LETO m. * 1962 * ŠT. 9 NOVOTEKS glasilo delavskega sveta Tekstilne tovarne NOVOTEKS Novo mesto 1962 Letnik 111 Št. 9 (24) September Izdaja: delavski svet Ureja: uredniški odbor Odgovorni urednik: Samo Medic Naslov uredništva: Novoteks, Novo mesto Foersterjeva 10 telefon 31, 71 Zunanja oprema: Bojan Brovet Tisk naslovne strani in vezava: Valvazorjeva tiskarna Videm-Krško Naklada: 755 izvodov VSEBINA: Iz zasedarj samoupravnih o'gancv Primerjav£ doseženih rezultatov med volna*8 1 podjetji Nesreče pri delu in na poti na c!elo O nekaterih problemih v razvijanju dchodkovn sistema Nekaj navodil iz socialnega zavarovanja Vzajemna blaga na v sili pomag£ Kaj je zobni kamen, kako nastaja in posleC‘‘ce Kdor le more, naj gre v gore II. delavske športne igre novomeške občine Športne igre med oddelki Naša kronika Nagradna križanka IZ ZASEDANJ SAMOUPRAVNIH ECANOV Na skupni seji svetov ekonomskih enot v Nevera mestu, ki je bila 8. avgusta, so se člani svetov seznanili z novimi predpisi Zakona o socialnem zavarovanju. Te novosti je tolmačil uslužbenec Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje tov. Rudi Hrovatin. Pojasnil je, da so izdatki zlasti za zdravstveno zaščito v zadnjem letu zelo narasli. Zato so bili potrebni primerni ukrepi, ki bodo omejili prekomerno in neupravičeno izkoriščanje naše socialne zaščite. Ti ukrepi so predvsem v tem, da bodo morala podjetja v bodoče plačevati nadomestila za čas Deležni do 30 dni, pri nesrečah pri delu pa bodo morala nositi tudi ostale stroške, kot zdravljenje v bolnici, ortopedske pripomočke itd. Nadalje mora vsak zavarovanec ali njegov svojec, ki ima pravico do zdravstvene zaščite, plačati 60’ din za vsako prejeto zdravilo. Tudi za neobvezna cepljenja bo moral vsak prispevati del stroškov. Z drugim letom bodo nastale tudi precejšnje spremembe pri pošiljanju na zdravljenje v zdravilišča. Ambulantna služba bo organizirana tako, da bo zavarovanec imel možnost dobiti zdravniško pomoč v dela prostem Času. Ob tej priliki je tov. Hrovatin tudi pojasnil, da Se v vodenju samega zavoda pripravljajo spremembe. Razpravlja se o predlogu, da bi bila v novomeškem okraju 2 zavoda, in sicer en zavod za zasavski predel, drugi pa za občine Novo mesto, Trebnje, Črnomelj in Metliko. To pa predvsem zato,ker so stroški za zdravstveno zaščito v zasavskem predelu precej yišji. Volitve v skupščino socialnega zavarovanja morajo kiti iz.vršene do 10. oktobra letos. Sprejet je bil sklep, da se o spremembah v socialnem zavarovanju obvesti vse člane kolektiva z objavo članka v našem glasilu. V naslednji točki skupne seje je vodja finančnega sektorja podal poročilo o polletnem obračunu podjetja. Is pomočila je bilo razvidno, da je podjetje v prvem polletju u-spešno poslovalo, saj se je celotni dohodek povišal za 186,979,000 din v primerjavi s prvim polletjem lanskega leta, število zaposlenih pa se je dvignilo le za 6 oseb. Tudi ostali rezultati iz obračuna so boljši kot čneteklo leto. — 2 Po podanem poročilu in krajši razpravi so imeli sveti enot ločene seje, kjer so obravnavali svoje probleme. Svet uprave in zunanjih obratov je predlagal delavskemu svetu ustanovitev novega delovnega mesta "voznik viličarja", nakup fakturnega stroja in stroja za knjiženje ter ročnega dvigala. Svet tkalnice je razpavljal o proizvodnji ter ugotovil, da se je proizvodnja zlasti v zadnjih mesecih občutno dvignila. Tudi v kvaliteti so dosegli zadovoljive rezultate, kar se odraža tudi na dvigu vrednosti točke. Kato so poročali predsedniki, komisij o delu le-teh. Ker se je ugotovilo, da je v pravilniku o kvaliteti nekaj pomanjkljivosti, so zadolžili komisijo, cta izdela do prihodnje seje sveta predlog za popravek pravilnima. Komisija za norme je bila zadolžena, da izdela pregled doseganja' norm v tkalnici ter ga predloži svetu v obravnavo . Tudi svet apreture je razpravljal o proizvodnih problemih. Ugotovili so, da se je zaradi nepazljivosti nekaterih delavcev v zadnjem Času kvaliteta poslabšala, zato bo treba v bodoče bolj dosledno uporabljati določila pravilnika o kvaliteti. S preselitvijo v nove prostore se bodo odpravile tudi nekatere pomanjkljivosti, ki nastajajo zaradi u-lesnjenosti pri delu. Svet predilnice mikane preje je ugotovil,da se je s premestitvijo tov. Julke Robida število članov sveta zmanjšalo na 10 članov. Predilnica je prenehala izdelovati mikano prejo za domače podjetje. Odslej bodo izdelovali mikano prejo le za druge naročnike. Ker dosedanji normativ za kvaliteto v spremenjenih pogojih več ne odgovarja, je bil sprejet sklep, da se izdela novega. Zaradi večjih naročil preje se je ponovno uvedlo bočno delo na mikalnikih, kar se je odrazilo tudi na doseganju plana, ki je bil v sedmih mesecih presežen za 24,52 ?*. Svet enote predilnice česane preje je imel 4.sejo Ine g. avgusta z enakim dnevnim redom kot ostali sveti. V razpravi o problemih enote so razpravljali o ne-. Opravičenih izostankih. Sklenili so, da se v bodoče vse -j ..a: e primere strogo kaznuje. Pri razpravljanju o odpadkih so sklenili, da bodo v bodoče vse odpadke sortirali, ker se da na ta način mnogo prihraniti in s tem znižati poslovne stroške. Y zadnjem času je podjetje prejelo več reklamacij zaradi pomešanih partij preje. Zaradi nastale škode bo prikrajšan celoten kolektiv predilnice, ker se bo vrednost točke zaradi tega zmanjšala. Vzroke pomešanj a bo potrebno temeljito raziskati ter storiti potrebne ukrepe, da do takih napak v bodoče ne bo več prišlo. Nadalje je svet obravnaval pritožbo delavk, ki delajo na delovnem mestu "razporejanje preje". Sprejet je bil sklep, da komisija za prošnje in pritožbe zadevo prouči in poroča svetu na prihodnji seji. Pritožba Milek Angelce v zvezi z njeno ocenitvijo je bila ugodno rešena. Svet je tuli potrdil novo ocenitev Staneta Petkovška, Antona Gregorčiča, Blaža Ćurčija, Dragice Butala, Irme Vrtačič, Jožeta Humljana, Ivana Kočevarja II in Ilije Siročića. Ugodno je lila rešena tudi pritožba sodelavk v obratni menzi, ki jih je komisija za osebne dohodke pri ocenjevanju pomotoma prezrla. Svet enote je tudi sklenil, da se morajo abonenti v bodoče držati razporeda razdeljevanja hrane, da ne bo pogrebno kuharicam delati preko rednega o t-,lovnega časa. « Upravni odbor je na svoji 4. seji razpravljal o °premembah o finansiranju socialnega zavarovanja. Pc daljši ^S-zpravi o problemih, ki v zvezi s tem nastajajo, je bil spre-• Jet sklep, da se predlaga delavskemu svetu, naj ustanovi no-v° delovno mesto kontrolorja bolniških izostankov. Ta predlog pa delavski svet ni sprejel, ker je mnenja, da kontrolo sodelavcev lahko izvaja varnostni tehnik. Nadalje je bil spre-sklep, da se zdravila, ki so jih sodelavci dcsedaj preje--Uali' v tovarni brezplačno, v bodoče plačujejo, ker so je u o -lovilo, da jih prekomerno uporabljajo. Pri razpravi o polletnem obračunu podjetja, trgovi-in menze je bil sprejet sklep, da se ta neispremenj en vred-°ki delavskemu svetu v potrditev. Ker pa izkazuje menza re-šnjo izgubo, je bila imenovana komisija, ki naj izdela predlog morebitne podražitve enolončnic-e in kosil, da bodo kriti Vsaj materialni stroški. Pri obravnavanju pritožbe kolektiva trgovine,ki zah-eva spremembo pravilnika o delitvi čistega dohodka, je bil sprejet sklep, da se predlaga delavskemu svetu, da se pravilnik -4- ne popravi. Komisija za spremljanje osebnih dohodkov naj izdela predlog o načinu izplačevanja osebnih dohodkov zaposlenim v trgovini z ozirom na dinamiko prodaje. Upravni odbor je bil mišljenja, da so povprečni osebni dohodki sodelavcev v trgovini primerni in v skladu s prejemki tistih, ki so zaposleni v drugih trgovinah. Spremeniti je potrebno samo način obračunavanja, da ne bo tako velikih, razlik med letnimi in jesenskimi meseci. Med razpravo o letošnjih investicijah je bil sprejet predlog SGP Pionir, naj bi se obe stolpnici dokončali do poletja drugega leta in ne, kot je bilo prvotno sklenjeno, da bi bila ena stolpnica zgrajeha do 15° decembra letos. SGP Pionir utemeljuje svoj predlog s tem, da bi bila stanovanja, ki bi bila zgrajena pozimi, vlažna in zdravju stanovalcev škodljiva. Načrti za klima napravo so gotovi in je že izvršen Razpis za izvedbo teh del. Ker so bili načrti gotovi z veliko zamudo, bomo klima naprave lahko montirali šele drugo leto. Pričele so se tudi priprave za premestitev snovalcih strojev in montažo novih statev, ki jih v kratkem pričakujemo. Za stroje, ki jih bomo nabavili iz Italije za izpopolnitev predpriprave tkalnice in za predilnico česane preje, so bili že poslani zahtevki na Jugobanko in Investicijsko ban-* ko, vendar še nismo dobili potrebnega dovoljenja. Prav tako se vedno nimamo dovoljenja za stroje, ki smo jih že montirali v apreturi. Gradnja montažnih hišic je v zaključni fazi. Sedaj Pa bomo pričeli s preurejanjem obratnih pisarn in upravnega Poslopja. Sprejet je bil tudi cenik za nove artikle, ki ga je Predložil analitični sektor* ' Na 5. seji je upravni odbor razpravljal o problematiki izvoza naših izdelkov. Realizacij a naših planskih obvez izvoza je zelo nizka. Temu je predvsem vzrok nezainteresiranost izvoznih podjetij. Zato je bil sprejet sklep, da s1 uša-rno sami dobiti kupce na tujem trgu in na ta način izpolniti svoje obveze ter da se delavskemu svetu predlaga, da odobri Potrebna finančna sredstva, ki so potrebna, da v tej zadevi Uspemo. Predlog proizvodnega plana za leto 1963, o katerem razpravljal upravni odbor, predvideva, da ostane plan pre- dilnice mikane in česane preje enak kot letos. V tkalnici se predvideva samo proizvodnja česanih tkanin, plan izvoza Pa predvideva izvoz tkanin v vrednosti 15o milijonov din. Upravni odbor se je s predlogom strinjal ter ga bo predlagal delavskemu svetu v potrditev. kri razpravi o režijskih stroških podjetja se je Ugotovilo, da je potrebno izvršiti nekatere organizacijske spremembe. Za izdelavo predloga reorganizacije je bila zadolžena posebna komisija. Predlog te komisije bo dan na o-Uravnavo svetom enot in upravnemu odboru, nato pa bo o njem sklepal delavski svet. Na predlog tov. direktorja, da pristopi tudi naše Podjetje k poslovnemu združenju tekstilcev, je bil upr vni odbor mnenja, da bomo tako združeni lažje nastopali, zlasti na zunanjem tržišču, pa tudi pri nabavi surovin in pomožnega materiala bedo ugodnejši pogoji. Zate se predlaga delavskemu svetu, da odobri pristop k združenju. Delavski svet je na svoji 4. seji dne 24. 8. 19 2 Poslušal poročilo o uspehih, ki smo jih dosegli v dvanajstih letih samoupravljanja. Predsednik upravnega odbora je podal polletni obra-°Un podjetja, trgovine in menze z obširno obrazložitvijo. Iz podatkov je razvidno, da plan proizvodnje zadovoljivo iz-Vršujemo, vendar je vprašanje, če bomo uresničili interno Postavljeno obvezo, doseči 4 milijarde bruto produkta. Interni plan bi lahko dosegli, če bi naročene statve pravočasno Prispele. Realizacija v trgovini je izpod sprejetega plana. Temu je vzrok slaba prodaja v poletnih mesecih, poleg tega pa 30 računali na večje količine ostankov iz nase tovarne. V bo-l°Če bo kolektiv trgovine moral razširiti asortiment prodaje s "tem, da bodo prodajali poleg n-.ših ostankov blaga tudi izmike trikotažnih podjetij, ki bi jih bilo mogoče dobiti po ^2jih cenah. iri razpravi o polletnem obračunu menze je komisija, ijo je določil upravni odbor, predlagala povišanje cene ko-0llu na 12o din, enolončnici pa na 5o din. Delavski svet je sprejel sklep, da se da predlog na razpravo svetom enot, nakar 0 o podražitvi ponovno sklepal. io obširni razpravi so bili vsi polletni obračuni -6- potrj eni. Pri obravnavi o osebnih dohodkih v trgovini je bil sprejet sklep, da se popravi čl. 19 pravilnika o delitvi čistega dohodka v tem, da se v slučaju, da trgovina v mesecih maj, junij in julij ne doseže plana prodaje, lahko o-bračunajo osebni dohodki iz povprečja prejšnjih mesecev, pozneje pa se to obračuna. Predlog, ki ga je dal upravni odbor glede podaljšanja pogodbe za dokončanje prvega stolpiča, je bil sprejet. Delavski svet je sprejel dopolnitev čl.271 Pravil, ki določa dodaten dopust za delavce na delovnih mestih, kjer so težji'pogoji dela. Med ta delovna mesta se šteje tudi "vzdrževanje strojev v apreturi.;' Na predlog oddelka tkalnica js bil sprejet sklep o nabavi dveh elektromotorjev in 5o kilogramske automatske tehtnice. Na predlog upravnega odbora naj se odproda kosmatilni stroj in stroj za izvitke, ki ju ne bomo več potrebovali. Zavrnjen pa je bil predlog, da se nabavi prenosno dvigalo. Na predlog zobnega zdravnika dr. Milana Popoviča je bil sprejet sklep, da se formira komisija, ki bo raziskovala bolezni in ugotavljala njih vzroke. Na isti predlog je kil sprejet tudi sklep, da se da železniškemu zdravstvenemu čomu posojilo za nabavo rentgenskega aparata za potrebe zobne Ambulante, katero obiskujejo tudi člani našega kolektiva. Jože Udovič PRIMERJAVA DOSEŽENIH R-ZULTATOV MED VOLNARSKIMI PODJETJI Nevo osnovani Zavod za napredek tekstilne industri-J® v Beogradu je pričel z zbiranjem potrebnih podatkov že v letu I960. Zajema predvsem količinsko proizvodnjo. Zaradi VeČ ali manj raznovrstne proizvodnje v posameznih podjetjih, J® vsako podjetje dolžno svojo proizvodnjo preračunati v e-a°tno bazno številko preje, da bi s tem dosegli boljše primerjanje. Kljub temu, da vzporejamo samo volnarska podjetja, i~ ffiajo tudi ta bistveno različne lastnosti bodisi po vrsti proizvodnje ali sestavi strojnega parka, zato je preračun na e-a°tno osnovo nujno potreben. -7- Pomemben pokazatelj za Poseženo proizvodnjo so tuđj porabljene proizvodne ure za to količino. Upoštevamo samo ure onih delavcev, ki so vezani na proizvodnjo. Proizvedena količina v eni efektivni url je merilo proizvodnosti tudi med ostalimi volnarskimi podjetji. Med drugim vzporejajo tudi število izgubljenih strojnih ur - zastojev, povprečno številko (Nm), proizvodnjo na eno strojno uro itd. Na podlagi vseh teh podatkov izdela Zavod mesečno zbirni bilten, iz katerega so razvidni rezultati vseh podjetij. Ta analiza zajema 27 predilnic mikane preje iz vse države, 12 predilnic česane preje in 25 tkalnic. V okviru teh Podjetij se uvršča tudi naše podjetje v vrstni red, kot je razvidno iz spodnjega pregleda. Zaporedna mesta podjetij določa količina proizvedene preje ali odtkanih 000 votkov v eni efektivni uri. V obdobju leta 1961 in 1962 je naše podjetje doseglo naslednja mesta v državnem in republiškem merilu: DOSEŽENI REZULTATI V LETU 1961 Predilnica mikane preje: Del. Proizve-dni deno kg, bazna št. Nm 10 Porabij e-no efektivnih ur Kg/e f ek' tivno uro M € LRS i s t 0 v FLRJ 1anuar 24 19.837 7.193 2,76 4 4 lebruar 24 2o.6ol 6.843 2,99 3 3 Mare c 27 19.045 7.326 2,6o 3 3 April 25 2o.6°8 7.163 2,89 3 3 Maj 25 2o.253 6.393 3,17 2 2 Junij 26 2o.883 7.018 2,97 1 1 Julij 24 16.053 5.667 2,83 1 1 Avgust 27 18’188 6.7o9 2,71 3 3 ^eptember 26 15-475 5.553 2,79 2 2 Oktober 26 16.651 5.124 3,24 1 1 November 23 13.585 4.396 3 ,o9 2 2 december 26 15.253 5.oo9 3,o5 1 1 -8- fredij.nica česane prejes Del. Proizvede- Porabljeno Kg/efek- Mesto dni no kg, bazna efektivnih tivno v št. Nm 32 ur uro LRS FLRJ J anuar 24 47.758 36.135 1,32 - 2 Februar 24 48.054 35.72$ 1,35 - 1 Kare c 27 53.958 4o.l36 1,34 - 2 April 25 4o.373 38.668 1 ,o4 - 5 Maj 25 44.798 37.031 1—1 CM H _ 3 Junij 26 47.831 35.712 1,34 - 2 Julij 24 4o.62o 31.854 1,28 - -U Avgust 27 45.8o8 35.615 1,28 - 2 September 26 48.247 33.178 1,45 - 2 Oktober 26 49.141 37.o82 1,33 - 2 November 23 43 o o31 31.778 1,35 - 2 december 26 43.096 35.712 1—i CM H - 3 ^ republiškem merilu ni primerjave, ker je naša predilnica edi- ka te vrste v Sloveniji. Tkalnica Del. Proizvedeno Porabljeno 000 votkov Mest <: .. dni votki efek. ur na efek.uro LRS FLRJ Januar 24 84.271 26.323 3,2o 4 lo Februar 24 39.847 26.27o 3,42 3 r~7 1 Marec 27 95.977 31.848 1—1 O le majhen del pa jih obračunamo po reaiiza-iji oziroma go dohodku, ki nam ga je priznala družba na trgu. Tak način obračunavanj ; in izplačevanja osebnih dc-°dkov, ki ima svojo osnovo v mezdni miselnosti in podlago v ana0njih pozitivnih finančnih predpisih, ima dvojno družbe-0-ekonomsko politično posledico; X) Mnenje, da neposredni proizvajalci pri nas mnogokrat nimajo direktnega vpliva na višino prodajne cene, določene na trgu, ali pa da je ie-ta odvisna od primernega ali neprimernega, dela komerciale. To mnenje se odraža v raznih pravilnikih o delitvi osebnih dohodkov, kjer nagrajujejo neposredne proizvajalce pretežno le po količini in kakovosti proizvoda, komercialno in ostalo vodilno osebje pa po vseh m-, -očih več ali manj problematičnih zaslugah za ekonomično, produktivno in rentabilno poslovanje. Taka določila v pravilnikih o delitvi osebnih dohodkov, zlasti Če niso z ničemer omejena, so povzročila, da so se razponi osebnih dohodkov ob obračunavanju in izplačevanju močno dvignili, čep-rav so bile njihove začetne osnove v pravilnikih določene v "normalnih" razmerjih. 2) Zaloge nedovršene proizvodnje in gotovih izdelkov pa izkazujemo v aktivah naših gospodarskih organizacij z vkal-kuliranimi osebnimi dohodki, ki smo jih že izplačali, čeprav ne vemo, ali nam bo družba tako višino osebnih dohodkov priznala. Menim, da je obravnavanje vprašanja že izplačanih vkalku-liranih osebnih dohodkov v neprodanih zalogah danes najpomembnejše vprašanje razvijanja in utrjevanja dohodkovnega sistema. Rešitev tega vprašanja bi prinesla delovnim kolektivom več vzpodbude za uspešno poslovanje kot pa ugotavljanje dohodka po plačani realizaciji. Če bomo hoteli dohodkovni sistem razvijati in utrdi "ti po postavljenih načelih, moramo postopoma likvidirati obračunavanje osebnih dohodkov še preden ustvarimo dohodek na trgu. V prehodnem razdobju pa bi dosedanja izplačila obrav-ftavali kot akontacije osebnih dohodkov pred ustvaijenim dohodkom in ne več kot osebne dohodke v prenesenih zalogah. (Povzeto iz referata na redni skupščini Združenja knjigovodij LRS ) M. B. NSEAJ NAVODIL IZ SOCIALNEGA ZAVAROVANJA Družinski člani zavar o v anc e v Družinski elani, ki so zavarovani po tem zakonu, SOS 1) ožji družinski člani s a) zavarovančev zakonec;, L) zavarovančevi otroci: zakonski, nezakonski, posvojeni in pastorki, če izpolnjujejo oo tem zakonu določene pogoje 5 2) širši družinski Člani, če jih zavarovanec preživlja in če izpolnjujejo druge po tem zakonu določene pogoje s a) otroci, ki jih je zavarovanec vzel k sebi in jih preživljaš vnuki, bratj e,sestre in drugi k sebi vzeti otroci b) zavarovančevi starši, očim in mačeha, posvojitelj,stari oče in stara mati (zavarovančevi stari starši). Določbe o posameznih drurinskih članih Zakone£ lo določbah novega zakona je zavarovan: 1) zakonec zavarovanca, dokler je z njim v zakonu; 2) zakonec umrlega zavarovanca, ki po njegovi smrti ni pridobil pravice do družinske pokojnine, ker ni dopolnil določene starosti, če je bil ob zavarovančevi smrti star nad 40 let (žena) oziroma nad 55 let (mož); če zakonec še ni star 40 oziroma 55 let se zavarovanje nadaljuje, dokler je redno priglašen pristojnemu zavodu za zaposlovanje delavcev, če se priglasi, zavodu v 90 dneh od zavarovančeve smrti; 3) razvezani zakonec, ki mu je s sodno odločbo priznana preživnina, če je bil ob .razvezi zakona star nad 45 let (žena) oziroma nad 60 let (mož); za zakonca, ki ob razvezi zakona še ni bil star 45 oziroma 60 let, se zavarovanje nadaljuje po tem zakonu, čc je invalid I. kategorije v smislu predpisov o invalidskem zavarovanju. ('tropi 1) Zavarovančevi otroci in otroci, ki jih je zavarovanec vzel k sebi in jih preživlja, so zavarovani do dopolnjenega 15. leta starosti, Če se šolajo, pa do konca predpisanega rednega šolanja, vendar najdalj do dopolnjenega 26.leta starosti. 2) Ce je otrok iz prvega odstavka tega člena zaradi bolezni nehal redno obiskovati šolo, je zavarovan tudi med boleznijo, če pa spet redno obiskuje šolo, se mu podaljša zavarovanje tudi čez določeno starostno mejo, vendar največ za toliko, kolikor je zaradi bolezni zamudil v šolanju. 3) Če postane otrok iz prvega odstavka tega člena nezmožen za delo v smislu predpisov o invalidskem zavarovanju preden dopolni 15 let starosti ali še ko je na rednem šolanju, je zavarovan ves čas, dokler traja taka nezmožnost. 4) Zavarovani so tudi otroci iz prvega odstavka tega člena, ki postanejo nezmožni za samostojno življenje in delo v smislu predpisov o invalidskem zavarovanju po preteku časa iz prvega, drugega oziroma tretjega odstavka tega člena, dokler traja taka nezmožnost, če jih zavarovanec preživlja, ker nimajo za preživljanje zadostnih lastnih dohodkov. 5) Otroci, ki jih je zavarovanec vzel k sebi in jih preživlja, so zavarovani praviloma, če nimajo staršev. Če imajo enega ali oba od staršev, so zavarovani kot otroci, ki jih je zavarovanec vzel k sebi in jih preživlja, ker so starši zaradi svojega zdravstvenega stanja ali drugih okoliščin pridobitno nezmožni oziroma ne morejo skrbeti za otroke in jih vzdrževati, otroci sami, ne njihovi starši, pa tudi nimajo za preživljanje zadostnih lastnih dohodkov. Starši 1) Zavarovančevi starši, ki jih zav -rov nec preživlja,ker nimajo za preživljanje zadostnih lastnih dohodkov, so zavarovani % a) če so dopolnili 65 let starosti (oče) oziroma 55 let (mati) ali b) če so mlajši, pa pridobitno nezmožni in je ta nezmožnost enaka invalidnosti I.kategorij e v smislu predpisov o invalidskem zavarovanju. 2) Starši so zavarovani po določbah tega zakona tudi po zavarovančevi smrti, če ne morejo uveljaviti pravice do družinske pokojnine zato, ker je o pokojnino ožjih družinskih članov zavarovanca izčrpana osnova na družinsko pokojnino. Šteje se, da zavarovanec preživlja širše družinske člane, če z njimi živi v družinski skupnosti in če širši družinski' clani nimajo lastnih dohodkov, zadostnih za preživljanje. Stoje se, da širši družinski elani nimajo lastnih dohodkov, zadostnih za preživljanje: 1) če nimajo lastnih obdavčenih dohodkov iz kmetijstva, 2) če nimajo lastnih dohodkov od premoženja ali opravljanja samostojnega poklica ali druge samostojne dejavnosti oziroma oe imajo taksne dohodke, pa so ti dohodki mesečno manjši od minimalnega osebnega dohodka delavcev v podjetjih, določenega z zveznim predpisom in preračunanega na čisti znesek. kri ugotavljanju zneska dohodka, ki odpade na posameznega širšega družinskega člena, se dohodek deli s številom tistih družinskih članov, ki so se na podlagi zakona ali pogodbe dolžni medsebojno vzdrževati. Šteje se, da zavarovanec preživlja širšega družinskega člana, ki ne živi z njim v družinski skupnosti in ki nima lastnih dohodkov zadostnih za preživljanje, pa redno prispeva k njegovemu preživljanju znesek, ki je enak ali večji od minimalnega osebnega dohodka delavcev v gospodarskih organizacijah, določenega z zveznim predpisom in preračunanega na čisti znesek, ki znaša 8.000 din. Če zbolijo ožji družinski člani, pripada zavarovancu za nego odraslega člana največ 7 dni, za otroke do 15. leta starosti pa največ 15 dni bolezenskega dopusta. Po prejšnjih predpisih je šla nega tudi za širše družinske člane, medtem ko jim po novem določilu ta pravica ne pripada. N.pr. Če zboli mati ali oče zavarovanca in č'.prav živi z njim v družinski skupnosti in jih preživlja, ne pripada zavarovancu bolezenski dopust za nego obolelega širšega družinskega Člana. Mimica Seničar VZAJEMNA BLAGAJNA V SILI pOMAGA "Zelo nujno rabim 2o.ooo dinarjev. Kje bi si izposodila denar?" sprašuje tovarišica iz oddelka. Pa se spomni nekdo in pravi: "Vzajemna blagajna ti lahko pomaga, če si članica." TovariŠica, ki še ni dol,v o oasa v podjetju, začudeno pogle.da, lcer prvič sliši za vz..jamno blagajno. Ker je v zadnjem času v našem kolektivu precej novih Slanov in še ni vsem znano, d? ■. bstoja v naši tovarni vzajemna blagajna, je naš namen, da vso Člane seznanimo z njenim a os1o v anj em. h a pc ilagi samopomoči posluje vs ij nria blagajn že četrto leto. Blagajna ima ovoj upravni odbor in blagajničarko , ki opravlja vse finančne posle. Upravni odbor dodeljuje na podlagi prošenj in pravilnika vzajemne blagajne svojim članom posojila. V vzajemno blagajno se lahko vpiše vsak Slan našega kolektiva in lahko tudi izstopi, kadar hoče. V slučaju, da preneha biti Član te blagajne, dobi nazaj ves denar, ki ga je v vzajemno blagajno vložil, ko je bil član. la pristop k vzajemni blagajni je treba izpolniti pristopno izjavo, katero dobite psi tov. Justinu Kranjčiču ali pa pri tov. Danici Hrovat. Na pristopno izjavo vpišete vsoto, ki :jo boste mesečno vlagali v blagajno. Opozarjamo vse Člane kolektiva, ti se nameravajo vpisati, da je najmanjša mesečna vloga 5oo din. Vsak član vzajemne blagajne si lahko izposojuje denar pri blagajni pod sledečimi pogojiš Oc ste vložili v blagajno l.ooo din, dobite posojilo v višini ic.ooo din, ki ga lahko vrnete v treh obrokih. Ce pa ste vložili 2,ooo din, lahko dobite posojilo v višini 20.000 din, ki ga vrnete v 1C obrokih. C d vseh posojil se plača le 1 obresti. Da naša blagajna res uspešno deluje, nam lahko pokažejo naslednji podatki. V času sv«., i • obstoja je vzajemna blagajna dala svojim članom že za 8,63' .ooo din posojila. Vseh rednih vplačil je bilo dosedaj 6,412.148 din, od katerega so vplačniki vzeli nazaj 4,748.8oo din. Trenutno znaša saldo vplačil 1,673.348 din, od tega pa je saldo posojil 1.036.000 din. Vzajemna blagajna šta je danes 257 članov. Vzajemna blagajna je že marsikateremu članu nudila pomoč in ;a rešila trenutnega kritične a stanja. Vsi člani so mnenj a, da je naša blagajna z lo koristna. Zato vabimo vse, ki me niso Člani te blagajno, da se včlanijo, ker jim bo to gotovo koristilo, kajti z vlaganjem v blagajno si oodo lahko tudi prihranili denar. - čior želi natančnejše informacije, jih lahko dobi vsak dan pri danih, upravnega odbora vzajemne pomoči, ti sos Danica Hr-ročili: Marica Tčilek ■ Poročena Skledar in Terezija Nov k - p.-,- Lena Kambič. Podile so: . 2-Lata Bratin klico, Terezija Gr pgorčič - ečka, Ton ^■rbida •- docP 1, Anica Zadnik - dečka in Slava Tomi jan vic- deklico. Novo- oroč-enkama, mladim mamicam in novorojenčkom želimo volilo zdravja in najlepše čestitke! V podjetje so prišli« Jože Dule , Prane 'Regina, Stefan .lile D no ar, Julij Malenšek Bruno Koprivnik, Martin Pust in Martina Kramarič. Vsem novim elanom našega kolektiva želimo mnogo delovnik uspehov in osebnega zadovoljstva! Podjetje so zapustili0. Marija Božič, Ana Logar, Ana IClbčar, Tone Lukman, Amalija Starič, Antonija Konda, Nikola Mag-, ve c in Ana Vukšinič. Na odsluženje vojaškega roka pa so odšli: Alojz Klupi., nk, Franc Franko, Vladimir Dular, Jože Bruner in Rihard Resnik, Dne 30.9.1962 je stanje zaposlenih, v našem podjetju 759. Cd tega je 5o9 žensk in 25o moških. IR AVILNA 11 KITOV NAGRADNE KRIŽANKE IZ 8.ŠTEVILKE GLASILA Vodoravno: 1. KS, 3. Edo, 6. ris, 9. PK, 11. Krk, 14. Ema, 17. Arni, 18. uri, 19. ra, 2o. ara, 21. ali, 22. 11, 23. re, 24. ura, 20. lev, 26. za, 27. ono, 28. Čap, 29. predilnica mikane .reje, 31. predilnica tesane preje, 47. ri, 48. Ava, 49. led, 5o. po, 51. osa, 52. sol, 53- epi, 54. Ada, 55. ne, 56. Ida, 57. era, 58. ta, 59. DS, 60. Ino, 61. lan, 62. ra, 63. oje, 64. kan. Navpično: 1. karp, 2. smer, 4. duri, 5. opal, 7» Iren, 8.Sava, 9. pazi, lo. krak 12. rane, 13. klop, 15. mlaj, 16. Alpe, 24. ud, 25. li, 27. on, 28. če, 3o. meč, 31. pred, 32. rips, 33. da, 34. Ivan, 35. Lado, 36. il, 37. cena, 38. Aden, 39. Epir, 4o. soda, 41. no, 42. esej, 43. pare, 44. es, 45. jota, 46. elan. Žrebanje dobitnika je bilo 21.9.1962 ob 9.45 uri v pisarni nabavnega oddelka. V 'prisotnosti članov uredniškega odbora glasila Slavke Bogovič in Sama Medica ter zastopnikov reševalcev milene Kavsar in Pavle Eraj er, je Marija Konda izvle kla: liz’ bobna pravilno rešitev Pavle Brajer, ki je prejela za nagrado 1 nj igo "Bili smo v Španiji". -3o- NAGRADNA KRIŽANKA »7 ir E k i sSlTEi....i'sl 6].7].i 9 i j t 1 ;tšn 1 i 1 i "J j jv i."X"A > *• J..I..M* j i z*\.........N..... 1 l.?i| Lji^ 3 i hq M 1?fel : jliojii; idi31141 L5 ;i6117 [is1 j!..J..I..f..!...jyQf...i...I..I.. 121! j j i KX>£2 i ; ; Msf...!.KM...MoT..1.luM........i.1.M i i.1.1.1.mu n..i.i.i.r.1.®45'i.i.!.f.1 » —'.--7.1 f tl py r '1 ^1* * iVii'.*,b4uu«»Ml.i" Ii^ 'i'n'J^i'P l7i' * '-.l' 'i**.' 1 J *' i,',* V,!" ‘ " ’ ).... J* ■ ‘*|*‘l‘l,*l* ‘ ‘ 1 * * *,(1*,*! *(Vj'** -i l1 *i‘i|Vi'' *■■* ''* V"" • .'.‘j. Ti' * *i‘)*ji‘.~' .. '' m V*ji' i' i *' * r*'* V lil ’ I nj^2 i ............i...i..i. ! .ivVi ; ; !|.!.j..1.4.[/>4,.j.. M ! ®)2E28®29; ! I f—1.r..Ssarrcj..7.—t 1« ..rmw L, l3S4i2j.J.i-.S 1 ; ! f.3$.Mu.i i 1.1.n 148 |49 ! 5oj ®<5lb2i (53 I f..i.rm......r..i®n.. I i w%\ i i i \T<\ i 4...............to KV1751 ivyfi76 j i 77] i !vVjfi3 i ! Li I j j j r ; t .......................V-< 5^ 57\ 53! 59 60 i 54 j ! 5d ^xv^m ^ uu "i.t..gp..................i..r ‘"tet.!..F..’".*.^ i :iWl..f..t- ?2 [Up3 i 178 j 79).j.Si H 8^2 185! i I -186! ! B7 rt...mn.......r'"...m 6i„ 19°1...l&ii1.]...i...i..I j^ofloravno: ^* dežela v Afriki, lo. postopanja, 19. rudar, 2o. rimska veža, svilena tkanina, 22. svojilni zaimek, 23. spis, 24. arab-s^i konj, 25. reka v Indiji, 26. skrajšano žensko ime, 27. kabini zaimek, 29. naslovna oseba iz Gotovčeve opere, 3o. nacija, moško ime, 33. inicialki imena in priimka našega bivšega ehničnega vodje, 35. oče, 36. literarno delo, 38. del gledalca, 4o. osje gnezdo, 42. oblika osebnega zaimka, 43. slov-^ično število, 44. mesto na Gorenjskem, 45. narodno žensko i-1116» 4-6. predlog, 47. ime rakete, ki je obletela Luno. 51. odbiranje, 57. vrsta blaga,'62. vas na Gorenjskem, 63. ime film-ske igralke Mirande, 64. zajet, 65. naziv venskega blaga, ki StI10 ga izdelovali, 67. osamela, 68. ameriško moško ime, 69. pi~ “^niške potrebščine, 7o. drogovi v kozolcu, 71. rastlina, ki Se uporablja za izdelavo metel, 73. likovna umetnina, 74. .tev-75. nikalnica, 76. pripadnik izumrlega naroda v Južni Arneži, 78. tuje žensko ime, 80. kratica za račun, 82. kvartopirci izraz, 83. slabo razpoloženje, 85. židovska molilnica, 88. igrati na odru, 39. Iva enaka samoglasnika, 9o. naš zabavni tednik, 91. prebivalka sosednje države. Navpično; 1. delovne mesto v tkalnici, 2. ljubkovalno žensko ime, 3. kemični element, 4. kratica za gradbeno podjetje, 5. perje pri repi, 6. dva različna soglasnika, 7. prvina, 8. zabavišče, 9. pogan, lo. domače živali, 11. zelenica v puščavi, 12. tkalski stroj, 13. kazalni zaimek ženskega spola, 14. stari Slovan, 15. nemški predlog, 16. reka v Sovjetski zvezi, 17. žensko ime, 18. oglas, 24. pristanišče na Arabskem polotoku, 28. planinska ptica, 31. pesem hvalnica -dvojina, 33. žensko ime, 34. stolp pri džamiji, 37. štev-nik, 39» egipčanski sončni bog, 4o. središče vrtenja, 41. japonska dolžinska mera, 42. kazalni zaimek, 47. stroj za pranje čeeanca, 48. okrasek, ki ga nosijo ženske, 49. svojilni zaimek, 5o. veznik 51. popiti, 52. naenkrat, 53. trmoglaviti, 54. brezbožnik, 55. letni čas, 56. poslanec, 58. igralna karta, 59. poljska svetlica, 60. arabski knez, 61. papirna stenska prevleka, 63. oslovski glas, 66. ploskovna mera, 69. žensko ime, 72. nerjaveča kovina, 75. neumen, 77. grška črka, 79. šivalna potrebščina, 81. afriška živel, 83. grška Črka, 84. konec polotoka, 36. japonska igra, 87. nemški predlog. Za pravilno rešitev križanke razpisujemo tokrat dve nagiadis album in knj igo'"Sili stao v Španiji". Rešitve oddajte pri vratarju najkasneje do 2o.oktobra, ker Rasnej e oddane rešitve ne bomo upoštevali pri žrebanju.