late Wilrm accumulation and similar processes have been stated also in the sediments of older accumulation. Old and new sinkholes are not everywhere the same intensive, their activity is surely connected to differently active zones of underground flow. Excessively abundant is washing off on the border of flooded zone, where the underground water gradient is the biggest. At artificial dams the gradient is artifi- cially moved foreground and in non-equilibred artificial hydrologic conditions old, non-active swallow-holes were reactivated. The development of sinkholes near Vodonos and Rešeto shows to intensive washing off and to subsidence in historic age and also to partly activated process under the influence of experimental ponors daming, which temporary raised the lake's water table. The sinkholes development by degrees from Stržen to NE with deeper cut in Cerkniščica stadial fan is evident. At filling the lake, water slowly inundates the swallow-holes, only at esta- vellas the water raises from karst underground simultaneously in isolated holes and rocky cavities. At emptying the water retreates by degrees from particular groups of swallow-holes into underground. This water table lowering is in some regions much more dependant from general lowering of karst water than from superficial inflow into ponors and estavellas. Observation of water conditions at lake's drying up and at its increasement proves the mutual hydrographic dependance and under- 157 152 Acta carsologica VIII, 1978 (1979) ground connection of majority of speleological phenomena in polje's bottom with limited total transmissivity, We have to reckon to different engulfing ability of sin- gular swallow-holes at increase and decrease of the lake. HYDROLOGIC PROPERTIES AND EXPERIMENTAL LAKE For hydrologic conditions of Cerkniško polje are most important the differences in limestone and dolomite permeability. Dolomites are inlaid between limestones sedimentologically or secundary by faults and overthrusts. Distribution of ponors and assessed underground water connections shows that a part of water flows from Cerknica lake directly to Ljubljanica, Lubija and Bistra springs. The ground sinkholes are distributed approximatively in 1 km wide zone, crossing Cerkniško polje some- where in the middle from south towards north. The discharge properties of Cerknica lake cannot be specified in detail because of hydrometric problems. Either inflow neither outflow from the lake can be entirely measured. Here lies the basic trouble for all hydrotechnical plans for water regime adjustment. By water tracing all the important water connections were proved, but all previous underground water tracings, except perhaps the last in 1975, did not contribute a lot to quantitative definition of treated connections (R. Go spod ari č , P. Habič 1976; with other literature). Regarding this problem we have to plan specially for Cerknica lake a series of specialized experiments in order to fill upa gap in previous studies of its hydrographic hinterland and entire ponor system. The shown methods of water regime studies and its regulation by opening and daming up the ponors have prcved to be unsufficient and sometimes unconvenient. Neverless experimental ponors d2ming up has rendered possible some new assessments about hydrologic conditons of Cerknica lake and its vicinity. The most useful were the observations of filling and emptying of lake as well as approximatively mathe- matical evaluation of the experiment. Longer restraining of high waters and greater influence of artificial dam up to water regime in years with abundant precipitations and relatively small effect of dam up in dry period and less moistened years were assessed. The data about temperature and water hardness complete the idea of different distribution of spring waters in the lake, but one has to consider also different mixing, dependant from quantity and inflow duration from defined region. During the summer artificial dams in Stržen river bed and before ponors hasten the flow of warm superficial water into ponors. Well warmed water from the lake essentially influence to springs temperature regime in Rakov Škocjan as well in Malni springs on Planinsko polje. More successful intervention into water regime and its artificial regulation can be possible only by underground closing of water passages, where the lake water flows into ponors under the polje surface. Befo:re the final decision the ecologic consequences, obtained by essential change of water regime of this extraordinary temporary karst lake have to be evaluated. Translated by Maja K r a n j c 158 Rado Gospodarič, Peter Habič, Kraški pojavi Cerkniškega polja 153 Literatura B a n k w it z , P. 1966: O'ber Klilfte. II. Die Bildung der Kluftflache und eine Syste- matik ihrer Strukturen. Geologie 15/8, 896-941. Berlin. Bidovec, F. 1968: The investigation of the Karst Underground Water Systems and Hydrology. Actes IV. CIS (1965), 3, 279-285. Ljubljana. Bo c k, H. 1913: Der Karst und seine Gewasser. Mitt. Hi:ihlenkunde 6/3, 1-23. Graz. Bohinec, V. 1965: Die Kižna jama (Kreuzberghi:ihle) bei Lož, Slowenien. Dritter Intern. Kongres Spel. 2, 211-214. Wien. Brez n i k, M. 1961: Akumulacija na Cerkniškem in Planinskem polju. Geologija 7, 119-149. Ljubljana. Brodar, M. & R. Go spod ari č 1973: Medvedji rov v Križni jami in tamkajšnji ostanki jamskega medveda. Medn. mlad. raziskovalni tabori (1971-1972), 30-46. Ljubljana. Budna r, A. 1954: Mikropaleolitska raziskava ilovic Planinskega in Cerkniškega polja. Vodnogospodarska osnova porečja Ljubljanice, prirodne osnove, 281-292. Ljubljana. Buser, S. 1965: Geološka zgradba južnega dela Ljubljanskega Barja in njego- vega obrobja. Geologija 8, 34-57. Ljubljana. Buser, S. 1966: Starost plasti z algo Sphaerocodium bornemanni Rothplatz v slo- venskih zunanjih Dinaridih. Geologija 9, 385-389. Ljubljana. C vij i c, J. 1895: Karst. Geografska monografija, 1-173. Beograd. C vi j i c , J. 1901: Die Karstpoljen. Abb. Geogr. Ges., 3. Wien. C vij i c, J. 1926: Geomorfologija, 2, 506. Državna štamparija, Beograd. čad e ž, N. 1958: Barvanje Retja in Cerkniškega polja l. 1957. Arhiv HMZ, Ljub- ljana. Gam s, l. 1965: H kvartarni geomorfogenezi med Postojnskim, Planinskim in Cerk- niškim poljem. Geografski vestnik 37, 61-101. Ljubljana. Gam s , l. 1965 a: Apen;u sur l'hydrologie du Karst Slovene et sur ses communica- tions couterraines. Naše jame 7, 51-60. Ljubljana. Gam s, l. 1970: Maksimiranost kraških podzemeljskih pretokov na primeru ozemlja med Cerkniškim in Planinskim poljem. Acta carsologica 5, 171-187. Ljubljana. Gam s, I. 1973: Die zweiphasige quartarzeitliche Flachenbildung in den Poljen und Blindtalern des nordwestlichen dinarischen Karstes. Geogr. Zeitschrift, Beiheft, 143-149. Wiesbaden. Gam s, l. 1966: K hidrologiji ozemlja med Postojnskim, Planinskim in Cerkniškim poljem Acta carsologica 4, 5-50. Ljubljana. Ga vaz z i, H. 1904: Die Seen des Karstes. Abh. Geogr. Ges. 5/2, 1-136. Wien. Go spod ari č , R. 1968: Nekaj novih speleoloških raziskav v porečju Ljubljanice l. 1966. Naše jame 9 {1967), 37-44. Ljubljana. Go spod ari č, R. 1969: Prirodne akumulacije vode v jamah porečja Ljubljanice. Krš Jugoslavije 6, 157-174. Zagreb. Go spod ari č, R. 1969 b: Raziskovanje Velike in Male Karlovice. Naše jame 10 (1968), 61-66. Ljubljana. Go spod ari č, R. 1970: Speleološke raziskave Cerkniškega jamskega sistema. Acta carsologica 6, 109-169. Ljubljana. Go spod ari č, R. 1971: O nekaterih jamah ob Cerkniškem jezeru. Medn. mlad. raziskovalni tabori, 49-64. Ljubljana. 159 154 Acta carsologica VIII, 1978 (1979) Go spod ari č, R. 1971: O nekaterih ponorih ob Cerkniškem jezeru. Naše jame 12 (1970), 43-51. Ljubljana. Go spod ari č, R. 1973: Preučevanje razpok s pomočjo njihovih struktur. 7. kon- gres geol. Jug. (1971), 1, 485-502. Zagreb. G o s p o d a r i č , R. 1972: Speleološke raziskave Cerkniškega jezera in okolice, 2. del. Arhiv IZRK, rokopis, Postojna. G o s po d ari č , R. 197 4: Fluvialni sedimenti v Križni jami. Acta carsologica 7, 327-366. Ljubljana. Go spod ari č , R. & P. H a bič 1976: Underground Water Tracimg Investigations in Slovenia 1972-1975. Institute for Karst Research SAZU, Postojna. Gruber, T. 1781: Briefe hydrographischen u. physikalischen Inhaltes aus Krain. Wien. G rund, A. 1914: Zur Frage des Grundwassers in Karst. Intern. Ztsch. Wasser- Versorgung 1/10, 170-174. Leipzig. Habič, P. 1968: Nova odkritja v Veliki Karlovici. Naše jame 9 (1967), 52-54. Ljubljana. Habič, P. 1974: Tesnenje požiralnikov in presihanje Cerkniškega jezera. Acta carsologica 6, 35-56. Ljubljana. H a c q u e t, B. 1778: Oryctographia Carniolica oder physikalische Erdbeschreibung des Herzgothums Krain, Istrien und zum Thail der benachbarten Lander. 1, XVI + 162. J. G. J. Breitkopf. Leipzig. Hočevar, A. 1940: Cerkniško jezero. Arhiv Inštituta za raziskovanje krasa SAZU, 1-201. Ljubljana. (Postojna, tipkopis.) Jen k o, F. 1954: Vodnogospodarska osnova porečja Ljubljanice. Hidrogeologija, 4, 1-409. Arhiv Projekta nizke zgradbe, Ljubljana. Jen ko, F. 1959: Hidrogeologija in Vodno gospodarstvo krasa. 1-237. Državna založba Slovenije, Ljubljana. Jen k o, F. 1959: Poročilo o novejših raziskavah podzemeljskih voda na Slovenskem krasu. Acta carsologica 2, 209-227. Ljubljana. Jen k o, F. 1964: Idejni projekt stalne ojezeritve Cerkniškega jezera, 1-116. Zavod za vodno gospodarstvo SRS, Ljubljana. Jen k o, F. 1966: Tehnična dokumentacija poizkusa stalnejše ojezeritve Cerkniškega jezera. Zavod za vodno gospodarstvo SRS, rokopis, Ljubljana. Jen k o, F. 1968: Umbildung des periodischen Sees von Cerknica (Slowenien, Jugo- slawien) in einen standigen See. Actes IV. CIS (1965), 3, 303-307. Ljubljana. Jen k o, F. 1970: Poročilo o stalnejši ojezeritvi Cerkniškega jezera za obdobje 14. nov.-20. avg. 1970. Zavod za vodno gospodarstvo SRS, rokopis, Ljubljana. K a b a j , M. 1925: Cerkniško jezero in okolica. Ljubljana. Kebe, G. 1860: Popis Cerkniškega jezera. Novice, Ljubljana. Kerin , L. 1965: Das Hydrosystem des Karstflusses Ljubljanica. Referat na IV. CIS (1965), neobjavljen, 1-14. Ljubljana. K nebel, W. 1906: Hohlenkunde. 1-222. F. Vieweg, Braunschweig. K o s s mat, F. 1897: Uber die geologischen Verhaltnisse der Umgebung von Adels- berg und Planina. Verh. Geol. R. A., 78-84. Wien. K o s s mat, F. 1905: Erlauterungen zur geologischen Karte Haidenschaft und Adels- berg (z geol. karto), 1-56. Wien. 160 Rado Gospodarič, Peter Habič, Kraški pojavi Cerkniškega polja 155 K o s s mat, F. 1916: Die morphologische Entwicklung der Gebirge in Isonzo und obe- ren Savegebiet. Zeitsch. d. Geselsch. f. Erdk. zu Berlin 9, 576-602; 10, 645-675. Berlin. K o r o še c, B. 1967: Beseda, dve o Steinbergovem in drugih opisih Cerkniškega jezera. Kronika, časopisa za slovensko krajevno zgodovino 15/1, 11-22. Ljubljana. K r a u s, F. 1888: Die Entwasserungsarbeiten in den Kesseltalern von Krain. Wo- chensch. bsterr. Ing. und Arch.-Vereines, Wien. K r a u s, F. 1894: Hohlenkunde. 1-308. Verlag C. Gerold's Sohn, Wien. Krebs, N. 1924: Fragmente einer Landeskunde des innerkrainer Karstes. Cvijic Festschrift, Belgrade. Kri vic, P. & A. Praprotni k 1973: Jamsko potapljanje v Sloveniji. Naše jame 14 (1972), 3-14. Ljubljana. Kunaver, P. 1922: Kraški svet in njegovi pojavi. Učiteljska tiskarna, 1-105. Ljubljana. Kuščer, D. 1963: Quelques remarques a l'hydrogeologie des poljes de Cerknica et de Planina Ass. intern. hydrogeol. Resumes des communications, 2, 9-13. Beo- grad. Lip o 1 d, M. V. (1857): Geologische Manuskriptkarte 1 : 750 000. Weichselburg - Zir- knitz. L oh n b erg, A. 1934: Zur Hydrographie des Zirknitzer Beckens (Ein Beitrag zur Karstforschung). Men. Soc. Geogr. 3, 1-114. Beograd. Marte 1, E. A. 1894: Les Ab'imes. Libr. Ch. Delgrave, 1-578, Paris. Me 1 i k, A. 1928: Pliocensko porečje Ljubljanice. Geografski vestnik 4, 69-88. Ljubljana. Me 1 i k, A. 1951: Pliocenska Pivka. Geografski vestnik 23, 17-39. Ljubljana. Me 1 i k, A. 1955: Kraška polja Slovenije v pleistocenu. Dela Inštituta za geogra- fijo SAZU 3, 1-163. Ljubljana. Mic h 1 er, I. 1934: Nova odkritja v Križni jami. Proteus 1/9, 188-199. Ljubljana. Mi 1 o v a no vic, B. 1937: O litološkim krečnjacima na jugoistočnom obrobu Cerk- niškog polja u Sloveniji. Geol. anali, 74-78. Beograd. M 1 a kar, I. 1967: Primerjava spodnje in zgornje zgradbe idrijskega rudišča. Geo- logija 10, 87-126. Ljubljana. No v a k, D. 1964: Hidrogeološka študija Slovenskega krasa. B. Hidrogeološko raz- iskovanje notranjskega krasa. Arhiv Geol. zavoda SRS, 1-170. Ljubljana. No v a k, D. 1966: Poročilo o barvanju v Križni jami 1965. Naše jame 8, 89. Ljub- ljana. No v a k, D. 1969: O barvanju potoka v Križni jami. Geografski vestnik 41, 75-79. Ljubljana. O s o 1 e, F. 1967: Zakajeni spodmol, jamska paleolitska postaja. Aheološki vestnik 18, 25-42. Ljubljana. Perko, A. 1908: Der Zirknitzer See in Krain - bsterreich. Eine spelao-geographische Skizze. Prometheus, 19/976-978, 625-630, 643-647, 664-667. Berlin. Perc o, A. & E. Boe ga n 1928: Rilievi ed esperimenti con sostanze chimiche e coloranti sulla Piuca e Rio dei Camberi. Le Grotte d'Italia 2/3, 130-143. Trieste. Piči ni n, A. & D. š ker j a n c, 1971: Hidrogeološko poročilo o delu in raziska- vah v zvezi s projektom naravoslovne raziskave Cerkniškega jezera z okolico v letu 1968-1969. Hidrometeorološki zavod SRS, rokopis, Ljubljana. 11 Acta carsologica 161 156 Acta carsologica VIII, 1978 (1979) Piči ni n, A., & D. š ker j a n c 1971 a: Recenzijsko poročilo o poskusu stalne ojezeritve Cerkniškega jezera. Hidrometerološki zavod SRS, rokopis, Ljubljana. P 1 eni čar, M. 1953: Prispevek h geologiji Cerkniškega jezera. Geologija 1, 111-117. Ljubljana. P 1 eni čar, M. & D. Kerčmar, 1959: Osnovna geološka karta FLRJ, Cerknica, Laze. Arhiv Geol. zavoda, Ljubljana. P utic k, W. 1888: Die Ursachen der Uberschwemmungen in den Kesselthalern von Innerkrain. Wochensch. Osterr. Ing. Arch.-Vereines 34/35, 3-10. Wien. P utic k, W. 1902: Der Zirknitzer See und Seine geologische Verhaltnisse. Fest- schrift d. Staats-Oberschule, 273-281. Brilnn. Ravni k, D. 1976: Kameninska podlaga Planinskega polja. Geologija 19, 291-315. Ljubljana. R u s , J. 1925: Morfogenetske skice iz notranjskih strani. I. in II. del. Geografski vestnik 1/2, 29-33, 105, 112. Ljubljana. Rus, J. 1930: O geomorfoloških vzrokih ojezeritve Cerkniškega polja. Zbornik radova III. kongresa slov. geografa in etnografa u Jugoslaviji, 94-95. Beograd. S c hm i d 1, A. 1850: Beitrag zur Hohlenkunde des Karstes. Sitzungsber. Akad. Wiss. 2/5, 464-479, Wien. S c hm i d 1, A. 1854: Die Grotten und Hohlen von Adelsberg Lueg, Planina und Laas. Gedrickt, Leop. Sommer, 1-316. Wien. S p 6 c ker, R. G. 1932: Untersuchungen ilber einige Kesseltaler des Karstes (Adels- berg, Zirknitz und Planina). Neues. Ib. Min. Geol. Paleont. Abh., 68/B, Beilagebd, 260--276. Stuttgart. Ste in b erg, F. A. 1761: Grundliche Nachricht von dem in dem Inner-Krain ge- legenen Czirknitzer-See. A. E. Reichbardtin, 1-235. Laibach. še r c e 1 j, A. 1969: Palinološka raziskovanja Cerkniškega jezera. Vestnik izvršnega odbora sveta LT, 69-71. Ljubljana. še r c e 1 j, A. 1973: Paleobotanične raziskave sedimentov Cerkniškega jezera in okolice. Medn. mlad. raziskovalni tabori (1971-1972), 47-54. Ljubljana. še r c e 1 j, A. 1974: Paleovegetacijske raziskave sedimentov Cerkniškega jezera. Acta carsologica 7, 233-240. Ljubljana. še r k o, A. 1946: Barvanja ponikalnic v Sloveniji. Geografski vestnik 18/1-4, 125-139. Ljubljana. V a 1 vas o r, J. 1689: Die Ehre des Herzogthums Crain, Bd 1-4. Laybach. Vice n ti ni, R. 1875: Bonificio della valli di Laas, Zirknitz, Planina e Lubiana. Arhiv Savske elektrarne, Ljubljana. Z 6 r r er, I. 1838: Beschreibung einer Berghohle bei beiligen Kreuz unweit Laas in Adelsberger Kreise nebst dm Grundwisse und Situation des Planes. Beitr. Naturg. Landw. Topogr. Herz. Krain. izdal F. Hochenwart, 1, 78-88. Ljubljana. žir ovni k, I. 1898: Cerkniško jezero. Slovenska matica, Ljubljana. 162