Ogled po svetu.
Poljodelstvo v Egiptu.
Egipt je vsakemu naših bravcov bolj ali manj znana dežela, in naj prostejši bravec, če drugega ne ve, saj ve to , kar mu je znano iz zgodb sv. pisma od egiptovskega Jožefa in njegovih bratov, od kralja Faraona itd. Novi časnik ,,Der Isthmus von Suez" zapopada popis poljodelstva v Egiptu, ki ga je spisal Mongel-Bej, eden višjih inženirjev kralja-namcstnika egipčanskega, in iz kterega se nam je vredno zdelo posneti poglavitniše reči, ker vemo, da vsak omikan človek rad ve kaj in kako je drugod po svetu.
Od nekdaj slovi dežela Egipčanov za eno naj rodovitnimi h dežel na svetu; ta rodovitnost ji pa izvira edino le po tisti veliki vse oživljajoči žili, ki se vleče skozi celo deželo od enega konca do druzega in je znana pod imenom reke Nil. Reka Nil stori vse; le v tem je razloček, da se po legi dežele obnašajo Nilove povodinji v zgornjem Egiptu drugač kakor v dolnjem. Tudi v tem je razloček, ki ga dela Nil, da celo leto razdeluje v dve dobi; ena doba ali pervi letinski čas je tisti, berž po po-vodnji, ko se je Nil čez polje razlil in na polji popustil rodovitno mlakužo, — druga doba ali drugi letinski čas pa je tisti pred povodinjo, ko morajo ljudje Nilovo vodo sami napeljevati na polje in ž njo gnojiti.
V zgornjem Egiptu obdelujejo polje skor le po povodnji in še popolnoma tako, kakor so ga obdelovali v starodavnih časih. Od pervega katarakta blizo doli do Kaire je Nilova dolina križem prekopana in zajezena in razdeljena v veliko Bila obširnih jašk, v ktere po kanalih vodo spušajo , kadar začenja Nil rasti. Kadar je preteklo 14 dni, včasih tudi 5 tednov, spuste vodo, ko je Nil spet padel, spet po teh kanalih nazaj: mlakuža (jblato) ostane in černa perst je sedaj globoko premočena. Blato Nilovo je zlo tičniku guano podobno, zakaj dežnica poplahne neizmerne tiste kraje, kjer se pasejo živinske cede, kjer prebiva divja zverina in brez-število veliko tičev; vse te ognjuske pobere voda, jih prinese v Nil, po njem pa se razdele po celi deželi.
Kadar je voda odtekla in zemlja še blatna, jo obsejejo brez vse druge priprave; ko so seme vsejali, vprežejo dva vola v valjar in ju ženo čez posetev. S tem je vse opravljeno. Poljodelcu ni sedaj nič več mar za polje njegovo; v 3 do 4 mescih žito izpuli iz zemlje, ga dene pod voz, v kterega je le en vol vprežen in ki ima kakih 12 železnih okroglih sekir, ktere slamo režejo in ob enem mlatijo. Da izmlateno žito prevejejo , mečejo vse proti vetru. Tako si pridelajo sila veliko žita brez oranja, brez dela in brez drugega gnoja razun tistega, ki ga jim je Nil prinesel. V zgornjem Egiptu pridelujejo večidel le pšenico, ječmen in bob; le sem ter tje seje kdo lan , koruzo in grah. Vse kar ima človek pri tem opraviti, je, da seje in bogato zanje, vse drugo stori s o 1 n c e in pa N i 1; ni se tedaj čuditi, da so stari nepodučeni Egipčani solncu in Nilu božjo čast skazovali.
Jarinih sadežev , to je tistih , ki jih sejejo poleti takrat, kadar je zemlja suha, pridelujejo malo v zgornjem Egiptu, ker takrat je treba umetno močiti polje , za tako močenje pa nimajo pripravnih mašin in bi tudi težavno bilo, ker je polje precej višje kakor je struga Nilova. Jarini sadeži se delijo tu v 2. versti:  eni so taki,   ki ostanejo celo  leto na
364    -
polji, eni pa taki, ki jih sejejo med dvema zimskima; v pervo spada cuker, indigo in bombaž, v drugo turšica, že-fran itd. Pervim morajo sami gnojiti, gnoje jim z golob-jekom , zato imajo v zgornjem Egiptu samo zatega voljo brez števila veliko golobnjakov. Nobena dežela ni za cuker tako pripravna kakor je Egipt.
Podajmo se sedaj v spodnji Egipt; tu obdelujejo zemljo vse drugač. Pozimi sejejo pšenico, ječmen, bob, koruzo, lan, deteljo, grah, poleti rajž, bombaž, indigo, cuker, koruzo, nemško deteljo (lucerno) in sočkje; krompirja pridelajo veliko; v nekterih krajih se nahajajo tudi murbe in sadne drevesa, Doljni Egipt je skor takega podnebja kakor je južna Evropa, zato je pripraven za marsiktere sadeže. Naj večji mraz ima tam vendar še 6 do 7 stopinj gorkote nad ničlo, naj večja vročina pa znaša 50 stopinj, srednja toplota je 23 stop. Obdelujejo zemljo z roko in orodjem, z gnojem in močenjem; zemlja je rodovitna in posebno za jarino ugodna.