sLovenska R2AVA Imeli smo ljudi -vrhu gore hrast, imeli smo jih -dali smo jih vam, kaj hočete, grobovi še od nas? (O. Župančič) LETNIK XLVIII NOVEMBER 1997 ŠT.11,NO.11. MEJNIKI ŠTIRJE: In kaj bo z vami, vi mejniki štirje: Gorica, Trst, Celovec,...? Med dijaki v predvojnem Mariboru je bilo zaznati nenavadne občutke nostalgije za slovensko zamejstvo, o katerem dejansko nismo vedeli veliko, niti ne za Celovec, kaj šele za Gorico ali Trst. Sam pa sem imel veliko željo, da bi obiskal ta naS tuji svet. Zgodilo pa se je med vojno in pa prva leta po vojni, da sem videl dobršen del Primorske : Goriška Brda vse do Krmina, Kobaridski kot, Tolminsko, Cepovansko planoto , Vipavsko dolino, Idrijo in Postojno, Kras do Tržiča. Slovensko Istro, Doberdob in pri Devinu obalo Lepe Vide, Gorico in Trst. Poromal sem na JMengore na Sveto Goro, na Visarje in Staro Goro, bil tudi na Krnu in v Bovcu ter v dolini Soče. Videti sem hotel in dejansko me je pot tudi zanesla na našo lepo, zgubljeno Koroško. V šolah v Sloveniji za Časa prve Jugoslavije je domovinska vzgoja skrbela v prvi vrsti za to, da bi si mladi rod privzgojil zavest jugoslovanstva; še veliko bolj izrazito je bilo to v času Titove Jugoslavije - jugoslovanska jedra so samo en primer - in je deloma tudi zaradi precejšnjega števila beguncev iz Primorske bil zelo močan občutek sočustvovanja s Primorci Vse močnejta pa je bila zavest, da je Primorska del Slovenije. Vsi narodni programi so zavestno vključevali Primorsko v Jugoslavijo ali Slovenijo. Tudi razmejitev je pri vseh bila bistveno podobna s sramotno izjemo Edvarda Kardelja, ki je prepuščal Trst Italiji Da si ne bi zapravil preveč simpatij med Slovenci je Kardelj ob zaključku vojne to svoje stališče spremenil, prepustil pa je del slovenske Istre HrvaŠki, kar je imelo usodne posledice pri upostavitvi mejne Črte med obema državama, seveda Sloveniji v škodo. Potem se je zgodilo, kar se je. Gorica in Trst sta ostala v Italiji, Gorica in Trst, ki sta bila za mnoge v Sloveniji bistveni del in pravi simbol Primorske. Pod komunističnimi navdihi pa je vlada Republike Slovenije letos proslavila priključitev Primorske kot enega največjih dosežkov vsega partizanskega boja in njihovega namišljenega sodelovanja kot ena izmed zavezniških vojsk, ki naj bi v skupnem nastopu doprinesla pomemben deldfc k zavezniški zmagi na koncu druge svetovne vojne. Tragedija in dvojna ironija. Primorska brez Trsta in Gorice je močno okrnjena Primorska. Hvalisanje, da je priključitev Primorske Sloveniji zasluga NOB je NOROST. Narost, ker Primorska ni bila priključena Sloveniji, ampak nje le en del, v resnici manj pomemben del. Da pa ima NOB zasluge celo za ta del, je laz, kajti Primorska s Trstom in Gorico in tudi Koroška bi vsekakor pripadle Jugoslaviji in s tem Sloveniji brez zapadnim zaveznikom sovražne NOB. Trav mik " v Stari Gorid "Kanal" v tržaškem zalivu. Izguba Slovenske Benečije, najlepših predelov goriških Brd, Devinske in Tržaške obale, predvsem pa izguba Gorice in Trsta je neprecenljiva narodna tragedija, ki jo ima na vesti NOB v vseh njenih inačicah, katere se stekajo v svojem vrhu v takratni komunistični partiji Slovenije in tudi njenih današnjih nadaljevanjih , v kolikor le ta opravičujejo in zagovarjajo početja, zablode in držo slovenske komunistične partije med vojno in vsa prva leta po njej. Dolgo je veljal polom o upostavitvi socialističnega sistema v Sloveniji največja pridobitev NOB. To je, seveda, potrdilo, da je bilo vse partizanstvo socialistična revolucija ter da so vse govorice o borbah proti vojnim okupatorjem Slovenije samo utvara. Prav zato so propagandna središča - verjetno le eno samo in isto, ki zasega in je zasegalo vsa medija in vse ustanove- začela zanikati ali tajiti zgodbo o pridobitvah revolucije in namesto nje poudariti laž, češ da je bilo partizanstvo ustanovljeno z namenom, da se bori proti okupatorjem in da je kot tako odigralo pomembno vlogo pri zlomu nacizma. NOBENE , PIKA! In nato Še en korak naprej: Partizanstvo z NOB in zapadni zavezniki, da so bili zavezniki Kako neki bi zavezniki ne ugodili svojim "zaveznikom", ko je Šlo za ozemeljske zahteve na Primorskem in so raje ugodili svojim vojnim sovražnikom. Zato, ker zapad pač ni mogel, Četudi bi hotel, priznati, ne sebi ne drugim,da bi bili partizani njihovi zaveznik LTudi ne, ker k zmagi proti Nemcem partizani niso doprinesli ni£ Nič, ker njihovo početje in njihov namen ni bila borba proti Nemcem, pač pa borba proti tistemu delu slovenskega naroda, ki je zavračal komunizem. Zato je tudi bila Slovenija tisti del Evrope, razen Nemčije, od koder je nemška armada prav nazadnje odšla in to zaradi smotrnih partizanskih vojaških posegov, ki so itak bili naperjeni proti slovenskim domobrancem. Poučno je tudi partizansko "zavezništvo" prav na Primorskem: Ko zavezniki niso partizanom priznali zavezništva tako kot ga sedanja (lažna) NOB skuša prikazati danes, so partizani zapravili sebi zadnje simpatije zaveznikov s svojim nespametnim in arogantnim obnašanjem prav na Primorskem in s tem napravili vse , kar je bilo treba ali še več, da so zapravili Primorsko za Slovence. Sestrelitev ameriških letal je bil en primer. Partizansko neslovensko početje je pa bilo najbolj vidno v šolstvu, ko so na vse načine ustrahovali slovenske starše, naj nikar (za božjo voljo nikar!) ne pošiljajo otrok v slovenske šole. Mohor k v dom, kulturno tndtice KOROŠKIH SLOVENCEV. Tako so samo nadaljevali s svojo protislovensko držo in protislovensko gonjo, ko je nekomunistična Primorska začela obnavljati slovenstvo na Primorskem na ruševinah, ki jih je zagrešil italijanski fašizem. Pri vsem tem je pa komunistična partija poskušala ustvarjati videz, da je ravnala slovenskemu narodu v korist in da je bilo smotrno uničevati slovensko obnova Tako je v knjigi, ki jo je izdala komunistična partija z naslovom " Domobranstvo na PrimorskenTobsodila, sicer minimalen program slovenske obnove primorskih nekomunistov, najbrž zato, ker pač ni bil nadaljevanje na str. 2. slovenska DRŽAVA FOR A FREE SLOVENIA Subscription rales: S15.00 per year S 1.50 single issue Advertising: $0.45 per agate line Member of Multilingual Press Association of Ontario Member of Canadian Multilingual Press Federation Owned and published monthly by Slovenian National Federation of Canada Marta Jamnik-Sousa, President 79 Watson Ave. Toronto, On. M6S 4E2 Lastnik in izdajatelj Slovenska Narodna Zveza v Kanadi ga. Marta Jamnik-Sousa, Predsednica Edited by Editorial Board Urejuje konzorcij Slovenska Dftava Zastopnika: Slavko Skoberne Espana 1316 Castelar (1712) Prov. Buenos Aires Argentina AvguStin Kuk 16 Northfield Rd. Scarborough, Ontario M1G 2H4 Canada T/FAX (416) 439-8387 TELEPHONE # (416) 766-4848 FAX # (416) 766-7088 Letna naročnina: Za Kanada in ZDA $15.00. Za Argentino in Braziljo po dogovoru; Anglija, Avstrija, Avstralija, Francija in oruge dftave S 12.00 U.S. Po letalski posti po dogovoru. Za podpisane članke odgovarija pisec. Ni nujno da bi se avtorjeva naziranja morala skladati v celoti z mišljenjem uredništva in izdajatelja. Kandidati za Predsednika REPUBLIKE SLOVENIJE dr. BOGOMIR KOVAČ Rojen 12. 11. 1952, doktor ekonomskih znanosti, profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. MILAN KUČAN Rojen 14. 1. 1941, diplomirani pravnik, predsednik Republike Slovenije. FRANC MIKLAVČIČ Rojen 29. 9. 1921, diplomirani pravnik, upokojenec, predstavnik KSU. MARJAN POLJŠAK Rojen 8. 9. 1945, dipl. inž. kemijske tehnologije, nekdanji poslanec, ni zaposlen, predsednik NSD. mag. MARJAN CE-RAR Rojen 15. 5. 1943, magister kemije in ekonomije, glavni direktor Belinke. dr. JOŽE BERNIK Rojen 13. 4. 1924. doktor pravnih znanosti, upokojenec, predsednik Slovenskega svetovnega kongresa. JANEZ PODOBNIK Rojen 17. 9. 1959, dr. medicine, predsednik državnega zbora, predsednik Programskega sveta pri SLS. TONE PERŠAK Rojen 2. 1. 1947, diplomirani režiser in diplomirani komparativist, docent za teorijo gledališča. I Agencija Reuter poroča na Internetu, da Je na zadnjih volitvah za predsednika SLOVENIJE, dne 23. novembra 1997zmagal g. Milan Kučan, ("neodvisen ") z 55 % glasov volilcev. Sledil mu Je dr. Janez Podobnik, (SLS) z 1K5 % . Od ostalih Sest kandidatov sta dobila samo dva člana nad 5 % glasov. Radi poštne stavke v Kanadi, nimamo podrobnefiih poročil. Slovenska Hranilnica in Posojilnica Janeza E. Kreka Prva Slovenska Hranilnica in Posojilnica v Kanadi John E. Krek's Slovenian Credit Union Canada's first Slovenian Credit Union SLOVENIAN CREDIT UNION 747 Brown's Line Etobicoke, Ontario M8W 3V7 tel: (416) 252-6527 Monday Tuesday Wednesday Thursday Friday Saturday 9:30 am - 4:00 pm 9:30 am -4:00 pm 9:30 am -4:00 pm 9:30 am - 7:30 pm 9:30 am - 7:30 pm 9:00 am -12:30 pm 646 Euclid Avenue Toronto, Ontario M6G 2T5 tel: (416) 532-4746 Tuesday Thursday Friday Saturday 10:00 am - 4:00 pm 10:00 am - 7:00 pm 10:00 am -8:00 pm 10:00 am -1:00 pm SERVICES • Chequing • Savings • Term deposits • RRSP • RRIF • Loans • Mortgages • Line-of-Credit • Master Card • Banking machine card • Travel Insurance • Travellers Cheques USLUGE • Čekovni račun • Hranilne vloge • RRSP .RRIF • Hipotečna posojila • Osebna posojila • Kreditna karta Master Card Nič ni težko, kar človek rad počne. Ko se mu oko ozira nazaj, v čase otroštva, se odkrije, kako ga je že takrat nekaj gnalo, da si je s posebnim zanimanjem ogledoval stare knjige, podobice, časopise. Dobro se niti ne spominjam, kdaj sem v sebi odkril to žilico, kdaj se me je ta reč prijela. Videl sem očeta, kako rad je segel po knjigi ter bral in bral. Da bi pa tudi kaj napisal, ne, to mu ni »ležalo«. V spominu imam knjigo Ukrajina joka. S slastjo jo je bral, ker je tudi sam hodil po ruskih stepah, ko je bil na fronti. Pripovedoval mi je o življenju v prostrani Rusiji. Nekoč mi je prišla v roke knjižica Drobtinice škocjanske soseske (60 strani), napisal jo je kaplan Leopold Podlogar. To je bilo zame najzanimivejše branje: zgodba o Turkih, ki so pustošili tod v letu 1671, pa zgodba o domačinih, ko so se na dan sv. Marjete, bilo je v letu 1616, kregali zaradi mostu. Tako branje me je, otroka, pritegnilo, da se mu nisem mogel upreti. Iz novejših časov me je pritegnila zgodba o bojih na Studen- STANE STRAŽAR-ŽUPNIJA DOB MdtljtTiije cu pri Dobu, kjer je sedaj poletno gledališče, podobno kot Križanke v Ljubljani. Partizani so napadli, izzivali, Nemci so se maščevali nad ljudmi. Tudi moj sošolec jo je tam skupil. Zbral sem podatke, gradivo, pričevanja. Nastala je igra: Gledališče pod kozolcem (114 strani); uprizorjeni so ji domačini z zanimanjem prisluhnili. Ko se je začela druga svetovna vojna, je Stane imel za sabo le pet razredov osnovne šole; po koncu vojne je obiskoval obrtno, zatem pa še v Ljubljani delovodsko in srednjo elektrotehnično šolo.1 Poklic elektrotehnika me je seznanjal z ljudmi na domžalskem območju, odprl mi je vpogled na podstrešja, nekatera med njimi so hranila dragocene listine, knjige, revije, časopise. Ljudje so mi marsikaj z veseljem - za plačilo - odstopili. Škoda bi bilo, da bi propadalo, kar ie del naše preteklosti. Čim starejši so bili ljudje, s katerimi sem se o teh stvareh pogovarjal, bolj odprti so bili, razumni. Imel sem dostop do Arhiva Slovenije, nadškofijskega arhiva, mestnega, šolskih. Dragocenejše od šolskih so bile župnijske kronike. Učitelj je zapisoval le tisto, kar se je nanašalo na šolo, župnik pa je v kroniko vključeval vse, kar se je pomembnega dogajalo na področju njegove župnije (vojne, vojaki, politika, volitve, vojne žrtve, samomori, medsebojna trenja, praznovanja, društva, izseljenstvo...). Kar zadeva zadnjo vojno - ter čas po njej -, so mi marsikaj za-molčeVanega odkrili naši izseljenci v Kanadi (Toronto, Hamilton) ter ZDA (Cleveland), kjer sem bil trikrat, in v Argentini (Buenos Aires, 1991). Med njimi sem zbral veliko pričevanj. Ko se ne bi bil sam prepričal, bi težko razumel naše rojake. Ni iz trte zvito, da je ob koncu vojne iz Slovenije odšel lepši cvet naroda. Zelo veliko naših rojakov je na dobrih položajih, v tujini so se ustalili gospodarsko in duhovno. Trije obiski mojim rojakom onkraj oceana so bili zame bogata življenjska izkušnja. V letu 1923 se je iz domžalske župnije izselilo v ZDA 384 ljudi (samo v New Yorku je 305 Slamnikarjev). MEJNIKI STIRIE: Nadaljevanje iz str. 1. njen lasten program, ali pa je bil preveč slovenski in zato ne v skladu politike italijansko-slovenskega bratstva (fratelance), ki je bilo v tistem času in še dolgo potem vodilo politike, ki jo je vodila komunistična partija na Primorskem.. In naravno, slovenska komunistična partija je odklanjala dosledno vsak izrazito slovenski program, njen pa je bil vse skozi "fratelanČno" pobarvan. Omeniti gre tukaj minimalne zahteve, ki jim je partija(kaksna sramota!!!) to je slovenska komunistična partija ostro nasprotovala, ki so povzeto iz partizanskih virov "slovenske šole, slovenski župani (dr.Ivana PetriČa iz Vipave so partizani ubili samo zato, ker je bil slovenski župan) in občinski odbori, slovenski uradni jezik na okrajnih sodiščih, slovenski uradniki tudi na prefekturi, povrnitev Škode, povzročene s požigom Narodnega doma v Trstu."... etc Nadalje slovenski radijo program na radiju Trst, slovensko časopisje in sploh stvari, ki so jih zatrli Italijani za časa fašizma. Vsemu temu (spet kakšna sramota!) je OF nasprotovala in prav nič odveč ni, da jo imenujemo slovensko protislovensko organizacijo, ki je slovenstvo izdala in z vsem svojim početjem zapravila Primorsko. Vse to je PRAZNOVANJE priključitve Primorske in prava resnica o tem praznovan-ju ; kar so pa počenjali v Novi Gorici je samemu sebi pesek v oči. c. j. m. Drugačni so bili časi, ki jih Stane spoznava iz ohranjenih virov in tudi iz pričevanj starih ljudi. Vse se spreminja: ljudje, vasi, hiše, narava, družbena ureditev, oblast... Vselej je dovolj prijetnih in manj prijetnih ter lepih strani. Nekoč večeri, ko so ženske kite pletle, pa so se pridružili še fantje pa godec s harmoniko; bilo je Prof. Ehrlich svetnik? *. i •- .• -i i V Assisiju so se pred kratkim slovesno spomnili 75-letnke mednarodne katoliške študentske organizacije Pax: Romana in 50l obletnice ustanovitve Mednarodnega katoliškega gibanja za izobraženske in kulturne zadeve. Med razpravo o razvoju Pax Romanc je beseda nanesla tudi na kongres, ki ga je gibanje ob sodelovanju Slovenske dijaške zveze in akademskega kluba Straža leta 1939 pod vodstvom prof. Lamberta Ehrlicha organiziralo v Sloveniji Nekdanja predsednika Pax Romane, Američan Edward J. Kirchner, ki je bil izvoljen na kongresu v Sloveniji in Španec prof. Joachim Ruiz^Jimenez, poznejši španski veleposlanik pri Svetem sedežu, sta se živo spominjala tega dogodka. Posebej jima je ostal v spominu lik prof. Ehrlicha kot enega najbolj odločnih organizatorjev borbe proti komunistični infiltraciji v Sloveniji prav posebej med akademiki in študenti Čudila sta se, kako da pri nas še nismo zaceli postopka za njegovo razglasitev za m učenca (blaženega), saj po njunem mnenju ni nobenega dvoma, da je bil prof. Ehrlich umorjen »in odio Dei« (iz sovraštva do Boga) in zaradi svojega boja proti komunizmu. Udeležencem kongresa je papež priporočil, naj si katoliški izobraženci še naprej prizadevajo za družbo, ki bo temeljila na pravičnosti in svobodi Dru&na R. vt. S študijskih dni Pax Romane v Rogaški Slatini Po 60. letik prepoznamo sledeče udeležence: Mariborski škof dr. Ivan Tomaži £, levo dr. Maks Vraber, desno lag. Ione Tepež, dekan Va|da, aa levi prof. dr. Ekrlick, prof. Pavle Verbic, aa strani dve (ttčai Slovenki v narodnik nošah, gdč Zora in gdc Zlata Bartol. Morda boste brald spoznali Se koga! Sporo&tet Nekje na sliki tudi prof. dr. Kirsckbaum, podpredsednik P.R. in wis prijatelj. K poročilu o 75. obletnici kongresa mednarodne katoliške študentovske organizacije PAX ROMANA v Assiziju (Italija), se nam zdi primerno dodati iz di pr ar hiva SLOVENSKE DRŽAVE bolj podrobne informacije o tem kongresu, ki sta ga v Sloveniji leta 1938 priredili Slovenska dijaška zveza (SDZ) in akademski klub Straža pod duhovnim vodstvom prof. dr. Lambert Ehrlicha Študentovski kongres se je vršil v treh krajih Slovenije: Na Bledu, v Rogaški Slatini z zaključkom v Ljubljani Udeležilo se ga je zastopstvo 20 narodnosti, med njimi Belgijci Flamci Bolgari, ZDA, Canada, ^nglija, Irska, Britska Indija, Francija, Švica, Čehi Slovaki Madžari Romuni Poljaki Ukrajina, Nizozemci ameriški Ukrajinci, Hrvati in Slovenci Vidno odsotna pa je bila mladina treh evropskih narodnosti, ki je bila politično ovirana, da ni mogla pridružiti svojega glasu temu katoliškemu aktu univerzalne ljubezni organizacije, ki se je po celem svetu borila proti novemu redu , ki je izhajal iz rasistične misli PAX ROMANA je organizacija katoliške dijaške mladine vseh narodnosti, brez ozira na politično ali kakršno koli drugo pripadnost In kakor se hoče ta mladina v vsem držati papeževih navodil o vprašanju komunizma, tako hoče tudi točno slediti papeževim navodilom v okrožnici ki govori o rasističnih zmotah". Zborovali so v treh skupinah po 30-40, kjer so razpravljali o tekočih temah in delali zaklučke osnovane na katoliških principih. Na koncu konference so izvolili nov odbor Pax Romanae. Za novega predsednika je bil izvoljen Amerikanec Edward Kirchener, za podpredsednika pa Slovak prof. dr. Jožef Kirschbaum , ki sedaj živi v Kanadi in iz tistih Časov še danes vzdržuje prijateljske zveze z bivšimi člani SDZ in A.K. Straža. Predsednik Kirchener je na koncu povabil vse za prihodno ieto 1939, na kongres v New York. O kongresu je poročala veČina evropskih listov: Osservatore Romano, Temps, Echo de Paris, le Jour , la Croix, Temps Present, the Catholic Herald, La Liberie (Friburg), Luxenburger Wort in drugi iz dežel, ki so imele na kongresu svoje delegacije. Organizacija kongresa je bila brezhibna. K temu dodajamo Še navdušenje udeležencev nad pokrajino - SLOVENIJO. Francoski Časnikar L.Verschave je zapisal v La Croix: "Poznate Rogaško Slatino? Kar se nas tiče, moramo priznati da doslej nismo poznali tega divnega zdravilišča, ležečega blizu meje med Slovenijo in Hrvaško..." P. Henri Simon pa pravi v Temps Present o Bledu, da je "eden najlepših krajev v Evropi". Nato pravi v poročilu o kongresu, da bi bilo treba najprej popisati svežo pokrajino jezera in zelenih gora, ki je tri dni čarala in na kateri so tri dni počivale nase oči. Na terasi Park-hotela na Bledu, čisto ob robu jezera, nasproti majhnemu otočku na katerem se dviga cerkvica Devici posvečena, je bila jutranja zora, modrikasta od neotipljive megle in lahne sence gora. FRANCE BALANTIČ ZASUTA USTA Nekje pokopališče je na hribu, brez križev, rož, grobovi sami in prek razpadlega zidu rumena trta, ki išče luč z ugaslimi rokami. Ležim v globini tiho, tiho, v dolini mrzel je večer in pust. Pri meni noč je in mi sveti. Joj, lep je molk s prstjo zasutih ust! najlahnejša in polna utehe, ki jo je sploh mogoče videti... Toda opisna literatura ni moj namen. Naj mi zadošča, če rečem, da so slovenski Študenti za prisrčen sprejem svojih tovarišev znali izbrati kraj, ustvariti okolje, postaviti red. Njihov predsednik Maks Wraber je organiziral kongres in predsedoval s tako vdanostjo, s preprosto in smehaljajoco prisrčnostjo, ki mu je pridobila vsa srca. Tako je ta slovenska katoliška mladina odigrala vlogo ambasadorjev, ki so predstavili SLOVENIJO številnim mednarodnim izobražencem, kot kulturno katoliško deželo, ki se je držala pa peški h načel do nacizma in komunizma. Zato so z žalostjo spremljali tragično usodo katoliških izobražencev P.R. v Sloveniji med vojno in po vojni in dajali moralno pomoč naporom slovenskega naroda pri njegovem osamosvajanju. Na žalost polstoletni zgodovinski dogodki po 2 svetovni vojni niso bili naklonjeni vzdrževanju papeskih okrožnic. Prepričani pa smo, da bo drugo tisočletje končno prineslo tudi Sloveniji tisti MIR, ki so ga zagovarjali udeleženci kongresa PAX ROMANA leta 1938 v Sloveniji Za dosego tega cilja se priporočajmo še naprej mučeniŠkemu prof. dr. Ehrlichu, z željo, da bi ga Katoliška Cerkev prištela k mučencem, ki so umrli za vera Patru BAZILlJU v spomin Bazilij dragi, kako je hitro prišla sestra smrt! A saj preselil si se v lepše le življenje, Z ljubeznijo Očeta prepojeno In z žrtvami pravičnih in krvjo mučencev ožarjeno! Lepoto gledaš zdaj Očeta in Marij e In sonce le ljubezni nate sije. Jezero se krvi v škrlat je mučeniški spremenilo, Udarci so se v prah pritlehni razpršili. — Srce se v sreči bo odslej na veke veselilo. e.g. Nastop slovenskega novinarja, g. Slavka Skoberneta., urednika Slovenske države in člana SLOVENSKEGA DRŽAVNEGA GIBANJA v Argentini, na zborovanju Slovenske Kulturne Akcije pri predstavitvi knjige dr. S. Kocipra "Kar sem živel" Lojze Kožar NJENE POSTAJE Pri založbi DRUŽINA v Ljubljani Je izšla knjiga ljudskega pisatelja Lojze Kožar-ja pod naslovom "NJENE POSTAJE". Silno lepo in živo opisuje pisatelj življenje mlade učiteljice Jožice; odločne, pokončne in globoko verne so&olke, ki jo je življenje kovalo prav do konca. Takih in podobnih deklet bi rabil nas narod doma in v tujini in nikomur be se ne bilo treba bati za obstoj Slovencev. Knjiga bi bila primerno darilo za BožiČ ali kadar koli. DRUŽINA Ljubljana 1996 Janez E. KREK, (konec) Newly established cooperatives soon felt the aeed for a central organization. In 1895, in Ljubljana, the Zveza kranjskih poaojilnic (Union of Lending Institutions of Carniola) was organized as the central for credit cooperative ia Carniola, and Gospodarska zveza (Economic Union) for all non-credit cooperatives among Slovenes regardless of crown-land borders. Both were organized as associations, not as cooperatives. One of their main goals was to organize more cooperatives. In 1900 both organizations amalgamated and changed their legal form into a cooperative Gospodarska zveza (Economic Union). It started publishing Narodni gospodar (National Economist) as the informative and educational organ of the movement In 1901 it acquired a substantial number of shares of the printing cooperative Zadruzna tiskarna (Cooperative Priating House) which was used as the supplier of business forms for cooperatives. Oa account of the amended Cooperative Act of 1903 the organization was split again: Zadruzna zveza as the union with the right of auditing as well as general representation of the movement and at the same time it assumed the role of a financial central from Ljudska posojilnica; and Gospodarska zveza as the union of all non-credit cooperatives. In an editorial for the 1895 New Year's issue of the Catholic daily Slovenec Krek claimed that Ralffeisen type cooperatives represent the best beginning for organizing farmers. He considered cooperatives as an essential part of adult education. In 1903 he wrote: "In our country education without cooperatives is useless." The labour unions in 1897 formed a federation for furthering trade union activities and especially education. This emphasis on education later became the main activity of the Federation. As a result, in 1898, labour unions separated from the Federation and formed pure labour unions, but retained their membership in the Federation for educational purposes. Dr. Krek became president of this Slovenska krscanska socialna zveza (Slovene Christian Social Union) in 1900 and retained this position until his death. As a visiting priest Krek spent some time in 1899 among many Slovene immigrant workers in Germany and reported his impression in Slovenec under the title "Letters from Westfallen." At the second Catholic Congress in September 1900 Krek was instrumental in the formulation of the Catholic social and political program. During the same year he also established the Welfare Association for working Men and Women in the tobacco factory in Ljubljana. This was the first organization of this kind in the whole of Austria. In 1901 it had a membership of 1,409. this organization enabled the workers to gain a 31.3% increase in wages in its first seven years. Dr. Krek was also vice-president of the Leo's Society, a learned society, named after Pope Leo XIII. It emphasized studies of social sciences through group discussions and publications. Its review was entitled Katoliski obzornik (Catholic Review) and later Cas (Time). Krek became its editor in 1901. In the same year he published his most important book Socijalizem, a book of 592 pages containing basic concepts of sociology and the history of socialism of all shades till the end of the 19th century. It was the first book of that kind in the Slovene language. All the proceeds of the book which sold extremely well went to support the educational activities of the Slovene Christian Social Union. Dr. Krek also composed a poem in honour of Leo XIII which he recited at one of the Society's meetings in 1903. As an active politician he was fully aware of the role of the government in economics. He advocated the constructive use of power by the state when he said (in 1900): "The state should ensure employment for everybody." In 1909 Krek published an essay "Social Insurance for Farmers." His sketches for Sunday sermons for priests published in the review Dusni pastir (Pastor of Souls) had as their theme primarily social topics. The same review also published his five lectures on the social organization of early Christians. His students in the seminary published the following of this lectures in lithographed form (taken in shorthand and checked over by Dr. Krek): Psychology (164 pages), Cosmology and Natural Theology (173 pages), Ethics (149 pages), Economics (163 pages), and Addenda to Socialism (134 pages). It is estimated that during his public life he gave at least 3,000 lectures and speeches (sermons in churches and class lectures not included) and wrote over 6,000 articles. KREK'S PERSONALITY At the beginning and at the end of his public life Krek was a moderate drinker. After he realized how much harm alcohol was causing, especially among working people he abstained from alcohol for many years and was very active in promoting education on the social consequences of excessive drinking. As a person with a broad background and understanding of people, Krek was able to ascertain their interests and needs and properly determine their problems. He did not have to worry about establishing spiritual contact with his audiences. As soon as he started to speak he had the undivided attention of his listeners. As soon as he had come to Ljubljana after completion of his doctoral studies as a young priest he was recognized as a person, capable not only of activating the minds of young students with his ideas and visions, but also to bring these visions to fruition. Later he was in close contact with Slovene students pursuing graduate studies in Vienna because there was no university in Slovenia until 1919. Because he was for many years a parliamentarian in Vienna he was able to influence as well as guide these students. To express their affection they made him honorary member of "Danica", their students' club. From 1906 on he arranged regular private summer courses for college and university students. He also held special extracurricular courses for seminarians in which he lectured in Sociology, Economics and Political Science. His visitors, many of them parliamentarians from other Slavic in the Austrian empire, enlarged the horizons of his students. In summertime, one of his favourite habits was to send a student with a book to the solitude of a logger's cabin in the woods in order to encourage him to become more thoroughly acquainted with the subject. He also used to take students to different public lectures and meetings and, gave them an opportunity for active participation and Involvement. Dr. Krek did not approve of any public recognition for himself. In 1904 his bishop Jeglic brought him the title of a Domestic Prelate from Rome. Because the bishop was aware that Krek would not he able to pay the usual fee for the honour he persuaded Pope Pius X. to confer it on 1dm gratis. He was able to report to the Pope that Krek did not have any money because he was giving all his money to the needy. To the great disappointment of the bishop Krek could not be persuaded to accept the honour and it had to be returned In 1910 his friends in Zagreb, Croatia, prepared a surprise party in his honour. Krek's answer to the toast was: "Be damned whoever trusts in man, even if this man be Krek." / HARD WORK TILL THE END Since his return from studies in Vienna (1892) Krek's life was a continuous spending of himself for others. He gave away his salaries to the poor. His powerful voice was constantly used, often many times in the same day and in different places, for sermons, speeches, lectures, discussions. During his teaching career it was not unusual for him to arrive at early lectures with dirty boots. He ww coming straight from some distant village where he had conducted some meeting or gave a lecture the night before. His talents in writing were amply employed He supplied all of the numerous Catholic publications in Slovenia with poems, novels and plays, and even more numerous articles, essays and polemics. He gave his organizing talents to workers, farmers, cooperators, organizers of adult education and the political party. As a leader he was pioneering new methods for his people who were just in the process of change from a "folk" society into a "national" society, asserting their national individuality in economics, professional and educational organizations as well as in politics. During World War I he worked actively for the political union of the South Slavs. In 1916 he published in German a booklet on Slovenes in Jena "Die Slowenen". A year later it was published in French. After an exhausting campaign Krek returned home. On his way to Dalmatia where he organized many credit cooperatives he stopped for a few days rest at the glebe house of his friend There, on October », 1917, he died of a heart attack. Large crowds participated in his burial in Ljubljana on October 13. In 1920 the renowned Slovene sculptor L. Dolinar completed an impressive monument for his grave named "Titans are crying" as an expression of the deep grief of the nation at the loss of its great leader. The Slovene novelist-priest Franc S. Finzgar describes his burial in his memoirs: 'The whole Slovene nation gathered around Ha cofOa - without amy invitation or appeal. It surged to hh grave aa a ware: the poor, the worker, the farmer, the Intellectual, the learned - everybody experienced an Inner grief without a trace of pretense of official coolness - everywhere a genuine sorrow. All felt desperate became they have buried - love. The whole nation felt that It lost a man who was everything to everybody, and nothing to himself who fought his whole life for suffering brothers, for all the humbled and offended. Be really was "everyday bread9 to his people. Avguitin Kuk STANE STRAŽAR Nadaljevanje s str. 2. petja in kramljanja, pestrega družabnega življenja na pretek. Nobene naglice, kot nas pesti dandanašnji, nobenega nezaupanja v državo in tiste, ki so jo vodili. Eden najstarejših med Dornžalčani ni mogel preh-valiti stare avstrijske monarhije, v kateri se je vedelo, kako in kaj; bil je to čas, ko so sicer veliko garali, vendar, niso bili nesrečni, nezadovoljni; sokove so pili, jedli krompir in solato, le včasih pečenko in potico povrh. Skromne hiše so v sebi hranile toliko skrivnosti, družinske sreče... Manjka nam tiste duše - v ljudeh je ni videti, brezdušna pa so tudi ta poslopja, ki se tesnijo drugo ob drugo -mrzka, betonsko hladna, -, v ljudeh pa, ki jih poseljujejo, so strašne razdalje. Devet otrok nas je bilo - cela četa; igrali smo se, z združenimi močmi kaj postorili, tudi pretepa ni manjkalo, a kljub temu smo se imeli radi in smo znali drug drugemu odpuščati. Ata je bil rojen v letu 1878 (+1953), mama je bila dvajset let mlajša. Šele po štirih letih se je vrnil iz ruske fronte. Otrokom nam je govoril: Videl sem v Rusiji, kaj pomeni uničevalni komunizem in socializem; jaz sicer ne bom doživel njegovega padca pri nas, vi pa ga zagotovo boste! Kako je mogoče orisati podobo Doba v zadnjih sedmih stoletjih, odkar je tu ustanovljena du-šnopastirska enota - župnija? Vse je le bežno, neznatno, kar se zarisuje na 690 straneh knjige »Dob skozi stoletja«, kakor v muzejih, arhivih, kronikah živi to zastekleno življenje - kot nekakšna pokopališča; draga kultura sicer, ponos starožitnosti, vse skupaj pa je vendarle sveženj arhivskega gradiva, ki je nastalo zaradi preproste nagnjenosti do zbiranja. Z dohodki od knjig kajpada ne bi mogel preživljati niti sebe, še manj družine. Moje delo je bilo STANE STRAZAR-ZUPNIJA DOB konec. garaško, a se je splačalo, saj ga je narekovala posebna ljubezen do tega dela, spoštovanje do vsega, kar so nam zapustili naši predniki. Tudi drugih osrečujočih občutkov ne manjka. Kmalu po izidu knjige o Dobu me je na pločniku zaustavil mlad fant, zgodovinar, in mi dejal: Vesel sem vaše knjige, z občutkom jo prebiram, pošteno je napisana. Več telefonskih klicev sem prejel iz Kanade in Amerike: Veš, do štirih zjutraj sem jo bral; zanimivo pisanje, marsikaj mi je znano, osvežil sem spomine na domači kraj. Tako in podobno so mi povedali tudi drugi. Prenekateri domačin mi je dejal: Sem kupil kar pet (štiri, tri, dve) knjig, da jih bom podaril svojim otrokom; naj vedo, kako so živeli, kaj verovali, kaj počeli naši predniki. Občutek, da sem nekaj vendarle prispeval k samozavesti, ponosu naših mladih, je tudi nadvse osrečujoč. Marsikaj sem rešil pred propadom. Kolikokrat sem odkril v zaprašenem kotičku podstrešja, stanovanja, zakristije kakšen star zapis, še kako dragocen... Rešil sem ga pred propadom. Prenekatera župnijska kronika je končala v papirnici Količevo. Dobsko - Kronika Dobo-vska - je že pri drogodrobu po naključju zagledal delavec domačin, moralo je biti ob koncu leta 1945 ali na začetku 1946. To je bila stara kronika s prvim zapisom iz leta 1890, spisal pa jo je zgodovinar Ivan Vrhovnik, ki je od leta 1885 do 1887 v Dobu kaplanoval. Župnijske kronike so Nemci ob okupaciji uskladiščili v Kranju; zanje je skrbel nemški oficir. Hujše se je pisalo kronikam po vojni. Tisti prostor v Kranju so potrebovali za druge namene, zato so vse gradivo odpeljali v Papirnico Količevo. Poleg domžalske so se ohranile tudi mengeška, moravška, blago-viška in še kakšna kronika iz okolice Domžal. Vsega gradiva ni mogoče zbrati, vselej ostanejo vrzeli, ki jih ni mogoče razrešiti. Zob časa mnogo-kaj dragocenega za vedno pokoplje. Najboljši oskrbniki zapisov iz preteklosti - in tudi sami pisci sočasnih dogodkov - so bili vselej župniki. Nekateri so imeli vsega občudovanja vredno pisavo, umetniško in berljivo... Danes pišemo tako, da je komaj berljivo. Nekdanji župnijski kronisti so bili natančni, vztrajni, dosledni, resnicoljubni. Imeli so urejene kronike, zapisovali so dogodke iz župnije in širše okolice. Previdni so pri svojem zapisovanju bili po drugi svetovni vojni, saj ni bilo varno karkoli zapisovati, vsaj po resnici ne. Dovolj je bilo, da je policija enega zaslišala, pa je že zbudila strah daleč naokrog. Preden je knjiga šla v tisk, jo je moral kdo pregledati... Mojih knjig ni nihče pregledoval, s tem pa ni rečeno, da nisem imel nobenih težav. Zataknilo se je pri eni izmed mojih prvih knjig (80 let gasilstva). Napisal sem, da je leta 1891 gasilski dom blagoslovil takratni župnik. Kaj hujšega. Tisti, ki me je zasliševal, zakaj sem župnika omenil, mi je dejal, da moram pisati ne tako, kakor je res, temveč tako, kakor je prav. Ko sem končal knjigo Moravška dolina (878 strani), so drezali vame, da jo mora pregledati partijski sekretar. Meni se sicer ni zdelo vredno, da sodi o moji knjigi, za katero sem porabil toliko časa, toliko potov toliko noči in študija, nekdo, ki se prav malo razume na zgodovino. Pa vendar sem storil, kakor so mi svetovali. Kramljala sva kramljala - on seveda ni mogel slediti poglavjem na koncu pa je zamahnil z roko, češ naj kar knjiga izide takšna, kakršna pač je. Tudi pri kroniki Ihana »Svet pod taborom« se je zgodilo nekaj podobnega. Na de- set vprašanj naj bi odgovoril domžalskemu partijskemu sekretarju, na koncu pa je le dejal: Stane, ti kar-piši, kakor misliš, da je prav. V vsaki knjigi je po nekaj tisoč sporočil, na stotine pričevanj in izjav. Včasih ni ravno tako preprosto priti do kakšnega podatka, letnice, zgodbe, vira, imena. V zadregi sem dostikrat tudi, ko gre za polpreteklo obdobje, pa je za isti dogodek med domačini več različnih mnenj in pričevanj. Zgodi pa se tudi, da so zadržani, povedali bi že resnico, vendar ne pod svojim imenom, kaj šele ob svoji fotografiji. Ko je ob izidu knjige. Ob bregovih Bistrice (1988) bila tiskovna konferenca, mi je eden takih pričevalcev napisal listek, češ da mu je sedaj pač »žal, da mi je resnico povedal«, ko je namreč prebral svoje pričevanje, kako so prišli štirje partizani ter likvidirali dva domačina. Vsi so vedeli za to resnico, a samo ta si je upal to izreči, in še temu je potem bilo žal, da »je resnico povedal«. V letu 1970 je izšla Kronika Doba (284 strani), predhodnica sedanje »Župnija Dob skozi stoletja« (686 strani)... Pobudo zanjo je-dal dobski župnik in dekan Vladimir Pečnik ob pripravah na 700-letnico župnije Dob. Nisem se omejil zgolj na Dob, temveč sem zajel obsežnejše področje Domžal z okolico. Zbornik ima poleg besedil še nad 700 slik, med katerimi je veliko zelo stariK. Naklada 2000 izvodov se je že v prvem tednu zmanjšala za polovico (Mengeš in Trzin skozi čas, 1993, je :lzšla v nakladi 4000 izvodov, skoraj vsa je že pošla). JOŽE ZADRAVEČ Govor: Tiskovna konferenca v dvorani Slovenske Matice v Ljubljani. Ted Kramolc: Potica za navadni dan Cena: $48.25 Can. Pozdravljen gospod predsednik dr. MahniČ, sodelavci, drage gospe in gospodje. V knjigi obravnavam poleg usode štirih žensk in nekaterih moških likov, slovenske polpreteklosti in kanadske zgodovine, poleg opisa kanadske pokrajine tudi problem asimilacije - torej, prlagoditve ne le slovenske emigracije novi domovini, temveč tudi asimilacije domačinom, to je Kanadčanov, nam. Zdaj ironično po petdesetih letih pa zopet naše prienačenje govorici, obnašanju in vonju najnovejših emigrantov iz Azije, Afrike, Jamajke in iz Južne Amerike. ^ Asimilacija je torej dvorezen meč. Ce pa se ozki problematiki prilagoditve odmaknemo, moramo spoznati, da je življenje pavzaprav neki rožni venec najrazličnejših asimilacij. Dekletu, ženi po poroki, odraščanju otrok, Potica Za Navadni Dan Napisal: Ted Kramolc novemu Šefu v uradu, bolezni in smrti sorodnikov in prijateljev. Najtežje pa je emigrantu se prilagoditi novemu jeziku, običajem kot še vsej Široki sociologiji in potem še spoznanje, da se bo kljub zasrkbljen osti različnih domoljubov v tujini, kot tudi v matični domovini vse skupaj končalo s tretjo, Če ne že z drugo generacijo. Beseda emigracija ali emigrant, ali emigranti, je le beseda tistim, kaerim je to prihranjeno. Je kot Infarkt, rak,smrt, le beseda, dokler se tebi ne pripetL Ostati zvest ljubici, ki te 45 let ni marala, je teika življenska preizkušnja. Le resničen rodoljub to zmore. In tako je ob izidu moje prve knjige z naslovom PODOBE IZ ARHIVOV napisal sicer dobromisleci recenzent, tudi to, da iz Slovenije v Kanado nisem ničesar prinesel. Dejansko pa sem prinesel poleg zavoja revne obleke, dnevnika in nekaj skicirk, tudi debelo torbo predsodkov, gneva, nezaupljivosti, kompleksa manjvrednosti, kot tudi politične paranoje in trajalo je dvajset dolgih let, preden sem postal Kanadčan. O emigraciji, posebno politični, se je pri nas, kot tukaj, že mnogo napisalo. Pisalo se je po največ neresno, tudi žaljivo. Na drugi strani pa deluje že neka industrija zaskrbljenosti o naši usodi. Prepričan sem, da bomo, čeprav smo v Ameriki postali nakakšen hibrid slovenske in ameriške kulture, ostalL Narodno karakteristiko hočeš, nočeš nosimo v svojih genih. Domovinstvo in vse emocije, ki ta pojem spremljajo je, kot jaz razumem, predvsem predprogramiran instinkt. Narodna zavest je nareč prav tisto, kar se je pri nas že 500 let politično manipuliralo in se vedno znova izrablja. Ker si vsaka emigracija in to ne le slovenska ustvari tudi neko zdomsko domovino s podobnimi minskimi polji kot so doma, se mora pisatelj etničnim pastem odmakniti, saj umetnost brez perspektive ni mogoča. To pisatelja potisne na skrajno periferijo izseljenske srenje in tako vnovič postane garjeva ovca, za slovensko stvar že drugič DRAGO LOŽAR, DEVETDESET-LETNIK! Poznani glasbenik in humorist je bil rojen ▼ Ljubljani na Šentpetrskem nasipu 25. oktobra 1907 leta. v Ze mlad je moral pomagati staršem pri skrbi, da se ohrani dom šestim bratom in sestram in da se vsi čim bolj izobrazijo. Pokojni brat Rajko je bil CUSTOS pri ljubljanskem muzeju in pozneje tudi v Ameriki, pokojni brat Janez pa zelo ugleden in upoštevan električni inženir, ki je kot tak umrl v Braziliji Vsa družina je bila glasbeno nadarjena, ena od sester učiteljica in dve sijajni pevki. Po končani trgovski šoli je stopil v službo Vzajemne zavarovalnice in tam pridno delal. V Glasbeni matici, predhodnici Konservatorija,je napravil izpite iz teorije in kompozicije, klavir pa se je učil pri prof. J. Pavčiču, v Begunska pot ga je zanesla v Lienz in Spital, kjer je prepeval ob večerih, cez dan pa vestno in zanesljivo opravljal uradniške posle pri upravi taborišča, dokler se ni preselil Čez morje v Kanado, v StCatharines. V tamkajšnji bolnišnici je bil zaposlen in po stari navadi pridno delal vse do upokojitve. Po nekaj letih bivanja v Kanadi se mu je pridružila »e družina: žena s hčerko in sinom, ki sta d ost udirala v Kanadi Sin se je posvetil jezikom, hčerka pa postala pravi virtuozo na klavirju. Dva časnikarji iz Niagara Polotoka Morda že veste al'pa ne to Lipa park newspaper je; iz njega zveste prav use, če laž al'pa resnica je, v jeziku takem pisan je, ki ga Slovenci govore. VerjameS li? Kaj Se! Mar ni res? Ah, pojdi no! Ha,ha,ha,ha, ha, ha to je kolo salva ta. Tako na primer nam pove kje vse Slovenci tu žive. V St. Catharines in u Weiland so in u Beamsville in še v Grimsby kdo. Pozabit' se ne sme nikol' še R.R.1.2A that's all Popiše vam natanko to, kaj tu Slovenci delajo, kako med sabo govore, Prešeren naš bi zjokal se. No zdaj pa try-jaj in za£ni , Četudi kdo se ti smeji v Ce kupiš house al'build-aš ga, make sure da še upstairs ima, in celar važen je zelo, v njem wash mašino imaš lahko in furnace in pa freezer še, vse to v cellar najdete. Najvažnejši potem je price, seveda se ravna po size. Najboljši prize * ma number one, resnica je, ne, to ni fun. V winery pa grapes oddaš, če z njo že prej contract imaš. v Sure lot of work u house je, mal paintaŠ, vacumcleanas se, pa outside prav nič boljše ni, tako, da always busy sL Se storm window gor boš dal, da heating bo u house ostal. Ko pa si finišh-ov use, tud' zate super je Morda bo steak, morda bo veal, for sure pa to ni krokodiL Svinjine pa nikar je jej, za pork odloči se poprej. s Ce drivat znaš je pametno, da kupiš caro si novo, naj Chrysler bo al Chev alTord, v vsaki pelješ se kot lord. Zato pa licence rabiš se, brez tega u Kanadi ne gre. Za marriage licence rabiš ti, pa njemu se to crazy zdi, naj žena plača ga, ne ti, saj ona v driver's sit sedi Yes, right you are ti pravim jaz, u Kanadi žena je le bos. Gospod Ložar je rad prepeval in komponiral. Dolga leta je bil pevovodja raznih zborov. Najbolj znan je bil v Hamiltonu (cerkveni zbor)in v Lipa Park-u, kjer je vodil petje vec kot 10 let. Torontski mladinci, ki jih je zbral v zbor ŠKRJANČEK so ga imeli silno radi in so žalostno sprejeli novico, da ne more več vsak teden tako daleč na vaje (cca lOOkm). Res, velika škoda!!! Lepo je uglasbil Kremžarjevo pesnitev: Slovenija v svetu. Kuplet: Dva časnikarja, ki ga v tej Številki objavljamo na drugem mestu, je vzbudil veliko smeha in veselja med tuka^njimi Slovenci in bo verjetno pomagal slovenski raziskovalki, ne pa g. Ložar ju, do ponovne P.H.D. ko je delala raziskovanje o vplivu amerikansČine na slovenski jezik. Lot different na farmah je, besed te drugih nauče. Vsi farme dobro runa jo in pronajo in spre-jajo, potem pa peaches thin-ajo, da bolj debele pick-ajo. Mis Lipa park je izvoljena, in midva jo pozdravljava. Le dobro naj se zadrži, Slovencem slavo pridobi Ko pa poteče leto dni, naj Miss se v Mrs, spremeni 747 Brown's Line Etobicoke, Ontario M8W 3V7 te/: (416) 252-6527 Monday Tuesday Wednesday Thursday Friday Saturday 9:30 am - 4:00 pun 9:30 am - 4:00 pm 9:30 am - 4:00 pin 9:30 am - 7:30 pm 9:30 am - 7:30 pm 9:00 am - 12:30 pm 646 Euclid Avenue Toronto, Ontario M6G 2T5 tel: {416) 532-4746 Tuesday Thursday Friday Saturday 10:00 am - 4:00 pm 10:00 am - 7:00 pm 10:00 am - 8:00 pm 10:00 am - 1:00 pm SERVICES • Chequing • Savings • Term deposits • RRSP . RRIF • Loans • Mortgages • Line-of-Credit • Master Card • Banking machine card • Travel Insurance • Travellers Cheques USLUGE • Čekovni račun • Hranilne vloge • RRSP • RRIF • Hipotečna posojila • Osebna posojila • Kreditna karta M aster Csrd G. Drago Ložar pevovodja, z zborom Lipa Park Greš šopat? Pred par meseci je bila v Torontu gdc. dr. Nada Šabec iz mariborske univerze. Raziskovala je "vpliv angleškega jezika na slovenščino v vsakdanji rabL" (primer grem šopat). Rezultatov njenega raziskovanja Še nismo videli. Povedala pa je, da je delala lani na podobnem projektu v ZDA in ugotovila, da so tamkajšnji Slovenci mnogo bolj "okuženi" z amerikanizmom kot mi v Kanadi Verjetno zato, ker pri nas ni bilo tolikšnega stika z tkzv. "starimi Slovenci", ki so prihajali na ta kontinent v prejšnjem stoletju in so znani po ameriških tujkah. Ob premisljanju o slovenskem jeziku se pa nisem mogel premagati, da nebi kritično pogledal tudi ga "amerikanizacijo" slovenskega jezika v Sloveniji Ce pomislimo na vse oglase, tehnične izraze In tujke, s katerimi pisatelji in novinarji skusajo podkrepiti svoja dognanja, na filmski jezik Hollywooda in na njegov vpliv na slovensko mladino, obide Človeka groza. SLOVENSKI JEZIK BO IZGINIL ČE SE BO TO NADALJEVALO. Ravno tako pa tudi neokusne kletvice iz Juga in Zapada ne spadajo v naso kultura Kaj če bi univerze v Sloveniji začele preiskovati ta problem? A.K. Za njegovo devetdesetletnico sta prihitela domov hčerka iz Frankfurta in sin Tomaž iz Montreala z družinama. Neštetim Čestitkam temu socialnemu in kulturnemu delavcu se pridružujejo tudi nase: BOG VAS ŽIVI, G. DRAGO, IN OHRANI SE DOLGO ZDRAVEGA IN VESELEGA Uprava S.D. Slovenska Hranilnica in John E. Krek's Posojilnica Janeza £. Kreka Slovenian Credit Union Prva Slovenska Hranilnica in Posojilnica v Kanadi Canada's first Slovenian Credit Union SLOVENJ AN CXEDIT UNION Marko Jctmnik Creative Director MARKO CR€RTIV€ PRODUCTIONS INC. 101 DUNCAN MILL RORD, SUIT6 104 DON MILLS, ONTARIO, M3ß 1Z3 (416)449-8113 FAX (416) 449-8789 V« V mm ¡Maiekmh uiznmem BROCK, CLARK in JESSICA NOVAK skupno s stari! HEIDY In ADAH želijo vsem prijateljem in znancem blagoslovljene božične praznike in srečno Novo leto. Blagoslovljene božične praznike in srečno Novo leto 1998 želimo vsem znancem ln prijateljem. Marija ln Tone Muhic z družino. SLOVENSKO DRŽAVNO GIBANJE IZ ARGENTINE VOSCI VSEM SOMIŠLJENIKOM PO SVETU j BLAGOSLOVA BOŽJEGA ZA BOŽIČ $ V NOVEM LETU PA ZADOVOL JSTVA, MIRU IN ZDRAVJA Blagoslovljen Bozic in srečno Novo leto Selita vsem znancem in prijateljem JACOB in JANET PLANINSEK HRAKILKICA m SLOVENIA Parishes Credit Union 725 Brown's Line, Toronto, Ontario M8W 3V7 Tel: 416 255-1742 Fax: 416 255-3871 Monday, Tuesday, Wednesday...10:00 a.m. - 4:00 p.m. Thursday, Friday.........................10:00 a.m. -7:30 p.m. Saturday.......................................9:00 a.m. - 12 noon. 618 Manning Ave., Toronto, Ontario M6G 2V9 Tel: 416 531-8475 Fax: 416 531-8533 Monday....................................12:00 noon - 4:00 p.m. Tuesday, Wednesday...............10:00 a.m. - 4:00 p.m. Thursday, Friday.......................10:00 a.m. - 7:30 p.m. Villa Slovenia 23 Delawana Drive, Hamilton Ontario L8E 3N6 Tel: 905 578-7511 Fax: 905 578-5130 Thursday.......................3:30 p.m. -7:30 p.m. Friday..........................12:30 p.m. -7:30 p.m. Saturday........................9:00 p.m. - 12 noon. Dom Lipa, Toronto, Ontario (For residents only) Wednesday............3:00 p.m. -4:00 p.m. i i Govor slikarja in pisatelja prof.Marjana Tršarja ob priliki odkritja GORŠETOVEGA SPOMENIKA Spoštovane častilke in častilci Goršctovcga spomina Ljudem nam je usojeno, da živimo sedanjost iz preteklosti v prihodnost Vse dandanašnje je tesno povezano s tistim včerajšnjim in že namenjeno v ono jutrišnjo. To nenehno človeško romanje, zavezano vsem trem časom našega zemeljskega obstajanja, nas sili, prestavlja v višje oblike sobivanja. Z enakostjo jezika, s podobnostjo navad in obnašanja, s skupno usodo ozemlja in zgodovine nas pregnetava v razločljivost posebnega naroda. Kot vsi, tudi nas slovenski sanja svoje izbrane, zelene dlje, sanja svoj lepši, bolj vedri jutri. In da ne bi zašel v blodnjaku varljivih križišč in stranpoti , si markira pravo smer, postavlja si trajne, vidne smerokaze / spomenike. Spomenike dogodkom, ki so se tako prelomno zapisali v celovito narodovo zavest, da pomenijo stopnico v njegovem bitju in žitju Spomenike tistim izjemnim ljudem, ki so z veličino svojega dela, žrtvovanja, s svojo genialnostjo pomagali dvigati , bogatiti narodovo samozavest, polnili zakladnico njegove materijelne in duhovne kulture. Z občudovanjem in hvaležnostjo jih postavljamo za vzgled prihajajočim rodovom, da bi hodili po njihovi svetli poti. Ta spomenik zahvale in vzgledovanja, spoštovani navzoči, odkriva danes SODRAZICA. Odkriva ga svojemu rojaku, v malem Zamostecu rojenemu slovenskemu kiparju, FRANCETU GORŠETU. Iz tradicionalno številne in revne družine se je ta nadarjeni fant po zavzetem študiju v Ljubljani in na zagrebški akademiji povzpel do vodilnega slovenskega kiparja, čigar ime je odzvanjalo po umetniških srenjah tedanje Jugoslavije, še več, tudi daleč po Evropi , celo prek Oceana v Novem svetu. Kot le pri redkih umetnikih je bil njegov človeški značaj presenetljivo usklajen z umetniškim', oba sta vzbujala spoštovanje in vabila v posnemanje. Zaveden Slovenec, globoko veren, kot kruh dober po srcu, delavno ambiciozen, a neprestižen, nekomolcarski v tekmovanju za priznanja in uspehe, ie bil po svoji ustvarjalni zagnanosti vzgled umetnika, ki Živi, ki diha le za svoje delo, samo za svoje vzvišene cilje. Življenje mu ni bilo rožnato, ni mu prizanašalo s siromaštvom na začetkih, a komaj si je s trdim delom in talentom pomogel do spodobnega življenskega standarda, že je moral v tujino, v neznano, kjer je bilo treba začeti vse iz pocetka. In tudi na že ničkolikokrat prisluzena priznanja domovine je moral čakati vse do svojega zemskega konca - kakor da bi še vnovič potrdil rek, da smo navajeni umetnike priznati, jih častiti in nagrajevati šele po njihovi smrti. Zares, šele toliko let po njegovi smrti in kar sto let po njegovem rojstvu Še danes spet objektivno, sine ira et studio pravičneje, z vsem dolžnim spoštovanjem poklanjamo obsežnemu in nadpoprečnemu umetniškemu opusu, ki ga je Goiše zapustil narodu v trajno dediščino. Ta je vsebinsko in slogovno pester, oseben, nezamenljiv, z vsemi značilnostmi njegovega avtorstva. Od tistega zgodnejšega, kateremu ne moremo odrekati suhorobarske lesene tradicije z za n rs ki m humorjem vred, do sledečih večjih in manjših figuralnih kompozicij, skupin in portretov. Predvsem pa celi vrsti občuteno modeliranih, izrazno polnokrvnih aktov zakaj prav v ženskem telesu je našel Goiše svojemu ustvarjalnemu značaju najsorodnejso, najbolj identično kiparsko vsebino. Njegova velika Eva bo ostala za vedno zapisana v slovenski kiparski zakladnici kot vrhunski umetniški dosežek. V najrazličnejših kiparskih materijalili je rezal, klesal, dolbel, modeliral in vlival svoje v kipe in reliefe izsan jane vizije. Ponujal jih je občinstvu na ogled In v užitek po neštetih razstavah ali tudi kot monumentalni okras na pienekaterih stavbah, po Javnih prostorih, dvoranah, cerkvah, pokopališčih. Pa tudi v najrazličnejših tematskih vsebinah, od zgodovinskih in literarnih do baleta in Športa. Postal je del našega bivanjskega utripanja, del naše javne predstavitvene kulture, ki se Je nadgradila, se duhovno obogatila z njegovim žlahtnim plastičnim prispevkom. Ko Je odšel iz Ljubljane najprej v Trst potem v Ameriko in končno na Koroško, je z nanovo porajajočim se -kiparskim oznanilom svetlil duše naših izseljencev, Jim domotažje tolažil z lepoto in z njimi vred prisluškoval zvestemu bitju srca za oddaljeno, a nadvse ljubljeno domovino. Vrsta značilnih stvaritev iz tega zdomskega obdobja najprepriČljiveje odseva to neizpolnjeno slovensko hrepenenje, pa naj so bile namenjene privatnim ali cerkvenim naročnikom. Bolestno izrazni "Križev pot" Je po pravici stel za izpovedano prispodobo trpke izseljeniške usode. Goišetovo umetniško mojstrstvo se v enaki meri uveljavlja tudi v drugi značilni motiviki njegove kiparske produkcije, v portretu. Zares občudovanja vredno serijo obrazov znancev, prijateljev, kulturnikov, poznanih osebnosti je za zanamce ohranila njegova ustvarjalna roka. Sama sveža dela, od začetnih mladostno samozavestnih, slogovno poudarjenih, skoraj karikiranih, do poznejših, v prvi vrsti psihološko poglobljenih, skozi zunanjo portietirančevo podobo v njegovo značajno bistvo prenikajočih predstavitev. Vrhunec takšnih modelacijsko odličnih in sporočilno polnokrvnih je njegov avtoportret, podoba starega, v Življenju hudo preizkušenega umetnika, a kljub vsemu pokončnega, nezlomljivega takšnega, kot je ostal do konca : neomajno verujočega v smisel svojega umetniškega poslanstva, ali kot se je sam izrisal z besedami - : v neutrudnem iskanju resnice in lepote je utripalo njegovo srce. Gorse je bil tudi izjemen risar, v odličnih risbah in karikaturah je lovil podobe sveta in ljudi okoli sebe, jih zgrinjal v cikle karikiranih portretnih skic ali pa se domišljijsko razgovoril v ilustrativnih spremljavah pripovednih tekstov, njegove prvinsko ekspresivne ilustracije Jalnove povesti Bobri bodo še dolgo za vzgled mladim ilustratorjem. Ne bi bilo prav, Če ne bi omenil še enega področja Goršetove dejavnosti, ki bo ostalo zapisano kot njegov poseben doprinos slovenski kulturi. In bo ohranjeno za vedno v spominu nas, njegovih učencev, ki nas je Goraetova Šola v zadnjih letih vojne umetniško usmerjala, nas uvajala v skrivnosti risarskega izražanja. V njej je prišla do polne veljave mojstrova prirojena mentorska nadarjenost, obsežno praktično in teoretsko znanje; predvsem pa njegova, karizmaticnost, ki Je uspela pritegniti, navdušiti učence za zavzeto delo. Ta rojeni mentor se je znal poglobiti v ustvarjalne potrebe vsakega posebej, da ga je potem lahko vodil po zanj najbolj primerni poti. Tej nasi zadnji predhodnici povojne likovne akademije sta visoko kvalitetno raven zagotavljala prav zagnanost in pedagoški eros tega izjemnega umetnika-uČitelja. Ze ob takšnem na kratko skiciranem Gorsetovem profilu se nam odkriva Široka paleta njegovih nadpoprečnih človeških in umetniških kvalitet, ki vzbujajo naše iskreno občudovanje In občutke globoke hvaležnosti. Zato posvečamo danes spomenik Goišetu - velikemu Slovencu in Goišetu - izjemnemu umetniku, drugačen od mnogih drugih nas ne bo razdvajal, ampak združeval, spodbujal, da ga posnemamo v neutrudnem iskanju vsega, kar se nam skozi neštete obraze lepote razvozliava kot Človeško bit zavezujoča resnica. Spoštovane gospe in gospodje, od danes naprej bo ta prijazni dolenjski kraj, ovekoveČen s spomeniskim potretom tega velikega Slovenca - umetnika za vedno zaživela v zavesti domačinov, nas, in zanamcev kot - Goršetova S od razi ca. i Govorili so tudi : Predsednik SAZU dr.France Bernik, prof.Mihelic in župan občine, (september 1997) s.z.s. POTICA ZA NAVADNI DAN Nadaljevanje s str. 5. izgubljen. Najbolje bi bilo, da bi ga še živega zakopali Emigrantski pisatelj postane kot izgubljen vojak: puško Še ima, jezikovnih nabojev pa mu zmanjkuje, ker materinščino počasi pozablja. Vendar, Če pisatelj izgubi domovino, je to zanj lahko največja inspiracija, kakor je za pesnika neuslišana ljubezen. Ernest Hemingway, James Joyce, Thomas Man, Milan Kundera, Jozef Skowercky, Mihael Ondaatje, Alice Monroe, so svoja najboljša dela napisali prav v tujini Ko sem svojčas, zdaj že pokojni mami v LJubljani potožil, da pogrešam svojo družino v Torontu, da me teži domotožje, se je razjokala. "Kako je to mogoče, saj si doma!" In tedaj šele sem razumel travmo izseljenstva. Pred leti sem v kanadski prestolici Ottawi, v narodni galeriji končno le zagledal svojo sliko, ki so jo odkupili za stalno zbirka Pod sliko je Ml napis: APPROACHING FIGURE, in ime Ted Kramolc - Canadian. Danes imam pa v rokah svojo novo knjigo. Na platnicah je naslov POTICA ZA NAVADNI DAN in ime TED KRAMOLC Ker je napisana v slovenščini, pripis Slovenec najbrž ni potreben. SEMINAR V nedeljo 7. decembra 1997 ob 4 uri popoldne bo v cerkveni dvorani na 611 Manning Ave., Toronto, seminar s sledečim programom: Dr. Peter Klopčič: Zakaj se je zrušil komunizem v Sovjetski Zvezi Ing. Jože Škulj: Izvori slovenskih krajevnih imen. Debato bo vodil Ing. Frank Gormek. Vsi vljudno vabljeni Slovensko-Kanadski Svet OBLETNICA V nedeljo 16.novembra sta Marko Kuk in hčerka Marijanca Kuk-Davis z družino pripravila svojim staršem nepričakovano presenečenje: praznovanje 45. obletnice poroke. Za to priliko sta povabila lepo Število najožjih prijateljev (menda nas Je bilo 42) s katerimi že vsa leta begunstva držijo tesne stike. Prijetno je bilo vzdušje ob okusnem kosilu v pogovoru in obujanju spominov na minula leta... Mariji in Avguštinu, ki sta svojo 45. obletnico praznovala sama ob Čudovitem Fairy jezeru 13. septembra letos, želimo vso srečo in predvsem zdravja, da bosta svoje več desetletij dolgo sodelovanje pri našem časopisu S.D. lahko še nadaljevala. Vse najboljše in Visarska Mati božja naj vama pomaga do uresničitve vajinih načrtov in Žel jal Sodelavci Slovenske Države. Ljubljana. 28. oktobra 1997 Ted Kramolc.