Vsebina 5 Štev.: Naslovna slika Frančiškanski samostan Brezje. — Na Brezje 129. — V materino šolo! 130. — »Po pravičnosti k miru« 131. — Marijin otrok sl 133. —-Tretjeredniki, na vojsko! 134. — Kaj je zoper božjo voljo 135. — Apostol velemesta 136. — K svoji Izvoljenki hodim v vas... 139. — 700 letnica minoritskega samostana v Ptuju in vseslovenski tretjeredni tabor 140. — Apostolat tretjega reda 142. — Kongres Kristusa Kralja v Ljubljani 143. — Kako se gibljejo tretjeredne skupščine 144. — Vabilo na tretjeredni tabor v Nazarjlh 148. — Frančiškova mladina 149. — Naš novi svetnik sv. Salvator Iz Horte 149. —- življenje kapucinskega br. Jurija 151. •—• Prošnje — Zahvale: 152. — Sv. Pashal Bajlonski 153. — Iz misijonskega dela FMM na Kitajskem 155. — Razgled po svetu 156. — In naj molijo'za mrtve... 158. — Pax et bonum! 159. Celoletna naročnina »Cvetja« za leto 1939 Za Jugoslavijo 15 din; za Italijo 10 lir; za Nemčijo 1.50 m.; za Ameriko 1 dol.; za druge države protivrednost 24 din. — Posamezna številka 2 din. — Izhaja mesečno. Z dovoljenjem cerkvenih in redovnih oblasti izdaja Franč. prov. sv. Križa. — Zastopnik p. Feliks Tavčar, O. F. M., prov. prokurator. — Urednik: p. Odilo Hajnšek, O. F. M. Uredništvo in Upravnlštvo »Cvetja« Ljubljana, Frančiškanski samostan. Številka ček. računa za Jugoslavijo: 11,495. Natisnila tretjeredna tiskarna, Ročno, p. išt. Vid nad Ljubljano (P. B. Markelj) Rimsko serafinski koledar za leto 1939 M a j 1 2 3 P T S S. Filip in Jakob ap. S. Atanazij šk. in c. uč. NAJDENJE SV. KRIŽA. 17 13 19 S c p PO. VO. PO. PO. KRIŽEV. S. Pashal Baj. 1. r. VNEBOHOD GOSPODOV S: Teofil in Ivo 1-3. r. 4 Č S. Monika vd. 20 s PO. S. Bernardin Sienski 1. r. 5 6 P S S. Jan. Ev. pred Lat. vrati. S. Pij V. p. 21 N PO. 6. povel.; med osmino Vnebohoda. B. Lad., Krisp. VIv. 7 8 9 10 11 N P T S Č P°- 4. povelikonočna ned. S. Stanislav muč. Prikazanje sv. Mihaela. 5. Gregor Nanc. šk. in c. uč. Osm. Najd. s. Križa, Antonin B. Benedikt, Julijan in Jakob S. Nerej in tov. muč. S. Robert Bellarmin šk., uč. 22 23 24 25 26 27 P T S Č p s B. Janez, Godfrid in Joahim B. Jernej, Benven. in Ger. B. Jan. P., Jan. C. in Peter Posv. asiške bazilike, Greg. B. Marija-Ana 3. r.; Filip. Bimcoštna sobota. S. Beda. 12 13 p s Cm. 28 N VO.PO. Binkoštna nedelja - Prihod Sv. Duha. 14 15 16 N P T Čm. 5. povel. ned. B. Petronila 2. r.; S. Bonifacij. KRIŽEV. S. Janez Lasal. KRIŽEV. S. Ubald šk. 29 30 31 P T S PO. Binkošt. pon. (med osmino). Binkošt. torek (med osm.) Med osmino; Petronila. Razlaga kratic: VO. — vesoljna odveza. PO. — popolni odpustek, čm. — črna maša, ki je dotični dan dovoljena. Ljudska posojilnica v Ljubljani r. z. z neom. z. Ljubljana, Miklošičeva cesta 6 (v lastni palači) Obrestuje hranilne vloge najugodneje * \ Nove in stare vloge, ki so v celoti vsak čas razpoložljive, obrestuje po 4%, proti odpovedi 5% P. KRIZOSTOM: Na Brezje! Na Brezje me kliče srce,, v tvoj dom, preblažena Mati, kjer slike zahvalne vise in lepšajo prestol tvoj zlati. Med slikami tudi visi prav skromna sličica moja, ki romarjem vsem govori: »Prijatelj, ni zmage brez boju!« Moj boj je bil hud in krvav; mogočna sovražnikov četa. Kako da še živ sem in zdrav le brezijska ve Gospa sveta. Visoko sem dvignil svoj meč, in klical: »Pomagaj, Marija! Sovražnikov vedno je več. Moj duh v bolečini se zvija.« Stopila je k meni — boj je končan in zmaga je srečno dobljena. Sovražnikov mrtvih polna ravan, vsa s svežo krvjo orošena. Vprašuješ, prijatelj, že zdaj, kako bi mogel zmago dobiti? Na Brezje vesel se podaj. Le Mati te more rešiti! P. HUGO: V materino šolo! Materina šola je menda edina šola, v katero poprečni otroci radi zahajajo. V njej se tudi več prave življenske modrosti nauče, kot v vsaki drugi, še tako visoki, vseučiliški šoli. To prav tako velja o šoli matere, kot o šoli Matere, v katero smo ta mesec povabljeni. Skušnja, lastna in tuja, nam to potrjuje. Kar se tiče drugih šol, lahko mirno rečem, da je 90% o-trok, dijakov in slušateljev bolj veselih počitnic, kot uradnega pouka in predavanj. Kar se pa tiče življenjske modrosti, z isto gotovostjo trdim, da moderna šola, od najnižje do najvišje, z vsem svojim učnim in vzgojnim aparatom, s katerim lika duha, ne odvaga materine šole, ki plemeni srce, po katerem je človek človek in ne samo izobražen, učen človek. In prav zato, ker ima v materini šolij besedo njeno nese- j bično in požrtvoval ' no ljubeče srce, o katerem otrok ve, da je pripravljeno za njegovo časno in večno, srečo izkrvaveti, tako rad zahaja v tc šolo. In prav radi tega, ker je to šola od srca do srca in za srce, ne pa od glave do glave in za glavo, kot SO običajne SOle, g cvetlicami Te venčamo je najboljša šola življenja. Ni li nekaj sličnega tudi z Materino šolo, v katero nas ona vabi? Otrok je otrok, bodi v redu narave, bodi v redu milosti, po naravi. Mati je magnet zanj. V redu narave mati, ki ga je rodila, v r du milosti Mati, ki ga je prerodila. Sem mar rekel preveč? Ne, samo n1 ta mesec ki del«Je '° pojasniti moram to slednjo trditev, da me ne bo kdo krivoverstva dolžil. Kakor sta v naravnem redu za otrokovo življenje in normalno vzgojo potrebna dva, oče in mati, tako je Bog hotel, da ga v božjega otroka Porodita in zanj vzgojita dva, Jezus Odrešenik in vzgojitelj ter Marija so-odrešenica in so-vzgojiteljica. Nedvomno bi bil on naravne otroke ahko sam prerajal in vzgajal v božje otroke. A kot rečeno milost posnela naravo. Zato si je privzel Mater, soodrešenico in sovzgojiteljico, in ahko rečemo, da jo je vzel iz src božjih otrok. Kaj, ko bi tega ne bil storil? O, vemo kaj bi bilo z nami. Isto, kot z ^troci protestanskih cerkva, ki nimajo Matere. So mar to otroci sonca? finskega morda, a ne junijskega. Kako so hladnih src, da te kar zazebe p njih. Mar ne tudi zato, ker jim ni dano se greti na srcu Matere Marije. ; °dobni so sirotam v redu narave, ki se jim pomankanje srčnega elemen-ta> ki ga otrokom daje mati, bolj ali manj celo življenje pozna. Kako vse drugačni smo mi, otroci katoliške cerkve, ki ima Mater. Se-'!e’ če smo imeli tisto srečo vseh sreč, da so nas naše telesne matere zgo-pJ povedle v šolo Matere Marije. Vedri, veseli, razigrani otroci božji smo. Radostne pesmi nam vro iz toplih src. Najslajše so nam one o naši ljubi kateri. Podobni smo otrokom narave, ki jim zlato sonce ljubeče mamice 6 sveti in jih ogreva. Ce hočemo otroci sonca tudi ostati, hodimo radi v Materino šolo. Ne am° ta mesec, ampak dnevno, celo leto, brez počitnic. Kajti najlepše po-v n*ce so na Materinem srcu. Saj kar danes najbolj pogrešamo in je vir Sega današnjega gorja, je pomanjkanje materinega elementa, kulture j5Ca~ Naše ljudsko vseučilišče, ki smo ga najbolj potrebni, je Marija Po-aagaj, so naše Brezje. Tam gori je žareče ognjišče nam najbolj potrebne Posvečene kulture srca. Od tam jo kot blagoslovljen ogenj veliko soboto °simo na naše domove, v naše družine. . Na ameriških Brezjah smo vpeljali lepo navado, da novoporočenci, asti iz bližnje Chicage, prihajajo po poroki tja še po Materin blagoslov. 0 res lepo in pomenljivo navado vpeljimo tudi tukaj. Prva pot naših no-°poročencev bodi k Mariji Pomagaj na Brezje. Tam pred njenim oltar-“e,h naj duhovnik sprejme njuno obljubo, da bosta ostala dobra Mariji-3 otroka in obenem skrbela, da bodo tudi njuni otroci Marijini otroci. > at° naj prejmeta njen blagoslov, da bosta ostala zvesta tej obljubi. Ta-j? se bo od roda do roda dedovala naša najlepša narodna poteza, da smo arijin narod. To bo tudi najboljša garancija našega narodnega obstoja, j ev®, ako ne bomo samo po imenu, ampak v resnici Marijin narod, veren koralen. Tedaj že radi samoohrane: V Materino šolo! SALEZIJ: ,Po pravičnosti k miru4 Prelepo geslo sedanjega sv. očeta Pija XII. in tudi prepomenljivo za . s° nemirno dobo! Prava, krščanska pravičnost terja od nas, da vsake-a damo, kar mu gre. In ta je današnjemu svetu več ali manj tuja. Ne Vna se premnogokrat po njej ne v javnem, ne v privatnem življenju, j, Ne ravna se po njej v javnem življenju, zlasti ne v odnosih med na-di in državami. Za te odnose bi menda morala še vedno veljati načela nekulturnih narodov iz stare in novejše dobe. Kdor je študiral zgodovin^) je lahko opazil, da je vsako očividno nasilje končno popravila roka božje pravice in da se je vsaka krivica prej ali slej bridko maščevala. Tisti) ki bi zase zahteval neko pravičnost, pa bi sam tlačil druge, bi razodeva] skrajno nesramnost, ki tudi ne more ostati nekaznovana. Ce pa kak narod vedoma in hote krati temeljne pravice drugega naroda, naj ve, da ga bo zadela enaka usoda v bližnji bodočnosti. To so nauki iz zgodovine. Daje ji® tudi krščanska vera. Nanje niso nehali opozarjati tudi poglavarji sv. Cerkve, dasi je njihov opomin navadno ostal glas vpijočega v puščavi. Cisto v duhu pokojnega papeža Pija XI. tudi sedanji razglaša, da bomo le p] pravičnosti prišli k miru. S tem geslom hoče izraziti isto, kar je povedal Pij XI. angleškima ministroma lansko leto: »Vse življenje sem se boril j11 boril se bom do svoje (bližnje) smrti za ideje, ki so nam vsem skupne id drage: za obrambo duha pred surovo silo; za varstvo slabotnih proti za; tiralcem; za pravice malih narodov napram velikim; za svobodo protl nasilju; za resnično pravičnost proti samovolji.« (Mi mladi borci) 17. marca 1939). Današnji svet pa ne pozna pravičnosti večkrat tudi v zasebnem žN' ljenju. Ne da vselej vsakemu, kar mu gre: ne Bogu, kar je božjega, Jlt' bližnjemu, kar je njegovega, ne samemu sebi, kar je v resnici njegovega Bogu ne damo, kar je njegovega, če ne izpolnjujemo vestno in tančno božjih in cerkvenih zapovedi, če jih lahkomišljeno prelamljam0' Pričakovati potem pomoči od zgoraj, kadar smo v stiski, bi bilo predrzni' Saj je morebiti stiska prišla nad nas radi tega, da nas izmodri. — BUJ' njemu ne damo, kar je njegovega, če mu n. pr. škodujemo na imetju, °e kratimo njegove osebne pravice, če ga opravljamo in obrekujemo it°' Praktična krščanska ljubezen do bližnjega zahteva od nas, da nobenem11 ne storimo ničesar, kar ne želimo, da bi kdo nam storil. Ce bi se po tel® v resnici vselej ravnali, bi ne moglo priti do medsebojnega sovraštva ^ maščevanja. — Samemu sebi ne damo, kar je našega, če se ne brigam0 zadostni meri za zveličanje svoje duše; če se bolj brigamo za posvetu0' kakor za božje reči; če se udajamo strastem, namesto da bi se z vsem sr cem posvetili božji službi. v .• Najlepši zgled prave pravičnosti v zasebnem življenju so nam nešte svetniki, ki so našli v njej tudi svoj blaženi mir že tukaj na zemlji. Vzem mo samo zgled našega velikega ameriškega misijonarja, škofa Barag j Prav kratko lahko rečemo o njem in njegovem življenju: do Boga je j1*1 srce angela, do bližnjega srce matere, do samega sebe pa je bil strogi s dnik. Če hočemo biti deležni njegove uravnovešenosti in njegovega ** tranjega miru, potrudimo se tudi mi za pravo ljubezen do Boga in do D11 njega in do samega sebe. . • Še bolj pa bomo poskrbeli za svojo osebno pravičnost, če se posVe^0 mo izključno lepemu krščanskemu življenju ter izklešemo svoj značaj 0 kar največje možnosti. To lahko storimo že v svetu, če smo dovolj en ,(1 gični, vztrajni in požrtvovalni, še lažje pa bo to šlo, če damo slovo sve^ ter se podamo v samostansko tihoto. Tamkaj je vse tako urejeno, o* nas naredi kar najboljšega človeka. Šele tak bo mogel potem s prl° -0 delati za nravni preporod človeštva. — Najprej moramo z vso resn°?J začeti pri sebi. To je edino prava pot. Mnogo jih je, ki začenjajo pr] d u. gih, nase pa pozabljajo; zato pa dosegajo samo navidezne in površn0 spehe... j. Pomnimo dobro: Resnico gesla »Po pravičnosti k miru« moramo u ^ prej preizkusiti na sebi, potem šele bomo mogli delati pri drugih. In c ^sak katoličan to storil po zgledu našega najvišjega voditelja sv. očeta v Rimu, bi to bila zadosti velika armada, ki bi lahko računala ne samo na trenutni uspeh, ampak na trajno zmago pravičnosti nad krivico in nasiljem. p- HUGO: Marijin otrok si V življenju sv. Anteja Corsinija bere-da ga je njegova Pobožna mati Mariji Posvetila, ko ga je še P°d srcem nosila. To Posvetitev je ob njegovem rojstvu ponorita in potrdila. A R* ni bilo vse. Ona ^a je tudi skrbno Rajala za Marijo. R°t otrok je najlep-Se kazal. Pozneje pa Se je, kot toliko dru-otrok, sprevr-pi- Zavil je na po-a’ po katerih ga je obra mati s solza-, 1 spremljala in obdala Marijo, kate-1 .ga je posvetila, j;aj ga ona, ki je s g°jo priprošnjo pri ®gu vsemogočna, r rne. če ga sama ne more. Ko ga je nekega e zopet s solzami rr°sila, naj zapusti ,y°ja grešna pota, * v popolnem na-Ofo*tju z Marijinim „ .r°kom, je presu- . ■ ‘Jen dejal: »Kaj, Ma- I otrok sem?« — ® a Marijin otrok si, w,.m°j.« odgovori r au. »ge preden si bil .Jen, sem Mariji posvetila. To posvečenje sem obnovila, ko si bil rojen j. Se pozneje neštetokrat!« — Ce sem pa Marijin otrok«, odvrne odloč-. > »pa nočem biti samo po imenu, ampak tudi v resnici!« Držal je bese-šk . Pustil je svoja grešna pota, stopil v Marijin, karmelski red, °* in svetnik. Njegov spomin obhajamo 4. februarja. :l|», $ . m a T kadar bote čutili, da bo jeza zdaj zdaj prekipela in se preko jezika iz-v vsa mogoča imena, ki jih ni v nobeni pošteni pratiki, takrat hitro Opravite krepek požirek te vode in jo toliko časa držite v ustih, dokler ne bote popolnoma pomirili. Nato pa obenem z vodo debelo požrite, tali01 tisto, kar je bilo že na jeziku, kakor tudi ono, kar vam je mož ali kdo ^gi zabrusil v odprta usta. Bote videli, da bo kmalu vse jasno. .. Zato se ne smete čuditi, če je šegavi svetnik hodil celo k svoji izvo-Jenki v vas. No pa takrat še ni bil v samostanu, ampak še zunaj med sve-0irn. Mati mu je zgodaj umrla. Vzgajali sta ga neka pobožna teta in stanjša sestra. Ko je dorasel v mladeniča, ga je popoldan za več ur kar Zlhanjkalo. Težko je bilo vzgojiteljicama verjeti, da bi tako dober in po-;°žen, četudi vesel mladenič, po kakih napačnih potih hodil. Toda mlad človek je uganka. Pri najboljšem je vse mogoče. Tako si je zlasti skušena eta mislila. In ker bi ji bilo hudo, če bi ga kdo speljal na napačna pota, je P°stala na te njegove izhode pozorna. Skrbeče in ljubeče ga nekoč vpraša, kam vendar hodi, da ga po več r°Poldanskih ur ni od nikoder. Smehljaje ji odgovori; »K svoji izvoljenki ?°dim v vas!« Kar ni mogla verjeti, da bi bilo to res. Prvič je bil vendar še ftialo premlad, drugič pa tudi predober in prepobožen, čeprav vesel, da bi ; 1 s tem tako zgodaj začel. A dobra teta si je mislila, kdo ve, če se es že ni na katero navezal in kakšno. Sama si sicer ni upala za njim o-Prezovati, ker bi ga bolelo, če bi opazil, da mu ne zaupa. Najela si je dve drugi zaupni osebi, o katerih ni mogel sumiti, da bi u pri njegovih izhodih od daleč sledile. Nameril se je ven iz rodnega . esta Siene na deželo. Čez nekaj časa je krenil z glavne poti na stezo, ki vodila v gozd. Špijonki sta mu previdno sledili. Naenkrat jima je uho °vedalo, da se je ustavil. Tudi one so obstale. Potem so začule sladke »zvoke pridušene pesmi. Priplazile sta se bližje. In kaj sta videle,, ko sta ga izpazile? Pred Marijinim znamenjem je klečal, pel in molil, da mu je obraz žarel sladke, čiste ljubezni do Brezmadežne. O, ko bi naši fantje k tej Izvoljenki bolj pridno v vas hodili, bi imeli manj dekliških »kavalirjev« in več Marijinih vitezov in Kristusovih mlad' cev. Sigurno pa ne samo »treh božjih fantov.« 700-letnica minoritskega samostana v Ptuju in vseslovenski tretjeredni tabor Dne 5, 6 in 7 avgusta t. 1. prosljavlja minoritski samostan v Ptuju 700 letnico svojega obstoja. Ustanovili so ga Ptujski gospodje leta 1239 za vlade solnograškega nadškofa Eberharda II. Manjši bratje-minoriti so ob svojem prihodu v Ptuj postavili najprej leseno stavbo k najbrže že ob' stoječi in njim za bogoslužje podarjeni cerkvici. V svojem uboštvu in pri' prostosti so živeli od miloščine in dobrosrčnosti prebivalstva. Pozneje t. J-okoli leta 1399 jim je Bernard III. Ptujski gospod, podaril za vselej posestva z vsemi pravicami. O tej podaritvi priča tudi napis nad samostanskim vhodom: »Anno Domini MDCLXXXXI fuit istud monasterium re-stauratum, quod Illmus Dns Dns Bernardus, Dnus de Poetovio dignissimae recordationis, ultimus sui stematis anno 1399 sua benignissima fundatione dotavit et stabilivit.« Ravno tako so jim Ptujski gospodje sezidali tud1 samostan in cerkev iz solidnejšega materiala in tako preskrbeli za njih in njihovo bogoslužje primernejše prostore. Prvotna samostanska stavba je imela malo sličnosti s sedanjim dvonadstropnim poslopjem. Sedanjo obliko je samostan dobil šele v drugi p°' lovici 17. stoletja (1696) največ po zaslugi takratnega gvardijana p. Gašperja Dietl-a. Po svetovni vojni se je samostan pod vodstvom g. vseuCj prof. dr. Steleta temeljito restavriral, tako, da je sedaj v resnici eden oh najlepših samostanov v Sloveniji. Občudovanja vreden je veliki refektortl v prvem nadstropju s krasnimi slikami (freske) in izredno lepimi štuka' turnimi deli. Minoritski samostan je do konca 16 stoletja pripadal avstrijsko-šta' jerski provinci. Pozneje pa do 1. 1832 je spadal pod štajersko (slovensko; provinco sv. Jožefa, ki je štela 12 samostanov. Od teh 12 samostanov st po Lutrovih homatijah in pa po sekularizaciji za časa Jožefa II. ostala dva: v Gradcu in v Ptuju. Leta 1832 — po smrti zadnjega provinciala šta jerske province p. Vida Gruebauer-ja — je upravljal to provinco sekovs knezoškof Ivan Sebastijan Zangerle in to do leta 1840, ko je bila zdruze na z avstrijsko provinco s sedežem na Dunaju vse do 14. dec. 1921., ko J. sv. Stolica pridružila ptujski minoritski samostan jugoslovanski proviu sv. Hieronima s sedežem v Zagrebu. — Od tega časa je v tem samostan in med slovenskimi minoriti zavel nov duh in polet, poln mladosti in sV žosti na znotraj in zunaj. Reforma je rodila temeljito preobraženje vseh koncih in krajih, kar se najblagodejnejše opaža tudi pri ljudstvu. Minoritski red ima sedaj na Slovenskem 5 postojank in sicer: 1- s mos+an v Ptuju z župnijo sv. Petra in Pavla: 2. samostan z župnij0 * Vida pri Ptuju; 3. samostan z župnijo sv. Trojice v Holazah; 4. samos a z župnijo na Ptujski gori in 5. Dijaški dom v Ptuju. Ob razpustu mnogih samostanov za cesarja Jožefa II. je minorit red prevzel leta 1789 dušno pastirstvo v takrat na novo ustanovljeni z V Jtiji sv. Petra in Pavla v Ptuju, po ukinitvi župnije sv. Ožbalda, ki je bila do takrat obsežna župnija za ptujsko okolico. S prevzemom župnije se je samostan izognil ukinitvi, ki je bila tudi zanj pripravljena. Na ta način obhaja letos tudi minoritska župnija sv. Petra in Pavla 150 letnico svoje ustanovitve. Cerkev, kakor jo vidimo danes, je bila dozidana 1. 1691. Od tega časa je bila večkrat popravljena oziroma prenovljena; leta 1932 pa bila ista doživela ponovno prenovitev v njej primernem slogu. Versko življenje v župniji je že od svojega začetka lepo in vzorno. V dušnem pastirstvu — razen p. župnika in treh kaplanov — pomagajo tudi vsi ostali člani samostanske družine. V župniji je III. red, ki šteje nad 1200 udov, Marijina družba z okoli 400 članic, fantovska Marijina družba, kri-‘n klarice (pomladek III. reda), Marijin vrtec, fantovski odsek, dekliški krožek, Prosvetno društvo itd. Sedemstoletnica samostana in stopetdesetletnica župnije se bo čim slojne je praznovala. Na sestanku redovnih voditeljev III. reda, ki je bil 10. 1939. v Ptuju, se je sklenilo, da se v obsegu teh jubilejnih slovesno-sti vrši tudi vseslovenski tretjeredniški tabor v dneh 5 in 6 avgusta t. 1. V f°boto, dne 5. avg. bo ob 7. uri zjutraj pontifikalna sv. maša (dr. J. Mile-ta- šibeniški škof) ob 19 uri slovesna pridiga (p. Odilo Hajnšek) večerni-z blagoslovom. — Ob 20 uri slavnostna igra na prostem: »Kuga« od avorina Petančiča. — Ob 22 uri procesija z Najsvetejšim po mestnih u-lcah (z bakljami). — Ob 24 uri polnočka na minoritskem trgu. Dne 6. avgusta: Ob 6 skupna sv. maša in obhajilo za vse III. rednike. Ob 8 uri sprejem prevzv. g. knezoškofa dr. Tomažiča. — Ob 9.30 sv. j^ša, pridiga (dr. I. J. Tomažič, lav. škof), med sv. mašo ljudsko petje, P° maši zborovanje za III. rednike (govorita gg. Mihelčič Alojz, podpred-ednik nar. skupščine in France Terseglav, urednik »Slovenca«). — Ob 15 ehk koncert vseh pevskih zborov, združenih v pevski zvezi Ptuj-Ljuto--r- Ob 18 uri Davorin Petančičeva igra »Kuga«. Dne 7. avgusta: zahvalna božja pot k Materi božji na Ptujski gori. Tretjeredniki! Pripravljajte se že sedaj, da pridete v čim večjem šte-na to proslavo, ki bo obenem tudi največji tretjeredniški tabor za vso .‘°venijo, posebno pa za Štajersko. Gotovo se še spominjate kako lepo je .do lansko leto pri sv. Trojici v Slov. goricah. Kako so navdušeni odha-bratje in sestre sv. Frančiška s tega tabora. Enako hočemo tudi letos n .tuju zbrati svoje mogočne vrste z željo, da najprej v sebi poživimo duh asega sv. očeta Frančiška in potem pa tudi storimo kolikor je v nas mo-mir in dobro na zemlji. ■ . Za polovično vožnjo po železnicah smo že zaprosili. V kratkem dobite ^Jižice z znaki, ki bodo veljali za izkaznico za polovično vožnjo, kakor tu- di k °t vstopnina za vse prireditve ob proslavi. Natančnejša navodila daje: Minoritski samostan v Ptuju. k t .ie vaš j j , • Če kje, moramo biti taka j složni in požrtvovalni! če bi se ustanav-komunist Ali je vaša skupščina že napravila zbirko za novo tiskarno? Kaj ča- ustanav- „j,. komunistična tiskarna, bi bila že davno plačana. Tako znajo nasprotij. ‘ sovražniki božji biti složni! Vsaka večja skupščina naj bo ustano-jer *Ca tretjereHne tiskarne s prispevkom 1000 dinarjev! Na delo! Tret-'dniki morate to razumeti! Kdo more obseči vso bedo, ki jo brezbožni tisk rodi? Mi smo borci za tiskano katoliško besedo, ki greje naše mrzle dni. Apostolat tretjega reda (Referat na sestanku voditeljev III. reda v Ptuju 10. jan. 1939.) (Konec) Za uporabo knjižnice naj bodo postavljena posebna pravila. Mogoče po sledečem formularju : Knjižnica tretjega reda sv. Frančiška v..................... Pravila: 1. ) Knjižnica je na razpolago vsem tretjerednikom. 2. ) Knjižnica je odprta po vsakem mesečnem shodu in vsaki . . . • • od..........do.............ure popoldne. 3. ) Za vsako knjigo je treba plačati 1 din (ali 50 p.) posojevalnine. 4. ) Vsako leto se pobirajo prostovoljni prispevki za knjižnico. 5. ) Vsi doneski se morajo uporabiti izključno za nabavo ali p°' pravo knjig. 6. ) Na knjige naj vsak pazi! Kdor knjigo poškoduje ali izgubi, j° mora nadomestiti. 7. ) Vsak izposojevalec se mora držati teh pravil. Za ureditev knjižnice naj velja sledeče: 1. ) Knjige naj se urede po različnih strokah: verske, zabavne, tre-' jeredne itd. Vsaka stroka naj ima svojo črko, veliko začetnic0 A, B. C........ 2. ) V predalih se knjige postavijo po velikosti. Vsaka knjiga svojo številko po vrsti. Da pa lahko uvrščujemo v isto strok0 tudi nove knjige, zato nekaj številk preskočimo. Predal zazna' mujemo z rimsko številko. N. pr.: Prva knjiga v prvi vrsti st zaznamuje Ali. 3. ) Vsaka knjiga dobi na hrbtu listek s signaturo. Listi naj bod° nalepljeni v enaki višini. Isto signaturo dobi knjiga od znotraj; 4. ) Predno se knjiga izposodi, mora biti vpisana v posebni zapisnik- zapisnik ali imenik knjig mora biti zapisana tudi signatura. 5. ) Eden katalog knjig, ki je alfabetično urejen po strokah in avtor' jih, mora biti na razpolago bralcem. 6. ) Izposojene knjige se morajo z imenom izposojevalca vpisati v p° seben katalog ali na posebne listke z datumom izposojila in vr nitve. 7. ) Na vsako knjigo se pritisne na večih straneh redovni pečat. G. Tretji red in dušno pastirstvo. Sv. Janez Vianej pravi, da je tretji red od Boga izvoljeno sredstv° nravne in verske obnove v župniji. . Po besedah velikega Leona XIII. naj bo III. red sv. Frančiška k skozi vseh 700 let tudi v naših dneh glavna opora papežev in Cerk Kamor vpliv duhovnika ne seže, tam naj zastavijo svojo moč tretjer6 niki. v io V tretjerednikih mora imeti dušni pastir svojo najboljšo pomoč, avantgardo, ki mu stoji zvesto ob strani pri izpeljavi njegovih nacf za procvit fare. Posebno mora v tem oziru kazati dober zgled preds 0 ništvo, ki z veseljem da na razpolago župniji moči vse skupščine. Fara 4, seveda pred vsako organizacijo, tudi pred tretjim redom. Druge orga' zacije ne, fara pač! A Posebno naj III. red prednjači v socialno-karitativnem udejstvovanju. To bi naj bilo polje III. reda. Drugo poglavje vodila to zapoveduje (II. 8). Do duhovnikov naj goje tretjeredniki vedno tisto spoštovanje, katerega je bil ves poln naš oče sv. Frančišek. Zato naj imajo za svojo častno dolžnost vedno stati z duhovnikom, župnikom, varovati duhovnikov ugled, vedno ga ubogati in tako gojiti pravo cerkveno čutenje. Tretjeredniki naj imajo za zadevo časti in vesti, da v času gospodarske krize poskrbe za siromašne duhovnike, seveda v diskretni in taktni obliki, tiho in neopaženo, brez razkazovanja. Tretjeredniki bi naj bili poučeni za slučaj naglega preobrata — kot v Nemčiji in Avstriji! Te-le misli bi bilo dobro tretjerednikom povedati. Morda bi jih bilo dobro urediti za pridigo ob priliki vizitacije. Duhovniki bi postali pozorni. Morda bi se začeli bolj zanimati za tretji red. »Tretji red in dušno pastirstvo« bi bil idealni tema, ki naj bi ga kdo obdelal za tretjeredni tabor, da pride misel med široke mase. Tak-le naj bi bil apostolat tretjega reda! Kongres Kristusa Kralja v Ljubljani V dneh 25. do 30. julija letošnjega leta bo v Ljubljani svetovni kongres Kristusa Kralja, kot je bilo v našem listu že poročano. Tudi o pomenu tega kongresa smo že govorili. Spored kongresa bo sledeči: 25 julija ob 8. uri zvečer bo v ljubljanski stolnici začetek kongresa s primernimi molitvami in nagovorom: »Kristus na prelomu časov«, (govori kanonik dr. Mačk, Luxenburg.) 26. julija: ob 7. uri zjutraj v stolnici pontifikalna sv. maša z nagovorom predsednika ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana. Od 9—12 dopoldne in od 3—6 popoldne zborovanja mednarodnih udeležencev. Zborovanja bodo obravnavala vprašanja: »Delo za krščansko obnovo, njegovo bistvo, namen in sredstva.« Zvečer razni sestanki mednarodnih katoliških organizacij in gibanj. 27. julija: Ob 7. uri zjutraj službe božje po mestnih cerkvah v raznih .lezikih. Od 9—-12 dop. in od 3—6 pop. zborovanja: »Kako vzgojiti novo Kristusovo mladino? Kaj zahteva evangelij od javnega življenja.« Zvečer sestanki kot prejšnji dan. 28. julija: Ob 7. uri z j. službe božje kakor prejšnji dan. Dopoldne in popoldne zborovanja, ki obravnavajo vprašanje: »Laik v cerkvi in njegov apostolat.« — Zvečer ob 6. uri sprejem papeževega legata. Pokloni škofov, vdanostna izjava sv. očetu. Zvečer ob 8. uri slovesen pričetek javnega dela kongresa z nagovorom papeževega legata, zastopnikov oblasti, zastopnikov posameznih narodnosti. 29. julija: Ob 7. uri z j. slovesna služba božja za otroke s skupnim sv. obhajilom. Ob 9. uri slovesna pontifikalna sv. maša na prostem. Ob 4. uri Pop. javno zborovanje s poročili o sklepih in resolucijah študijskega dela kongresa. Nato nagovori v raznih jezikih: »Kristus in stiska časa.« Ob 8. Uri zvečer po cerkvah pridige v raznih jezikih, nato na stadionu verska ^ra-misterij. 30 julija: Ob 9. uri dop. na stadionu pontifikalna služba božja z nagovori škofov v raznih jezikih. — Ob 3. uri pop. na stadionu poklonitev harodov Kristusu, Kralju miru. Kako se gibljejo tretjeredne skupščine Brezje. Malo nas je; zato ni bogve kaj poročati. Pravkar na novo sestavljeni zapisnik naše skupščine šteje komaj 80 udov tretjega reda. Od teh je samo 30 izpod brezjanskega zvona; ostalih 50 pa spada v Mošnje, Begunje, najboljše je zastopana župnija Podbrezje, koder je 40 tretjered-nikov. V preteklem letu so naredili 4 obljube. Bolj pridno pa je žela smrt. Od zadnjega poročila so umrli naslednji udje III. reda: Preč. gospod Peter Koprivec, župnik v pokoju, Resman Katarina, Preželj Helena, Kocijančič Terezija in Martinčič Alojzija. Slednja je bila vzgledna služkinja pokojnega župnika Koprivca. Kajne, nič kaj častno poročilo za Brezje! Ljudje širom Slovenije si niti predstavljati ne morejo, da bi moglo biti na Brezjah toliko verske mlačnosti. Pa o tem se bridko ne pritožuje samo sedanji voditelj. Leto za letom ponavlja kronika žalostno pesem: »Neverjetna mlačnost in verska brezbrižnost! . . Na kraju večjih milosti, v večji nevarnosti pogubljenja!« Če bi bil evangelist Luka z Brezij doma, bi oni stavek (10, 41) gotovo takole zapisal: Brezjani, skrbi in vznemirja vas mnogo stvari, a le eno je potrebno! Da bi se vsaj med člani nekoliko poživil duh III. reda in preko njih razširil med druge, smo z mesečnimi shodi začeli v samostanski dvorani. Tam si lažje pogledamo iz oči v oči, in si tudi lažje kaj v obraz povemo. Do sedaj so se ti shodi še kar obnesli; upanje je, da bo tako šlo tudi na-prej. Po dolgih letih je bil 19. februarja izvoljen nov redovni svet. Sedanji redovni svet je sestavljen tako, da ima vsaka večja vas po enega ali dva člana v redovnem svetu. V redovnem svetu so: Langus Apolonija in Če-bavs Jera za Brezje; Kocijančič Marija za Črnivec; Frantar Meta za Begunje; Bertoncelj Marija za Mošnje, Resman Andrej za Zg. Otok in Begunje; Petrnel Anton in Jerala Doroteja za Podbrezje. Poskusili smo s pismeno vizitacijo. Prva skupina: Brezje — Mošnje — Begunje je že končana, v drugi pa pridejo na vrsto Podbrezje. Že dosedanja vizitacija je marsikaj zanimivega povedala. Za tretjeredno tiskarno je III. red iz svoje beraško uboge blagajne prispeval 394 dinarjev. Če je naša skupščina med zadnjimi ali celo zadnja po številu in delavnosti, nam dovolite p. urednik, da se vsaj z enim pohvalimo. Pri Cvetju pa smo sorazmerno s številom tretjerednikov zlezli gotovo na prvo mesto. Še Ljubljano smo menda prekosili. Saj prihaja samo na Brezje pod skupnim naslovom kar 50 izvodov Cvetja, in dva na privatni naslov. 30 tretjerednikov, pa 52 Cvetij! In še to moram povedati, da je bilo že v prvi polovici januarja pri upravi Cvetja vse poravnano. V tem moram pohvaliti vse naročnike in one, ki so agitirale in naročnino nabirale. Preveč glasno pa tudi ne smem trobiti, da se ne bi kdo od preobilne pohvale prevzel. Bolj tiho na uho Vam bodi povedano, preč. p. urednik, da ima, kakor povsod drugod, tudi tukaj svoj delež radodarna cerkev Marije Pomagaj. To naj zaenkrat zadostuje! Ko se bo zopet kaj nabralo, se bomo pa spet oglasili; če ne prej po preteku leta. P. Otmar- Ali si že poslal svoj prispevek za novo tretjeredno tiskarno? Dvakrat da, kdor hitro da! Laško. Dne 1. marca 1939 je minilo 30 let, odkar je sedanji dekan g. ttionsignor Dr. Franc Kruljc prišel v Laško za nadžupnika! In kaj vse je storil v 30 letih za to župnijo ? S kako vnemo se je lotil starodavne župnijske cerkve, kako jo je popravil od znotraj in od zunaj, kako veličastna je sedaj njena notranjščina: novi tlak, nova slikarija, prenovljeni oltarji, nori zvonovi -— kaj dobro se je posrečila prezidava v cerkvi in dozidava no~ ^ga stranskega vhoda in nove zakristije. Še bolj je posvečal ves čas svoje-30 letnega delovanja prenovljena verskega življenja v župniji; s kako gorečnostjo oznanjuje božjo besedo in neumoren je v spovednici. T~ Različne bratovščine, M. družbe ■P vpeljal, sv. misijone večkrat pri-rejal i. t. d., a kar bo bralce Cvetja Najbolj zanimalo, je pa to, da malokdo tako vzorno vodi tretji red sv. r- v svoji župniji, kakor on in da e najdemo kmalu tako dobro or gazirane samostojne skupščine III. e kakor po navadi, ni čakal dolgo, da mu je došlo povelje, naj se odpra-/0 na pot. Zdaj je moral oditi v barcelonski samostan. Njegovo bivanje v Heusu ni trajalo dolgo, zakaj leta 1560 ga že dobimo v Barceloni. Potoval Je peš, dospel spotoma najprej v Taragono, zatem v Viljafranko del Pa-Uades (Villafranca), znova je obiskal ljubo svetišče v Montseratu: pov-s°d so pritekle k njemu množice ljudstva in storil je med njimi brez šte-vba veliko čudežev. J' MAGNUSSEN - P. MARKO, O. M. Cap.: Življenje kapucinskega br. Jurija Ljubezen do bližnjega — dokaz ljubezni do Boga Iz ljubezni do Boga odseva ljubezen do bližnjega ter jo neovrgljivo ja*nči. Ta ljubezen do bližnjega je potovala v osebi kapucinskega brata u^ja po rimskih ulicah in grela nalik toplim sončnim žarkom uboge zapuščene v podstrešju, v kleteh stanujočih trpinov-revežev. In če je bil do-*7a br. Jurij, so ga našli sinovi sence — grešniki in hčere uboštva. Brez frahu so k njemu prihajali. Nikdar se jih ni naveličal. In prihajali so k Jemu reveži, sirote, vdove, stiskani, skušeni, celo duhovniki in redovniki, Plemenitaši ter meščani. Prihajali so k njemu grešniki, zavrženi, obupani . Seh stanov ter mu potožili svoje stiske in potrebe. Z nepopisno krotkostjo U sočutjem se je za nje zavzel. Vse bi bil dal, da bi le vsem pomagal on, — 1 sicer ničesar ni imel. . A vedel je, da so drugi ljudje bogati. Le-ti so mu pristopili na pomoč. ruiada darežljivih, premožnih, usmiljenih se mu je ponudila, da leči ra-e uboštva. Da je njega pri tem največ truda in skrbi stalo, mu je bilo a*o mar. Saj sladkost in tolažba, ki jo je okušal, dobrote deleč, mu je Uogoodstotno vse poplačala. On sam je največ potov v oblaženje revšči-05 Uapravil tudi v najslabšem vremenu. On je bil, ki je z veliko težavo, z k lroni na njegovo zdravstveno stanje, stopal po stopnicah hiš dobrotni-uv jn revežev gori in doli in prosil za uboge — ali pa jim delil, kar je iz-Žil°s*l- Kolikokrat je potrpežljivo poslušal razne pritožbe revežev, — tola-. ’ dajal nasvete, posredoval s prošnjami, ali pa jih nosil na merodajna esta. Kratko — njegova ljubezen do bližnjega je bila vseobsežna v vsa- kem oziru. Zato pa, kadar je on tolažil in kazal trpečim na zasluženje v nebesih ter na rastočo podobnost s Kristusom, so uvideli resnico njego-vih besed, dvignili svoje glave ter se pomirili. Končni smoter vseh napo-rov njegove dobrodelnosti pa je vedno bil: Zveličanje duš. — Kadar je slišal o gorečih pridigarjih, katerih govori so uspešno učinkovali, se je radovalo njegovo srce. Če je srečal duhovnike, zlasti svojega reda, ki jih je dobro poznal, jih je ponižno, boječe prosil, naj se ne utrudi-j; v gorečnosti za zveličanje duš. Tudi za pomirjenje prepirajočih so ga večkrat klicali. — V hiši plemenite družine Justiniani je že dalje časa obstojalo neko sovraštvo med hišnikom in strežnikom (lakhjem). Razni poskusi, jih spraviti, so bil1 brezuspešni. Celo vojvoda in vojvodinja sta vmes posegla — a zaman. Tedaj so poslali po br. Jurija. Z neustavljivo močjo ljubezni je zmagal razburjene duhove. Končano je bilo za vedno vse sovraštvo. Neki večer pozvoni nekdo z veliko naglico pri samostanskih vratih ter prosi, naj bi prišel br. Jurij pomirit dva moža, ki hočeta drug drugeg* umoriti. Radi poznega časa na večer P. gvardijan br. Juriju ni dovolil izhoda iz samostana, in ostal je doma. Drugo jutro se je raznesla novica p° Rimu, da so videli br. Jurija, kako je stopil med oba prepirajoča. Ko st* s svetlim orožjem naskočila drug drugega, jih je br. Jurij razorožil ter j111 sprijaznil. V zavodu sv. Mihaela so mladi zločinci morali svojo kazen odsedev*' ti. V posebnem hospicu pa so bili izročeni vzgoji in prisilnemu delu ml*' dostni dečki, prej izpostavljeni nevarnostim ceste in javnega življenj*’ Marsikateri ubogi vdovi .je br. Jurij svetoval, naj izroči svojega sin* pod to nadzorstvo in varstvo. S temi nasveti se pa še ni končala njego^* ljubezen do mladeničev. Ohranil jih je trajno v spominu ter od časa o° časa povpraševal po njihovem obnašanju. Če je zvedel, da se ta ali oni ml*' denič lepo vede in da se mu lahko zaupa, je priporočal njegovo odpustite iz zavoda. Sploh ga je mladina zelo ljubila in vanj zaupala. Najbolj zakrknjen* srca so se mu odpirala. Če se je približal mladeničem, so prihiteli k njen*1 ter so ga obstopili kakor svojega očeta in najboljšega prijatelja. PROŠNJE — ZAHVALE: Naročnica Cvetja se priporoča Mariji Pomagaj na Brezjah, sv. očet* Frančišku, sv. Antonu Padovanskemu in Mali Cvetki sv. Tereziji z* P° moč v zelo teški zadevi. Bolni tretjerednik M. Š. se priporoča v molitev za zdravje. S. A. Ljubljana se zahvaljuje presv. Srcu Jez. in Mar., sv. Jožef11, Mali Cvetki sv. Tereziji in Tereziji Lendohovski za ozdravljenje. Tretjerednica T. V. se zahvaljuje za uslišano prošnjo. Bila sem, P1^ vi, v grozni zadregi, v obupnem stanju, pa sem prosila ljubega Bog* pomoč in obljubila sem, da se bom v Cvetju javno zahvalila. Vsa sreč .sem zdaj, ko me je dobri Bog uslišal. Njemu večna zahvala! ★ fclERBAUM — Fr. BRUNO: (17. m a j n i k a) Sv. Pashal BajIonski Spoznavalec prvega reda 28. novembra 1. 1897. je presenetila svet odredba papeža Leona XIII.: »V zaupanju, da bo Cerkvi v zveličanje in blagoslov, določamo in imenujemo s svojo najvišjo oblastjo sv. Pashala za posebnega zaščitnika evha-rističnih družb in vseh bratovščin presvetega Zakramenta, naj že te obsojajo ali bodo šele v bodočnosti ustanovljene.« Težko je bilo doumeti to ■zvolitev, ki je dajala skoraj neznanemu svetniku prednost pred velikimi cerkvenimi učeniki in stavila preprostega samostanskega brata nad velike škofe in duhovnike. Toda od Boga razsvetljeni in nežno čuteči Leon ^Ul, je vedel, kaj dela, in zato je dobro volil. — Svetnikova zibel je tekla v a°či Martina Bajlona, poštenega. kmeta v Torre-Hermosu v spnčni Španiji. Evharistični Bog ^ je pa prav kmalu osvojil to ^agoslovljeno dušo. Ko je ma-- prvikrat vzela malega Pascala s seboj k sveti maši, se je Pri povzdigovanju ves stresel ^ hjenih rokah. Ce so ga po-'•em kdaj pogrešali, so ga prav Sotovo našli na oltarnih stolicah. — Ko je postal pastir °vac svojih staršev, je tudi zu-ftaJ na polju kolikor mogoče s*edil poteku svete maše v bližji cerkvici »Naše ljube Gospe ? Gora«. To je delal tudi ta-uat, ko je pastiroval pri ne-aem gospodarju v Montfortu. ^ckoč mu je ob zvonenju samostanskega zvončka, ki je aznanjal povzdigovanje, iz sr- čeg, privrela mila prošnja: »O , cenja vredni Bog, daj mi, da ^. bom videl!« In glej! V sinji !savi se mu je prikazal kelih j1 nad njim sveta hostija, ob-,aha od angelov. Kdo je bil te-aaJ srečnejši od Pashala! — ^ G. 1564. je šel k frančiška-v samostan v Loretto pri j ?ntfortu. Od tedaj naprej je hko po mili volji zadoščeval ^Ji ljubezni do božjega Jetni-va- Tabernakelj je postal zanj la> v kateri se je naučil vseh P. Blaž O. P. M. Sv. Pashal Bajlonski nebeških modrosti, tako da je ta preprosti samostanski brat, kot piše Leon XIII., »lahko razlagal najtežja verska vprašanja in celo sestavljal pobožne spise«. Pashal se je moral izkazati tudi v boju. Po naročilu svojega predstojnika je moral nesti važno pisanje nekemu drugemu predstojniku v Bretaniji. Na vsej poti skozi kalvinistično okuženo deželo so ga krivoverci hudo žalili in napadali. V Orleansu so ga kalvinisti obstopili in ga zasmehijivo vprašali: »Papist, ali veruješ, da je Bog pričujoč v tisti hostiji, ki jo vi darujete pri sveti maši?« Pashal pa je s tisto jasno katoliško odkritosrčnostjo priznal: »Da, verujem in na ves glas priznavam, da je Bog v sveti hostiji resnično pričujoč kakor v svoji slavi v nebesih!« Cela toča kamenja je sledila temu priznanju. Bil je težko ranjen na levem ramenu in je vse svoje življenje trpel zaradi tega. Toda za Gospoda v Zakramentu mu ni bilo nič dovolj. 17. maja 1592. je v samostanu v Villarealu umrl ravno v trenotku, ko je zvon naznanjal, povzdigovanje svete hostije pri spremenjenju. Ko je bilo njegovo truplo pri pogrebnih svečanostih položeno na pare v cerkvi, je še enkrat oživelo pri povzdigovanju. Dvignilo se je, da bi še enkrat počastilo svete skrivnosti — pač res čudovito dejanje tega srca, ki je tako gorelo od ljubezni do našega Gospo-da v presvetem Zakramentu. Papež Aleksander VIII. ga je slovesno pri-štel med svetnike. Premišljevanje: O češeenju sv. Pashala 1. Častimo ga s pobožnostmi do presvetega Zakramenta. Leon XlD-piše: »Med vsemi temi, katerih pobožnost do te vzvišene skrivnosti poznamo, zavzema sveti Pashal Bajlonski prvo mesto.« Njegova pobožnost je izvirala iz njegove ponižne vere in spoznavne ljubezni. — Pojdimo za njih1 v veri in ljubezni! — 2. Častimo ga s pripravljenostjo na žrtve. Koliko je on žrtvoval, da je mogel vsaj zunaj na polju slediti sveti maši! Kako požrtvovalno je pri' znal pred krivoverci svojo vero v presveti Zakrament! Koliko je zanj trpel! Mi se pa bojimo že bore žrtve, da bi šli k sveti maši, prejeli sveto oh' hajilo ali pa šli za procesijo na Telovo! — Sramujmo se svoje medle ljubezni do presv. Evharistije! 3. Častimo ga z molitvijo. Iz stare in vedno se ponavljajoče izkušnja vemo, da opomni svetnik svoje zveste častilce nekaj dni pred smrtjo, uaj se s sveto popotnico pripravijo na potovanje v večnost. Mnogi molijo zat0 vsak dan pobožno enkrat Čast bodi z dostavkom: Sveti Pashal, izpros1 mi pri Troedinem milost, da bom srečno umrl na evharističnem Jezusovem Srcu! — Nikakor ti ne bo škodilo, če boš vzljubil to pobožno vajo. Cerkvena molitev Molimo. O Bog, ki si svojega svetega spoznavalca Pashala odlikoval s čudovito ljubeznijo do svetih skrivnosti tvojega Telesa in tvoje kr''1; podeli nam milostno, da bomo tudi mi črpali iz te božje večerje tako iu°c in sladkost, kot jo je črpal on. Ki živiš in kraljuješ od vekomaj do vekomaj. Amen. Toplo je postalo, pota so lepša: pojdi na agitacijo za nov® naročnike Cvetja! Naj postane pomlad v tretjerednih dviŠal'■ Pomlad je čas dela, setve. Delajte za svoje glasilo! Ti Še >llSl poslal niti enega novega naročnika! Ti, ti! No, ali bo kaj ^ o. STANKO MARIJA: Iz misijonskega dela FMM na Kitajskem (Nadaljevanje.) Zdaj imam tu v bolnišnici 2 mladi, nedolžni duši: vsak večer me čakate, da opravim bolnike, potem pa z njima molim del rožnega venca, potem malo sprašujem in razlagam katekizem in jima govorim o ljubezni, o žrtvah, o rešitvi duš. Ena posebno, 20 letno dekle, še nedolžna kot otrok, se vedno bolj približuje resnici. Kolika razlika med časom, ko je prišla in mi neko noč, ko je dolgo, dolgo jokala, povedala, da ni srečna, ker ne bo nikoli lepa, — raka na obrazu ima, — je že od otroških let vedno bolna in materi, ki jo tako ljubi, ne bo mogla nikoli pomagati. Kako je ta duša žejno pila, ko sem ji govorila o lepoti duše, o vrednosti trpljenja, ko lahko pomaga materi, da jo s svojim trpljenjem reši za nebesa! — Zdaj je vedno bolj mirna in srečna. Včeraj mi je rekla, da ji je drugo jasno, da pa ne more razumeti, kako je Bog mogel pripustiti, da je njegov Sin rcuvral toliko trpeti in tako strašno umreti. Spet mi je bila dana sreča govoriti o božji nerazumljivi ljubezni do nas, o grehu in vrednosti trpljenja. O krstu še ne moremo govoriti, ker je družina še vsa poganska, Pa jo bo morda trpljenje tega otroka privedlo k spoznanju resnice. Toliko časa sem Vas ustavljala s tem pripovedovanjem, pa je tu moja sreča in sem bila zato tako daleč poklicana: tako zelo hrepenim po dušah, ki bi jim smela kazati pot k Luči. 14. oktober 1938. Kalistov god je danes,(— op.: Obenem tudi god naše misijonarke, ki je pri preobleki dobila redovno ime Kalista —), Jezus Evharistični ve, kako danes mislim in molim zanj, ki sem njegova misijonarka: Moja mama ima danes srce razdeljeno na dva dela, ali bolje: Kalista in svojo Kitajko —(moje ime se kitajsko piše: ča-li-s-ta) — tesno priklepa na svoje magično srce. Mama, ne boj se, saj čutim vso Tvojo ljubezen, saj sva si bili danes na Evharističnem Srcu tako blizu. Milica draga, kajne, da si danes Prosila zame, in tisti »včasih«, o katerem mi je Ildefonz omenil, da misli hame pri sv. maši, je bil prav gotovo danes. Končati moram, 4. ura jutranja je že. Ali naj bi bilo treba še posebej govoriti, kako mislim in molim neprestano za Vas, moji najdražji, ko pa to Srca v ljubezni bolje občutijo. Tudi tako trdno zaupam, da me Vi v molitvi Podpirate. Samo voljno orodje, čeprav ubogo in nezmožno, Ljubezni božje rada bila za rešitev duš, pripravljena na vse. Na svidenje, mama zlata, čutim Tvojo ljubezen, molitev in blagoslov. Vse Vas v žareči evharistični ljubezni ljubi in pozdravlja v JMJNOSFr. (t. j. v Jezusu, Mariji, Jožefu, Našemu Svetemu Očetu Frančišku) vsa Vaša Marija Kalista, FMM Shanghai, novembra 1938. Bog z Vami, najdražji! P. C. C. (Dalje prihodnjič.) P. HUGO: A) SPLOŠNI Skrajno umazano a umljivo. 17 ^ so španske nacionalistične čete zavzele mesto Lerido, so od se-stradenega ljudstva, brez razlike prepričanja, zvedele, da so mu rdeči gospodarji za oderuške cene prodajali ono podporo v blagu, ki so jo iz vsega sveta prejemali za stradajoče. Zastonj so prejeli, zastonj bi morali deliti. A jim je bil bolj pri srcu lasten žep, kot tuja beda. Pri ljudeh njihove vrste umljivo, čeprav do skrajnosti umazano. Nagrajena velikodušnost. Francozi velikodušna osebna in socialna dela nagrajajo. Lani je dobila prvo nagrado, 2000 frankov, gdč. Glebeau. Tik na tem je bila, da bi se poročila. Takrat pa je njenega svaka zadela velika nesreča. Obe roki je zgubil. Malo pozneje so pa njegovi ženi vsled neke bolezni ohromeli obe roki. Gdč. Glebeau je takoj razdrla zaroko in šla v tovarno, da bi z zaslužkom preživljala sebe in ta dva nesrečna sorodnika. Za tako junaško delo krščanskega usmiljenja je 2000 Fr. še premajhna nagrada. Si- cer je pa gdč. Glebeau bolj računala z drugo, dragocenejšo, pri Bogu- Obnovljena lepa navada. Poleg drugih lepih starih navad, ki so prišle že v pozabo, so belgijski katoličani obnovili tudi starodavno »darovanje kruha.« Bratje pekovskega ceha ali bratovščine so nekdaj na dan svojega patrona sv-Alberta pri svoji bratovski maši darovali košarice kruha, ki se je pote«1 med uboge razdelil. To darovanje so zdaj v stolnem mestu obnovili. Pe' ki praznujejo svoje »žegnanje« s pr0' cesijo in sv. mašo. Pred stopnice oltarja vsak položi košarico izbranega peciva. Posamezne kruhe polagaj0 tudi na oltar. Duhovnik po maši vs.e to blagoslovi. Košarice in vse, kar Je bilo darovano potem prevzamejo Vin-cencijevi bratje in razneso ubogih1, Kaj takega bi se dalo tudi pri nas vsaj v prestolici izvesti. Bogoslovci - apostoli. Na pobudo prof. Fallona so b°' goslovci v St. Louis, Mo., Amerik^ započeli lep in hvaležen apostolat-raznimi bogoiskatelji, kakršnih J taed 70 milijoni tamkajšnjih modernih poganov zelo veliko, so stopili v pismen stik. Vsak teden roma med nje 1000 pisem, v katerih jim dajejo fazna pojasnila. Sigurno ta setev ne no brez žetve. Je pa v korist tudi bogoslovcem samim, ker se s tem zgodaj uvajajo v apostolsko delo na misijonskem polju, ki je bilo do zadnjega časa dokaj zanemarjeno. B) REDOVNI Pij XII. — tretjerednik Tretjerednikom naznanjamo veselo in častno vest, da je tudi sedanji sv. oče Pij XII. tretjerednik, kot nam sporoča vrhovni poglavar našega reda. »Raduje naj se tedaj«, tako piše, »družba Manjših bratov, vesele naj se deviške trume frančiškanskih sester, raja naj armada bratov in sester tretjega reda, ki med svetom neti in podžiga krščanski duh, zvesto se boreč pod zastavo sv. Frančiška, sledeč vrhovnemu učeniku in gospodu Piju XII. in udano se klanjajoč Kristusu Kralju.« Tretjered-niki pa naj veliko molijo za svojega frhovnega vidnega očeta in največjega brata. Na volitve novega generala. Našemu redovnemu generalu, preč. P Leonardu Marija Bello, bo o Bin-koštih potekla šestletna službena doka. Zato je upravičene pozval na vo-ktve naslednika. V smislu redovnega Pravila se volitve redno vršijo o Bin-koštih, pod predsedstvom redovnega Pfotektorja, ki je točasno kardinal Lolci. Pravico voliti imajo poleg članov vrhovne vlade reda in par drugih odličnih vsi provincijali, odnosno njihovi namestniki. Kraj volitev določi Poslujoča vrhovna vlada reda. Pred-stoječe volitve bodo pri Porcijunkuli ?^Daj Asiza. Naš P. provincijal, preč. t'r- Gracijan Heric, bo odpotoval tja okrog 8. maja. Ker je vrhovni predstojnik prvega reda tudi vrhovni Predstojnik tretjega reda, priporočajo tretjerednikom, naj z nami molijo k Sv. Duhu, da dobimo dobrega in skrbnega novega vrhovnega poglavarja. Fr. Donat Jug O. F. M. — šest-desetletnik. V zavetju Marijinega svetišča na Brezjah obhaja 3. maja svojo šestdesetletnico življenja brezjanski zakristan Fr. Donat Jug. Fr. Donat je mož posebne vrste. Komaj 3 leta je obiskoval ljudsko šolo v svojem rojstnem kraju v Ročinju, pa se je z lastno pridnostjo in naravno nadarjenostjo tako visoko povzpel, da je postal plodovit pisatelj. Največ je pisal v Slovenskega Čebelarja. Leta 1934 je izdal celo strokovno knjigo o čebelarstvu »Praktični čebelar«. Bogato ilustrirano knjigo je izdalo Slovensko čebelarsko društvo. Fr. Donat je tudi umni sadjerejec in vrtnar. Pred leti je priredil na Brezjah vrtnarsko razstavo. Ko mu k jubileju iskreno čestitamo, prosimo Marijo Pomagaj, naj mu povrne in nakloni krepko zdravje. Kongresi Kristusa Kralja Brali smo, da se je misel o kongresih Kristusa Kralja rodila v Nemčiji in da ji je bil neki Slovenec če ne oče vsaj boter. V resnici je bila pa ta misel prvič v Italiji sprožena. In sicer je njen oče rektor milanskega vseučilišča frančiškan P. Avguštin Gemelli. Vatikanski poluradni list »Osservatore Romano« poroča, da prvi početki te velike misli segajo ,v~ medvojno dobo, tedaj še pred praznik Kristusa Kralja. Ko je bil pa 1. 1925 proglašen ta praznik, je P. Gemelli že sledeče leto 1926 organiziral prvi italijanski kongres Kristusa Kralja na vseučilišču presv. Srca Jezusovega v Milanu. Na njem je bilo sklenjeno: ves italiianski narod mobilizirati pod zastavo Kristusa Kralja in to potom liturgične obnove Dejansko je bil tedaj ta kongres že dve leti prej kot prvi nemški. Pač pa so bili ti kongresi v Nemčiji ta-koi spočetka kot mednarodni zamišljeni, med tem ko so bili v Italiji naj- prej zasnovani kot narodni verski pokret. Odličen tretjerednik Francoska akademija znanosti, ta najvišja francoska znanstvena instanca, je za svojega dosmrtnega tai-nika izvolila navdušenega tretjered-nika M. G. Goyou-a. Po poklicu je zgodovinar, specialist v misijonski zgodovini. Napisal je že celo vrsto znamenitih del v tem področju, ki so bila od raznih znanstvenih akademij nagrajena. Kljub temu je on skromna in ponižna serafinska duša. Na svidenje v nebesih! To so bile zadnje besede angleške pisateljice-tretjerednice Cecilije Ro-samarv Hallack, ki je nedavno v 39 I tu starosti blaženo umrla. Bila je konvertitinja, hči nekega protestantskega pastorja. Z 20 letom je prestopila v katoliško cerkev. Poslej se je preživljala s pisateljevanjem. Iz vseh njenih spisov veje topel katoliški duh. Živela je skromno, da je imela več za uboge. Frančiškansko vedro je bilo njeno življenje in taka tudi njena smrt. Umrla je kot svetnica, je izjavil njen dušni voditelj- In naj molijo za mrtve . . . (Sv. Frančišek As.) Prelat dr. Franc Kovačič tretjerednik. Na praznik sv. Jožefa, pri' prošnjika srečne smrti, je v Mariboru umrl prelat dr. Franc Kovačič. Ves Maribor je objela globoko žalost ob njegovi smrti. — Visoki pokojnik je bil rojen v Veržeju 25. marca 1867-Gimnazijo je študiral v Varaždinu in v Zagrebu, bogoslovje v Zagrebu in v Mariboru, filozofijo v Rimu, kjer je 1. 189<-promoviral za doktorja. Pokojni g. prelat je bil PrVl smotreni organizator znanstvenega dela v Mariboru in najp0' membnejši proučevalec slove-nještajerske zgodovine. Dolg0 vrsto let je bil profesor na mariborskem bogoslovju. Poleg tf' ga je bil eden najmarkantnejšm javnih delavcev. Zadnja leta se je pečal zlasti z raziskovanje^ življenja velikega svetniškeg^ škofa Slomška. O njem je izdal lepo, poljudno in obenem znanstven knjigo v Mohorjevi zbirki. Srčna želja pokojnega g. prelata je bila, da bi škof Slomšek prištet svetnikom. Bil je najbolj delovna moč pri škofijske odboru za Slomškovo beatifikacijo. ^ Smrt ga je zalotila med delom in mu takorekoč iztrgala pero iz r0 Naj se veseli gledanja božjega v družbi velikega Slomška! f Marija Drenik — Cerknica. Dne 20. marca je v Cerknici umrla Mafija Drenik, ali kakor smo ji po domače rekli: Tavžleva teta. V tretjem redu je preživela 54. let. Bila je res vzorna tretjerednica, zvesta hčerka sv. Frančiška. Sv. maše ni opustila nobeden dan in vsako jutro je pristopila k mizi Gospodovi. Vedno je bila bolj šibkega zdravja. Pa je bila prav zato velika prijateljica in dobrotnica bolnikov. Obiskovala jih je ter jim ljubeznivo stregla. Moči za svoje žrtve je črpala pri Gospodu v njegovi hiši. Kolikokrat mu je delala družbo v najsvetejšem Zakramentu! Pri pobožnosti sv. križevega pota se je skoraj vsaki dan potapljala v rajsko veselje! t Jerica Mohorič — Železniki. Naša skupščina je lansko jesen zgubila drago sestro Jerico Mohorič. Mnogo let je bila v tretjem redu sv. Frančiška. Veselila se je vsakega mesečnega shoda. Bila je zvesta naročnica Cvetja. Težko ga je vsaki mesec pričakovala. Dokler je mogla, ga je sa-*na brala, ko ji pa radi bolezni ni bilo več mogoče brati, je bila zelo vesela, ji je Cvetje kdo drugi bral na glas. — Bog ji je poslal dolgo in hudo bolezen. Nad 9 let je bila bolna in zadnja leta ni mogla prav nič iz postelje. Trpela je vdano in potrpežljivo. V bolezni je prosila: Kadar bom umrla, Pošljite dopis v Cvetje, da bodo tretjeredniki molili za me. Rajna je bila globoko verna tretjeredniška mati. Lepo in vzgledno je vzgojila šestero Sv°jih otrok. Velika mučenica je umrla v starosti 74 let. Priporočamo jo v kiolitev, kot je sama želela. Draga sestra, počivaj v miru. Prihaja čas, ko bo marsikateri, reda, prišel ki se še ni vpisal v Podporni odsek v —, v leta starosti in onemoglosti. Ako ne bo imel tedaj do- lin i Pr*^iran*iOV’ da lahko od njih živel brez skrbi do smrti, ali ne bo H* e' dovolj velike pokojnine in ne bo našel sorodnikov, ki bi ga ljubez-v .° sprejeli na stara leta, tedaj bo nastopila zanj beda in prosjačenje, v/ nerodno^ mu bo tedaj odgovarjati na vprašanja: »Zakaj se pa nisi suiuH pravočasno v Podporni odsek III. reda? Sedaj bi bil lahko presoljen!« Glavnipogojiza vpis v ta odsek so sledeči: Kdor se hoče vpisati: F Mora biti ud III. reda ali se zavezati, da vanj stopi tekom dveh 2. se mora preživljati z lastnim delom in ne sme biti odvisen od do-°te bližnjega; 3. ne sme biti star 40 let; 4. mora biti naročen na »Cvetje« ali se nanj naročiti. Kdor potrebuje tiskovine za vpis ali želi kakega nadaljnega pojasnila, se lahko pismeno ali osebno obrne na »Pax et bonum«, »Podporni odsek III. reda«, v Ljubljani, Frančiškanska pasaža. Osebno pa lahko tudi na »Župni urad Marijinega Oznanjenja v Ljubljani.« 1. Plačal bi skupno 8000 din. v Podporni odsek. Če bi to naložil v hranilnico bi to neslo lepe obresti. Ali bi to neslo obresti tudi pri vas, da bi bil potem radi tega vpisan v višji razred? Če Vas prav razumem, si vso zadevo predstavljate nekako takole: Vi bi vložili pri nas 8000 din. kar pravzaprav ne bi bili še dolžni, ker je P° pravilih Podpornega odseka dovolj, ako kdo plačuje sproti. Prav imate! Ta vsota denarja naložena v hranilnici bi v teku let nesla lepe obresti. T® obresti vi želite, da bi bile pri nas uporabljene na ta način, da bi jih pripi' šali vam v dobro, in bi bili na ta način vi lahko vpisani v višji razred Podpornega odseka. Kakor je stvar na videz enostavna, vendar te obveze Podporni odsek ne more sprejeti, ker bi drugače lahko prišli v navzkriž z zakonom, ki takim Podpornim odsekom kakor je naš, prepoveduje vsako hranilnično p°' slovanje. Lahko pa napravite tako, da naložite denar v hranilnico. Vsako leto dvignete obresti in jih potem nam izplačate, na kar jih bomo vpisali v vaše dobro in boste potem seveda tudi vpisani v višji razred. 2. Vpisan sem v Podporni odsek tretjega reda, pa bi na stara leta rad prišel k vam v samostan na hrano in stanovanje, katero bi s svojimi m®* sečnimi zneski plačeval. Ali bi se to dalo storiti? Ni dosti verjetnosti, — vsaj po mojih mislih ne, — da bi se to dal° napraviti. Pri nas se vsako gotovo dobo predstojniki hiš ah samostanov menjajo in bi tega nihče ne mogel obljubiti. Tudi ni dosti verjetnosti, da bilo to sploh mogoče, ker tudi pri nas v samostanu postanejo nekateri stari in dela nezmožni in mora seveda bm v prvi vrsti prostor zanje prihranjen. Toliko vam vem jaz o tem povedati. Če pa ste morda s predstojnikom kake redovne hiše dobro znani, lahko tudi njega vprašate za pogoje. T®' da resno dvomim, če boste dobili bolj povoljen odgovor. 3. Občni zbor stavbne zadruge »Mirni Dom« r. z. z. o. z. v Ljubljft,1‘ se vrši v nedeljo dne 7. maja 1939 ob 5 uri popoldne v Frančiškanski dve rani v Ljubljani, Frančiškanski prehod, s sledečim dnevnim redom: 1.) Poročilo načelstva in nadzorstva — 2.) Odobritev računskega z ključka za leto 1938 — 3.) Poročilo o izvršeni reviziji — 4.) Sprememb pravil — 5.) Slučajnosti. ^ e Ako ob napovedani uri ne bi bila zastopana vsaj desetina deležev, vrši na istem mestu in z istim dnevnim redom pol ure pozneje drug obe zbor, ki bo veljavno sklepal. Vabite se k udeležbi! Načelstvi' 4. Predavanje o Podpornem odseku trejega reda! V nedeljo dne maja se bo vršilo ob 5 popoldne po končanem shodu tretjega reda v fr?_ čiškanski dvorani v Ljubljani (vhod iz frančiškanskega prehoda) vsak letno predavanje o namenih in ciljih Podpornega odseka, o njegovem s nju itd. 5red&' Vsi, ki se zanimajo za Podporni odsek tretjega reda, so na to pr ,0 vanje iskreno vabljeni in lahko privedejo s seboj tudi vse take, ki se za lepo socialno ustanovo zanimajo. Vstop prost! NOVI NAROČNIKI Borštnar Terezija, Banko Ivan, Benkovič Martka, Banič, Ana, Bevc Antonija, Bizjak Ema, Cvelbar Mici, Curics Tereza, Dečman Marija, Dobrun Marija, Gorše Marija, Goldašič Ana, Gregor Uršula, Golias Antonija, Herlec Ivanka, Hanzliček Frančišek, Jamnik Amalija, Jereb Marija, preč. g. Juvan Franc, Kobale Štefan, preč. g. Kolenc Leopold, Komatar Marija, Kastelic Marija, Kolar Betka, Knific Ivana, preč. g. Dr. Kruljc 5 izv. Klovar Antonija, Langerholc Marija, Martinkovič Katarina, Prislan Štefan, Nemeš Magda, Potočnik Ivan, Pučnik Amalija, Potočnik Katarina, Prislan Ana, Potočnik Marija, Plečko Ivana, Pilko Ana, Potočnik Marija, Prebil Marija 6 več, Rus Marija, Rintal Franc, Starašinič Marjeta, Sopotnik Dora, Svete Ivana, Svoljšak Frančiška, Strah Marija, Sečjak Amalija, Sterle Alojzij, Šinkovec Ana, Ši-mec Anton, Špehar Mici, šimec Mici, štimec Peter, Šimec Ivan, Tomc Jožica, Velkavrh Frančiška, Vidmar Metka, Vaner Marija, Župni uradi: Semič 3 več, šiška 3 več, Rečica 3 več, Sv. Ema. DAROVI Za frančiškanske misijone: po 100 din: Štern Katarina, Kenk Jerica; po 50 din: Neimenovana po br. zakristanu; po 29.50: šolarji iz Dobove po p. Konstantinu; po 20 din: Koron Marija; po 10 din: Bohinc Klara; po 5 din: Strle Marija. Za Armado sv. Križa: Cvelbar Terezija iz Amerike din: 1058; Kukoviča Reza din: 447; Koron Marija din: 20. Darovi za tiskarno: Po 165 din: Seljak Marija; po 100 din: Sajovic Marija, Medved Marija, Neimenovana, Ciringer Ana, Neimenovana iz Maribora; po 60 din: Logar Nežika; po 50 din: Langerholc Lucija, Miiler Marija, Meglič Frančiška, šturn Alojz, Kršen Ana, Neimenovana po p. Bogd., Zore Helena 1 dol.; po 48 din: Munda Ivanka, Erjavec Marija; po 40 din: Erzin Marija; po 37 din: škoda Terezija; po 30 din: Kink Jerica, šander Marija; po 25 din: Barle Frančiška, Aleš Marija, Hren Jožef, Grom Marija; po\ 20 din: Vehar Ana, Tri neimenovane osebe, Žebot Marija, Germek Antonija, žigert Terezija, Haler Elizabeta, Očko Frančiška, Šerbec Marija, Purgaj Terezija, Gleinzer Frančiška, Majhenič Marija, Klinar Franc, Virent Marija, Zadnik Marija, Bencina Marija, Ravnikar Marija, Makovec Marija, Koser Pavlina, Horl Frančiška, Mramor Katarina, Skerbinjek Marija, Križaj Tončka, šolske sest. Topolščica, dve tret-jerednici iz Celja, Miklavc Terezija, Jerala Ivana, Janša Liza, Konstantin Marija; Tretji red Ajdovec 23 din; po 16 din: Kaučič Marija; po 15 din: Mejač Cecilija, Medved Katarina, Centrič Marija, Neimenovana, Zalokar Elizabeta, Borštnik Frančiška, Petkovšek Marija, Ambruš Ana; po. 10 din; Zor Marija, Štern Katarina, Jeraj Marija, Nabergoj Franc, šaplja N., Povšič Franc, Anderle Terezija, Žohar Avgusta, Vatovec Alojzija, Račko Karolina, Gornik Elizabeta, Avguštin Elizabeta, Ornig Andrej, Gričnik Jožefa, šlaus Kristina, Strelli Petrina, Ojsteršek Marija, Smrke Marija, Kos Marija, Černič Katarina, Rop Ana, Mele Marija, škerbina Polona, Špenko Marija, Neimenovana, Gartner Minka, Tomšič Doroteja, Pahernik Marija, Šket Ana, Turk Jurij, A-hačič Angela, Pavlič Mana; po 5 din: Božič Marjeta, Narobe Mana, Gorjanc Apolonija, Verbajs Franc, Neimenovana, Zor Apolonija, Krajnc Alojzij, Habjančič Uršula, Japelj Alojzija, Vidmar Metka, Kopitar Marjeta, Zadnik Marija, Brožič Jožefa, škr-janc Ivanka, Naglič Peter; po 4 din: Lužar Antonija,/Štuhec Apolonija; po 2 Min: Fišer Katarina. - Mrs. Možina N. Chicago 111. 2 dol. Za večno luč v kolegiju: Meglič Frančiška 20 din; po 10 din: Klepec Ana, Neimenovana. Deleži za tiskarno: Gestrin Fani 1000 din; Dr. Ivo Česnik 480 din; Vodstvo III reda Marija Nazaret 200 din; po 100 din: Preč. G. Žugelj Nikolaj, Zarnik Marija, Saje-vic Angela, Gabrijelčič Marija, šubelj Marija, Neimenovana iz Ljubljane, Božičnik Marija, Preželj Marija, Jerč Elizabeta, Schubert Angela, Neimenovana iz Lj., Svetec Marija, Kryl Franja; po 54.25 din: Preč. g. Koretič Franc; po 50 din: Langus Polona, Čik Terezija, čč. šolske sestre Marijanišče v Ljubljani, Preč. g. Premrl Stanko, Rakovič Lojzika, Hafner Lovro, Malenšek Ana, Resman Andrej, Kržišnik Marija, Šraj Fr. črček Terezija; po 45 din: Grom Marija; po 35 din Hočevar Ivan; po 25 din: Ser-nec Marija, Papler Marija, Turk Marija, Svete Neža, Gerdina Marijana, Koželj Katarina, Hika Frančiška, Nagode Ivanka, Anžič Antonija, Arh Neža, Zavolovšek Marija, Kralj Marija, Plaveč Marija, Bole Marjeta; po 20 din: Čarman Marija, Piščanec Ana, Murnik Marija, Čolnar Ivanka, Preč. g. Ignacij Knafelj, Gorše Marija, Jenko Marija, Pavovec Marijanca, Gostečnik Frančiška, Ovijač Marijana, Preč. g. Podbregar Pavel, Rozman Marjeta, Gregorič Ana, Kamnikar Ana; po 15 din: Kozole Franc, Hren Karolina, Krašovec Franc, Jurečič Frančiška, Preč. g. Oblak Valentin, Sitar Marija, Unetič Antonija, Pustinjak Marija; po 10 din: Dobrin Marija, Stele s Ana, Papež Marija, Wurcer Ana, Ulčar Ivana, Krača Metka, Peršin Ivana, Bogovič Ana, čemažar Marija, Volovšek Marija, Trnovec Marija, Vič. g. Schvveiger Viktor, Radaj Marija, Vaupotič C., Francelj Jožefa, Zorc Ana, Debevc Jera, Pavlišič Katarina. ANTON SFILIGOI LJUBLIANA Frančiškanska ulica, poleg Frančiškanske cerkve ima vedno na zalogi: Devoci j onali j e : Križe (razpela) lesene in kovinaste s podstavkom ali take, da se pritrdijo na steno. Poleg tega nudim primerne svečnike. — Kipe v višini od 20 cm do 150 in 200 cm. — Svetinjice iz aluminija in posrebrene (alpaka-srebro). — Rožne vence domačega izdelka. — Podobice, od din 8.— naprej, in druge nabožne predmete za darila. Molitvenike, slike, pisarniške potrebščine: Šolske zvezke, peresa, vse uradne listine, kuverte, črnila, risalno orodje, tuše, risarske glavne papirje, blagajniške in druge trgovske knjige, nalivna peresa, tintnike, pisalne garniture, pisemski papir itd.