Posamezna štev. stane 25 stotink. St©«».-. 27. [sii$G coifeBie is sssfa ^ -- I Prof. Albert Sič Gradarska ul. 18 LJUBLJANA JUGOSLAVIJA Trst — Sorica, ešmz 8. lutija 1S26. SMEmšii Gorkič France: zemlji fosforno kislino, ki pri-iker bo na ta način prišel bolj po manjkuje skoroda vsaki obdelani i ceni do zvišanja pridelkov. Vpra- nje je pa tukaj tudi delavskih sil. Torej računati je treba z vsemi činitelji. Vsekakor bo kazalo tro- zemlji. Z trošenjem Thomasove žlindre pridenemo zemlji sicer tudi precej apna (60 kg na 100 kg gnojila), ali apna primanjkuje na-1 siti v krajih kakor pri nas, kjer vadno le kislim, močvirnatim | primanjkuje delavskih sil. Tho-zemljam. So to take zemlje, kjer | masovo žlindro mesto posebej stročnice odnosno metuljčnice (de-'apno in potem še superfosfat. tel je, fižol, grah itd.) le slabo! Glede kalija stitev davka traja najmanj 10, največ 25 let, za nove sadovnjake pa 20 let. Očividno je, da je jzasledovalaj Ugodnost, ki !o ma!c kdo pozno V zmislu naredbe z dne 16. decembra 1922, št. 1717, so začasno oproščeni zemljiškega davka novo nasajeni vinogradi, sadovnjaki, drevesnice in oljkini nasadi. Opro- uspevajo Na taki zemlji, močvir-]jg omeniti "oTeg njegovih lastno- 111 in kish, se Ihomasova žlindra i jn vpliva na rastline, kar ni z drugimi fosfornimi gnojili sami-: predmet razpravljanja, da mi ne da nadomestiti, ker žlindraj^ prav. dobro nadomestiti z . . 'a™ m vec." samo kot iosforno tem- domačim pepelom, ki obsega okrog viada pri dovolitvi teli olajšav cilj, vec tudi m lahko trdimo v prvi;10% kalija. Ali pomisliti moramo, pospešiti kolikor mogoče zasadi-j vrsti kot «apneno» gnojilo. Vpra-i4aJ bi bilo potrebno vsak ha tev novih nasadov posebno v ki a-, sanje nastane sedaj samo, ali nejzemlje približno ppoo kg pepela, j,h, kjer je dosti za take nasade. moremo onega apna v Thomasovi; dogim zadostuje za tako površino primernega zemljišča neohdela- žlindri nadomestiti v zemlji na ce- i že 200 do 250 k kalijeve soli. nega. | nejsi način kakor s trošenjem tega j Da g0 f0,sforna kislina, v Tho- Oprostitev davka ni sicer velika,;umetnega gnojila in njegovo fos-imasovi žlindri in ka]ij v kalijevi vendar je m za zametati. Le po-.forno kislino pa nadomestiti s , snovi neobhodno potrebne za mislimo da znaša danes zemljiški. trošenjem razmeroma cenejšega uspevanje poljedelskih in sploh davek (drzavm, po na,pnsr,i m ° "j superiosfata. | vseh rastlin, o tem mislimo ni po- cmski) približno loo o^ a, to| Razumen gospodar, ki ima na.: Srebri o več posebej našega kmeto-je krog 5U Lmd njive, .masa a primer v b]j^jr[j svojega polja alij valca poučevati. Važno jo tukaj svota v .0 letih 3000 oonos travnika s kislo zemljo peč apne-i mogoče samo to pripomniti, da se j11; 1 a ysa:k f^;in sJOJC.f’ za a’ nico ali lapor jeva ležišča, tak go-j ti dve gnojili rabite že v jeseni in ' in Svem3arP ieC UPrnafo 1Dosestni- sPodai' bo dodal svoji zemlji apna si jih je treba preskrbeti pravo-kol" M bfse znalT plsSf te v «bitki žganega apna ali laporja, basno, ugodnosti. Ako imaš predpogoje za opisano oprostitev zemljiškega davka, vloži prošnjo na koleka- prostem papirju na pristojni davčni urad. V prošnji označi natančno zemljišče (vložek, parcelno številko, davčno občino, obseg, kulturo, ime lastnika), za katero želiš davčne olajšave; priloži ji tudi obrisi do-tičnega zemljišča. Davčni urad ugotovi potem po svojim zaupniku, ali odgovarja prošnja istini, in odredi na to odpis davkov. Opozarjamo na to možnost in ugodnost maše vinogradnike, posebno pa sadjarje, ki so v zadnjih letih nasadili veliko novih sadov- Modice is mem iw@fa Velikanske poplave.v Jugoslaviji Votla podrla nasipe in poplavila vasi — Človeške žrtve Vsa ie- njakov, in ki bodo brezdvomnoi jn poplavila Minuli teden je več jugosloven-skih pokrajin postalo žrtev silovite poplave, kakršne ne pomnijo najstarejši ljudje. Posebno sta trpeli Vojvodina in južna Srbija. V Vojvodini je Donava prestopila bregove deležni teh dobrot, ako- se zganejo. Saj so tako redki slučaji, v katerih je danes mogoče človeku, izogniti se plačevanju davkov in davščini! Zakaj bi torej vsled nevednosti ali lastne nemarnosti plačevali davek, ki se ga lahko otresemo, ker se s tem strinja tudi gospod davčni minister. Svetovali smo. Upamo, da ne zaman. Na vas, lastniki novih vino-1poslala v ogrožene kraje večje gradov in sadovnjakov, je sedaj ištevilo vlačilcev in manjših ladij, ležeče, ali si priznane vam ugod na tisoče oralov zemlje. Naval vode je bil tako silen, da je po nekaterih vaseh voda kar podrla hiše in gospodarska poslopja in jih odnesla s seboj. Položaj je tem obupnejši, ker je poplava prekinila tudi vsak železniški promet po teh krajih. Kmetje in vojaštvo grade noč in dan nasipe in se borijo proti strašnemu sovražniku. Vlada je nosti tudi izposlujete. Thcmascva žlindra in kalijeva sol Našemu kmetovalcu sta ti dve V Bački in Baranji je Donava opustošila najplodovi-tejše kraje. V petek ponoči je Do-na va predrla nasipe pri Kučki in imeni umetnih gnojil poleg kaj-; Tikveški črpalki. Nasip se je vdal nita najbolj poznani izmed pele v širini kakih 30 m in v hipu je vrste najrazličnejših umetnih gno-! voda vdrla v ravnino. Prebivalstvo jil. Ni čuda. Poznani ste ti dve'si je komaj z begom rešilo golo gnojili gotovo predvsem le radi!življenje. Tekom ene ure je bilo svoje razmeroma nizke cene kot | r,ad 4000 oralov dozorele pšenice «umetno gnojilo» nasproti visokim J pod vodo. Drveča voda se je usta-cenam dušhjmatega «umetnega;vila šele pri drugem nasipu med gnojila». Sodeč pa po vidnih in ah-; Bačkim Monoštrom in Apatinom, solutnih uspehih bi ti dve gnojili'kjer že teden dni vojaštvo in do- bržčas ne bili ravno najbolj poznani in upoštevani. Ni naš namen odvračati s zgoraj navedeno trditvijo, da bi druga umetna gnojila zaslužila več upoštevanja, našega kmetovalca od dosedanje rabe Thomasove žlindre in kalijeve soli, ampak hočemo ga le poučiti, naj umetna gnojila pravilno rabi, ker bodo potem gotovo vsa umetna gnojila s temi dvemi navedenimi gnojili vred mnogo bolj cenil in jih tudi mnogo rajši rabil nego doslej. Thomasova (Tomaževa žlindra vsebuje dve zelo važni snovi za rastline in sicer fosforno kislino in pa apno. Je to «fosforno gno- jilo» radi tega, ker dodamo ž njo in narasle reke so odnesli mosto- mače prebivalstvo utrjuje nasipe. V soboto popoldne pa je voda predrla nasipe še pri Tikveški črpalki in je poplavila kakih 25.000 oralov zemlje v Baranji. Pri Kupinovu so se mrzlično utrjevali nasipi, da bi se deroča Sava zadržala v bregovih. Toda v soboto je Sava vkljub vsemu naporu podrla nasipe in se razlila v ravnino. Poplavila je 170 harov pšenice, 900 barov koruznega polja, 700 ha še ne-pokošenih travnikov in nad 600 ha pašnikov... V srednji in južni Srbiji je poplava še hujša. Hudourniki ve, voda se je razlila deroča in grozeča čez obdelana polja in uničila plodove celoletnega trdega dela'. V motnih valovih je našlo smrt tudi več ljudi... Mesto Niš je bilo v soboto vse pod vodo, ki je dosegla višino 2 metrov! Pod vodo je tudi mesto Jagodina. Tukaj je voda odnesla med drugim s seboj tudi več natovorjenih vagonov, uničila je pridelke po okolici, razdejala skladišča, odnesla zaloge živeža. Iz Kragujevca prihajajo istotako strašne vesti. Državno posestvo Belje je bilo od poplave opustošeno. Nad 32.000 juter zemlje je tukaj pod vodo. Železniški promet med Beogradom in Nišem se je moral prekiniti, ker je voda pri Lapovu razdrla železniško progo. Jetaiki ss izpuščajo iz zaporov, da pomagajo pri delu! Pri Osjeku, v vasi Podravlje stoji voda tako visoko, da se iz nje vidijo le dimniki hiš. Vojaštvo je od silnega dela tako utrujeno, da je hidrotehniški zavod naprosil sodišče v Osijeku, naj mu da na razpolago, še jetnike iz zaporov, da pomagajo pri delu... Iz Bosne, Hrvatske ih Slovenije ni še vesti o takih strašnih nesrečah, kakor so zadele južne pokrajine države, toda tu pa tam so tudi tam reke prestopile bregove in vsak hip pade lahko strašna nesreča tudi nad. tamošnje prebivalstvo. Vlada je poslala v ogrožene kraje rešilna sredstva in vojaške čete, ki tekmujejo s prebivalstvom pri utrjevanju nasipov pod vodstvom inženirjev, ki imajo v rokah vso rešilno akcijo, in pri rešilnem delu. Pri ministrstvu za notranje stvari je bil ustanovljen poseben reševalni odbor. Gospo-darsko-finančni odbor je določil kredit 10 milijonov dinarjev kot prvo pomoč poplavljencem. Letnik 911. za inozemstvo 25. L. Oglasi, za 1 mm. višine in širokosti 1 kolone (65 mm): za trgovske in obrtne oglase 50 stot., za osmrtnice, zahvale, poslana, vabila L. 1'20, oglase denarnih zavodov L 2'— Mali oglasi: 30 stot. _____za besedo, najmanj L 3'— POŠILJANJE ZAVOJEV V RUSIJO. Poštne uprave Zveze sovjetsko-sociali-stičnih republik (tako sedaj imenujejo Rusijo) je razposlalo drugim državam to-le okrožnico: Zadnji čas prihajajo iz inozemstva k nam paketi s staro obleko in obutvijo. Te stvari pa so1 včasih tako ponošene in umazane, da so carinski uslužbenci ki jih pregledujejo in druge osebe, ki prihajajo v dotiko s temi predmeti, v veliki nevarnosti, da ,se okužijo. Po teh osebah se pa okuže-nje kaj lahko razširi in se navsezadnje še lakho vname nevarna epidemija. Ker hoče naša uprava skrbeti tudi za zdravje naroda, je prisiljena,, da ukrene vse potrebno glede omenjenih paketov, v katerih se nahajajo zgoraj označeni predmeti. Prosimo Vas, da obvestite vse uprave, da se s paketi, ki gredo v URSS, ne sme pošiljati stara obleka in obutev, razen če so ti predmeti čisti in če jim je priloženo zdravniško potrdilo, da so razkuženi Paketi, kateri ne bodo imeli tekega potrdila, se bodo vrnili sprejemni pošti na stroške pošiljatelja. Te varnostne odredbe se bodo pričele izvajati dva meseca po razglasitvi tega dopisa. «ATUA-GOG-DLIUTIT» (Pismo, ki se pošilja zastonj). V kjöbenhavnskih listih čitamO' o obisku, ki ga je priredil danskim časnikarjem njihov eskimski tovariš Kristcfer Luenge, urednik edinega grenlandskega lista. O tem obisku pripoveduje kjöbenhavnsko časopisje takole: Danski časnikarji se zbirajo dnevno od 3. do 5. ure v neki kjijbenhavnski kavarni. Vsaka tuja osebnost vzbudi tam takoj pozornost in tako tudi ni ostal neopažen Kristofer Luenge, urednik edinega grenlandskega lista. — Prišel je za par tednov v prestolnico, da se seznani z zadružništvom, ki ga hoče vpeljati v svoji domovini. Luenge je pravi Eskim: majhen, čokat, z ozko urezanimi očmi, ploskim nosom in čudno širokimi usti. Znal pa je razven materinščine tudi danščino in smo se porazgovorili. Njegov list se zove «Atua-gog-dliutit», kar pomeni «pismo, ki se pošilja zastonj». Eskimi namreč ne plačajo naročnine. Država daje listu prispevke in vsaki davkoplačevalec ga dobi zastonj. Noben list na svetu se ne čita tako dolgo in vneto: na koncu razleze vsaka številka «Auta-gog-dliutita» v cape. List ni nič podoben našim dnevnikom: skrbi predvsem za gospodarstvo in izobrazbo, politiko pa odpravi kar uvodni članek. Za brzojave tudi ni prostora: nekateri naročniki dobivajo list leto dni pozneje. To je posledica slabih zvez med vzhodno in zapadno Grenlandijo. Parnik, ki vzame list, ga odpelje na Dansko in šele potem gre časopis na zapadno Grenlandijo. Tiska se v 2500 izvodih: vse prebivalstvo velikanskega ledenega otoka šteje samo 15.000 duš in še te so raztresene po puščavi. Saj je oddaljeno vzhodno nabrežje od zapadnega ravnotoliko, kakor Rim od Petrograda. Zdaj prinaša list tudi slike: g. Luenge se je naučil cinko- grafije in je odgojil tudi tri eskimske istavce. Nekoliko ovira samo pomanjkanje elektrike, ki jo nadomešča solnce. List izhaja vsak teden. Sedanja številka bo seveda imela zamudo' vsled odpotovanja urednika, a se ne bo nihče zmenil za to malenkost. Uredništvo se nahaja v mestu Godhob, središču Grenlandije. God bob pomeni «dobra nada» (po nemško: Gute Hoffnung). G. Luenge se čudi gostoti evropskega prebivalstva, kajti na Grönlandiji vlada prostost in sdmota. «Čudno se mi tudi zdi» je dodal polarni časnikar s tihim glasom, «da se tu toliko pije. Pri nas je sploh prepovedan uvoz alkohola. Ljudstvo ga hvala Bogu ne pozna, sicer bi nas ugonobil pri splošni revščini in pomanjkanju razvedrila. DEŽELA BREZ GOSPODIČEN. Razlike med poročenimi in neporočenimi ženskami na Danskem v nagovoru sedaj ni več; vsa ženska bitja imajo nagovor «trne», nemško Frau, gospa.Ženske, ki se borijo za enakopravnost z moškimi, so se borile že več let za enotnost v nagovoru in so jo sedaj tudi dosegle. Dansko časopisje je takoj pričelo z izrazom «frue» in zastonj iščeš sedaj v njem besedo «froken», gospodična. Sicer pa so si švedske žene pridobile razne pravice tudi na drugih poljih. Nov zakon omogoča švedskim ženskam vstop skoraj v vse javne službe. Na podlagi tega zakona je prosila doktorica medicine Greta Mühl za prosto mesto prvega zdravnika V veliki otroški bolnišnici v Malmö in ga je v splošno veliko presenečenje tudi dobila, kljub temu, da je bilo tudi vse polno moških prosilcev. Enako važno mesto se doslej na Švedskem ni podelilo še nobeni ženski. KAKO SE JAPONCI MNOŽIJO. Japonska šteje po zadnjem ljudskem štetju 59,736.794 duš, pri čemer kolonije niso vštete. Tekom petih let se je zvišalo število japonskega prebivalstva za 3,700.000 duš. Osaka je danes šesto največje mesto na svetu — šteje 2,114.809 prebivalcev. Tokio ima istotako 2 milijona prebivalcev, Nagoja 760.000, Kioto 680.000 in Gobe 650.000. Japonske družinske razmere so posebno na deželi naravne in zdrave. TEDENSKI PREGLED Italija. Zopet en teden važnih dogodkov: ne takih, ki bi se izražali v pouličnih demonstracijah in pretepih, temveč dalekosežnih in zelo pomembnih. Da bi spravila državne finance v ravnotežje, je vlada doslej navijala le davčni vijak. Sedaj se je lotila še drugih sredstev. Vsiliti hoče z vsemi sredstvi državlja- vorih nenadoma poslana — na počitnice, ne da bi bila odobrila dogovore. Pravijo, da se je to zgodilo na migljaj Pasica, ki je bil v Karlovih varih pred par dnevi še nevarno bolan, a je, kakor je v navadi te stare korenike, hitro okreval in zopet potegnil niti političnega življenja v domovini. V pričakovanju njegove vrnitve se vrše po državi zborovanja vseh političnih strank. Na radikalskem zborovanju v Beogradu je prišlo med Pašičevimi pristaši in nasprotniki do tako hudih spopadov, da je morala posredovati Jugoslavija. Jugoslovanska narodna skupščina, ki je že bila odobrila prvi del neplanskih dogovorov, kateri so povzročali po vsej državi ogromno razburjenje in demonstracije, katere so se ponekod končale ______ _____ _________ „ ce^° s prelivanjem krvi, kakor v nom še zmisel za štedenje, pospešiti Ljubljani med Orjunaši i policijo, hoče produkcijo v industrijskih po-j iu8os^oveilsLa skupščina je bila to-djetjih, v poljedelstvu, pobijati dra-1 reJ .®rec^ kurne razprave o teh dogo-ginjo. V petek je Uradni list objavil vladni odlok, ki je takoj stopil v veljavo in ki pravi: Osemurni delavnik odpravljen. Do novih odredb — se glasi I. čl. odloka — so vsa industrijska in poljedelska podjetja pooblaščena zvišati delovni urnik svojih podrejenih uradnikov in delavcev za eno uro. Pri glavnem tajniku fašistovske stranke so se že začela tozadevna pogajanja med industrijalci in ka-stopniki fašistovskih delavskih sindikatov. Prevladuje mnenje, da bodo industrijalci plačali delavstvu deveto uro dela kot izredno delovno uro. Nič več koncesij za nove gostilne. Prepovedano je — pravi čl. 2. — otvarjanje novih barov, kakor, gostiln, slaščičaren in nočnih shajališč. Tega ukrepa ne bomo prehudo občutili! Zidanje novih hiš omejeno. Do 30. junija 1927. se ne sme graditi gosposkih hiš in izoliranih vil. Izvzeta je gradnja stanovanjskih hiš za kmete, delavce in srednje sloje in gradnja javnih, industrijskih in poljedelskih podjetij. Tukaj bo odmanjkal marsikak zaslužek našim ljudem. Nov bencin za avtomobile. Na poziv pokrajinskih gospodarskih svetov bodo morali vinogradniki odstopiti distilerijam določene količine vina za proizvajanje alko-holovega anhidrita, s katerim se bo moral mešati bencin za avtomobile. Davek na kavo. S 1. julija 192(1. se uvede letna pristojbina v znesku 300 lir na' stroje za kuhanje «ekspresne» kave. Ta ukrep bo gotovo imel za posledico zvišanje cene kavi. Ukrepi za časopise in moko. Listi do nadaljnjega ne bodo smeli več izhajati na več kot 6 stra- prisostvovalo je nastopu kakih 1600 ljudi. Pomembne številke, Te dni pa se je zbralo v Pragi nad 50.000 Sokolov v kroju, nastopilo je v novem sokolskem stadionu nad 14.000 telovadcev, prisostvovalo je nastopu nad 130.000 gledalcev, tisoči in tisoči niso dobili več prostora, ker so bile vstopnice že pred mesecem dni razprodane. Skoraj vse države so poslale v Prago ob tej priložnosti svoja zastopstva, italijanska, jugoslovenska, romunska in druge vlade so poslale tjakaj svoje odposlance, glavna mesta Evrope so poslala tjakaj svoja zastopstva, v Pragi so te dni zbrani novinarji vseh držav sveta, ki bodo svojim listom poročali o veličastnih manifestacijah slovanske Sokolske družine, o tej silni organizaciji volje, mišice, dela, ki v strnjenih, vedno bolj rastočih vrstah stremi z neomahljivo voljo navzgor k napredku slovanskemu in preko njega k občečloveškemu. Vsesokolski zlet se je zaključil oficijelno v torek z veličastnim prizorom, ko je pred predsednikom Masarykom, ob čigar strani so se j nahajali zastopnik jugoslovanskega tem dojmom samo Čehoslovaška in predvsem Praga, ki je sedaj bolj kot kedaj žarišče velike sokolske Ideje, z občudovanjem gleda na to veličanstveno manifestacijo sokolske misli, na ta izraz mogočne in neizčrpne energije lahko rečemo tildi možnost nadaljnjega obstoja neh.“priTog “ne^bodo šmeff izdajati. I nekaterih obstoječih «bolniških Ta ukrep zna imeti svoje posledice J blagajen, ki imajo potrebne pred-posebno za naše liste. Ža «Novice» j pogoje: gotovo število članov, da jih je že imel! Zadnjo številko so ne delujejo v navzkrižju z okrož- DNEVNE NOVICE SLOVENSKIH BOLNIŠKIH BLAGAJN NI VEČ! S 1. julija tega leta so obstoječe slovenske bolniške blagajne v naši deželi zaključile svoje poslovanje. Že koncem lanjskega leta je izšel iz Rima odlok, ki je določal, da se bo bolniško zavarovanje v naši pokrajini osredotočilo v eni sami centralni bolniški blagajni, takozvani okrožni blagajni. Isti odlok pa je predvideval na pošti zadrževali par dni zaradi — priloge. Da se zniža uvoz moke iz inozemstva, se bo morala boljša moka odslej do 15 odst. mešati s slabšo. Vsi oni, ki bi kršili te odredbe — zaključuje odlok — se bodo kaznovali z globo od 500—10.000 lir. Da bo disciplina še večja, čitamo, da je vlada smatrala za potrebno suspendirati občinske in deželne volitve. Vlada hoče, kakor se vidi. vzeti vse niti državnega življenja v svoje roke. Komunistična zarota v Rimu. V Rimu je policija te dni prišla na sled komunistični zaroti. Policijski agenti so se preoblekli v delavce in so tako ugotovili kraj, kjer so se komunisti shajali ter zborovali. Listi pišejo, da so se našli v teh komunističnih skrivališčih letaki, s pozivi vojakom na upor in račune ogromnih izdatkov za propagando. Dva komunistična poslanca sta bila zaradi tega ovadena sodišču. Več oseb je bilo aretiranih. Proces proti Zaniboniju se je tudi začel in se nadaljuje z vso vnemo. Kakor se naši čitatelji spominjajo, je bil Zaniboni arethan v hotelski sobi, v kateri se je pripravljal, da ustreli Mussolinija, ko se bo prikazal na oknu nasproti stoječe hiše. Vladno časopisje objavlja dolgo obtožnico proti temu socijalističnemu poslancu, kateremu se očita, da je v družbi z generalom Capellom podrobno organiziral upor proti fašistovski vladi in režimu. Isto časopisje objavlja tudi podrobna navodila, ki jih je general Capel-lo sestavil za upor in poulične boje proti miličnikom. no blagajno itd. V Trstu je obstojalo poleg nekdanje okrajne blagajne in sedanje okrožne bolniške blagajne še več drugih bolniških blagajen, med njimi tudi dve slovenski, ki sta bili med najstarejšimi (ustanovljeni sta bili 1. 1875!): «Delavsko podporno društvo» in «Tržaško podporno in bralno društvo». Obe ti društvi, ki sta bili že v začetku svojega obstoja eno samo društvo, sta se kmalu po objavi omenjenega odloka zopet združili v eno samo bolniško blagajno, ki je toliko po številu svojih članov, kolikor po svoji finančni moči nudila vse pogoje za uspešno delovanje v veliko večji meri nego je to zahteval vladni odlok in v veliko večji meri, nego marsika^ tera druga blagajna. Dan je bil tudi migljaj, da bo ta enotna slovenska: bolniška blagajna tudi priznana poleg okrožne bolniške blagajne in tozadevna prošnja je bila: pravočasno vložena. Namesto priznati j a pa je prišel ukaz, — da morata obe slovenski bolniški blagajni oddati svoje člane okrožni blagajni. Isto se je zgodilo z vsemi ostalimi slovenskimi bolniškimi blagajnami po deželi. Okrožna bolniška blagajna pa vendar ne bo edina v Trstu. Obstojali boste nadalje še dve, seveda obe italijanski. Načelo «osredotočenja» bolniškega zavarovanja je veljalo torej, kakor se vidi, le deloma. Nemoralen način boja. Rimska «Tribuna» in za njo tržaški «Picolo» sta te dni objavila članke, v katerih sta podtikala julijskim Slovanom, da šilijo protiitalijansko propagando potom tajnih okrožnic, ki da jih je razposlal svetoivanski župnik. Ker je vsled tega svetoivanski župnik mons. Fran Sila poslal Piccolu pismo, v katerem je z vso odločnostjo zavrnil te očitke,, je «Piccolo» obenem s tem pismom objavil prevod dveh takih okrožnic, ki da jih je poslalo Politično društvo za Hrvate in Slovence v Istri in ki nosita obe podpis kapelana g. Milanoviča. Prva okrožnica, objavljena v Piccolu, ki je zagotavljal, da ima avtentičen prepis njenega originala, govori o obupnem položaju Slovanov v Julijski Krajini, ki da se «politično ne morejo ganiti, ker jim vedno preti nad glavo faši-stovsko poleno,» ki pa da «morajo delati, kakor so delali stari kristjani za vero v katakombah, delati za Slovenstvo po sakristijah.» Po tem čednem uvodu sledijo navodila župnikom za to delo. Druga okrožnica govori o govoru poslanca Besednjaka v rimskem parlamentu o našem šolskem vprašanju. «Edinost»,«Istarska Riječ» in «Novice» da skušajo sicer zmanjšati pomembnost tega govora, ki pa da vkljub temu ne izgublja nič na svoji vrednosti. Okrožnica: poziva na zbiranje podpisov po deželi za izjavo, s katero bomo rekli, da je Ves naš narod solidaren s poslancem Besednjakom.» Tudi ta okrožnica nosi podpis g. Milanoviča. G. kaplan Milanovič je spričo vsega tega poslal «Piccolu» pismo, v katerem seveda odločno zanika, Praznik sv. Cirila in Metoda jda bi bil on podpisal gornje okrož-Dne 5. t. m. je bil praznik slo- n*ce da sploh kaj- o njih vanskih apostolov in prvih učite- j vedeL ^ Ijev sv. Cirila in Metoda, ki smo' ga tudi mi julijski Slovani prazno- , ^ ^cm Ie zadeva za sedaj utihni-vali v duhu. da- kljub temu pa smatramo za ----—----- [potrebno, da tudi mi povemo o KRIZA V TRŽAŠKEM MESTNEM nJej Pa1' besed. G. Milanovič in SVETU. j njegov «Pučki prijatelj» sicer brž- V tržaškem mestnem svetu je iz-ikone nista prevelika prijatelja bruhnila kriza. Visoki fašistovski ko-j «Novic», toda pri takih zadeval» misar on. Ricci ki že del j časa čisti. moraj0 pag vse tak;e stvari stopiti tukajšnje fasistovskc vrste, je srna- 1 ... ....- tral, da sestava mestnega sveta ne policija. O silnih poplavah zadnjega tedna kralja admiral Priča, diplomatski po vsej državi poročamo na drugem ; in vojaški zastopniki tujih držav in mestu. j člani čehoslovaškega parlamenta, Čehoslovaška živi te dni samo pod'korakalo 35 tisoč ^Sokolov in 16 ti-dojmom vsesokolskega zleta, ki jejsoč Sokolić. Na čelu sprevoda so zbral v Pragi Sokolske množice iz'korakali oddelki jugoslovenske voj-vseh slovanskih držav. Ne živi pod ske in mornarice in čehoslovaški legijonarji. Jugoslovenske goste je množica pozdravljala z največjim navdušenjem. Mesto je bilo vse v jugoslovenskih zastavah in listi so objavili pozdravne članke v našem jeziku. V zgodovini Sokolstva, ki se sedaj ves vet. Leta 1882., ko se je v Pragi [še bolj kot nekdaj istoveti s češtvom, vršil prvi vsesokolski zlet, je nasto-1 bodo ostali ravnokar minuli dnevi pilo borno število 696 telovadcev, ! nepozabni. povsem v ozadje in misliti mora- odgovarja več razmeram in je zato m ‘ j) np Pn<:c V1^1, °.?.^a^e.c _v j)0_ pregovorili oni gospodje iz Kopra, ki so ga ves čas spremljali po naših krajih in ki se gotovih predsodkov nasproti nam kar ne morejo otresti. IS VELIKE PRISTAVE. Požar razdejal tri gospodarje. 12-letni otrok zgorel v ognju. Naša majhna vasica, ki leži v krasni uranski vasici med Narinom in Šmiheljem, je bila v četrtek, dne 1. t. m., pozorišče strašne nesreče. Zvečer, ko so vaščani že legli k počitku in se je v vasi slišal le tu pa tam vesel fantovski vrisk, je nenadoma zadonel glas: «Ogenj! Gori!» Ta strašni krik je v hipu zbudil speče vaščane, ki so planili pokonci. Nudil se jim je strašen prizor. Hiše in gospodarska poslopja vaščanov Srebota, Krebeljna in Zrimšeka so bili v plamenu, ki je bruhnil s peklensko silo čez seno in strehe. Redki fantje, ki so še vasovali v drugem kraju vasi, so planili kakor levi proti gorečim hišam in so vdrli s silo zaklenjena vrata v hleve, da rešijo vsaj živino. Rešili so večji del živine, par goved in konj pa je vendar zgorelo v plamenu. Vaščani so se vrgli z največjim samozatajeva-njem proti plamenu in posrečilo se jim ga omejiti na tri omenjene hiše, od katerih so, žal, ostali le zidovi. Toda tu še ni konec nesreče. Na Zrimškovem seniku je spal ono noč tudi njegov 12-letni sin. Otrok je bil ravno v najlepšem snu po dnevni utrujenosti, ko je izbruhnil požar in se je revček zbudil bržkone še-le, ko je plamen zajel senik. Kaj se je potem z njim godilo, ali se je skušal rešiti, a ni mogel, ali ga je pa dim kar v snu zadušil, ne ve nihče povedati. Ko je na obupni materin krik skočil pogumni mladi fant med splošno grozo na goreči senik, so prepadeni vaščani še-le videli, kaj se je zgodilo. Fant je prinesel iz dima in plamena ožgan kup — mesa. Nesrečni otrok se je v strašnem ognju naravnost spekel... Škoda, ki io trpe nesrečni Pogorelci, je velika in še tem težja, ker j čin je bil Josip Maver — po doma- štev škoda, ki jo lastniki trpe. Nekateri niso sploh že tretje leto prejeli nikake odškodnine. Da bo bolj jasno, kako škodo trpe nekateri, naj navedem samo en slučaj. Neki lastnik bi pridelal približno 10 do 12 kvintalov sena. Seno je bilo predlansko leto vsleci suše do 70 L za kvintah Mož, ki bi pridelal 10 do 12 kvint, sena, bi dobil za seno lahko čez 700 L. V resnici pa se je moral zadovoljiti s 100 L odškodnine. Ne, to ni prav! Vsleci tega se obračamo do voj. uprave s prošnjo, da nam te krivice popravi. DOLINA. Semenj sv Urha, ni izpadel tako, kakor smo pričakovali. Slabo vreme je nagajalo in marsikaterega zadržalo doma. Kar je bilo pripeljanega blaga, se je skoraj vse razprodalo. Najbolj nas je zabolelo, ko se je domačinu — marljivemu in skrbnemu gospodarju s številno družino — prepovedalo točenje vina, svojega lastnega pridelka. Oni činitelji, ki so se temu uprli, bi lahko vedeli, da so ob takih prilikah povsod «osmice» in da ravno te privabijo največ ljudi v vas. Ni-li «osmica» na dan sv. Lazarja v Kopru skoraj v vsaki ulici? Ni-li to tudi v Miljah in drugih istrskih mestih? Ni-li to bilo pred 14 dnevi v Boljuncu dasi je tam več gostilen kakor v Dolini?! Najbolj pa nas boli, da je imel tudi pri tej zadevi zopet domačin prste vmes, vse iz strahu in pohlepnosti, da bo premalo sam stočil! To so pijavke, ki si jih bomo dobro držali v spominu. * * * V ponedeljek je bila obletnica smrti Josipa Pangerca. Njegov duh plava vedno med nami in nas bodri k nadaljnemu in vztrajnemu delu. Slava njegovemu spominu! BOLJUNEC. Dasi je že «Edinost» prinesla poročilo o nesreči, ki je zadela našega domačina Josipa Maverja, vendar naj to nekoliko popravim. Torej doma- bi prestal tudi to veliko nesrečo, kajti mož je priden in skrben gospodar in mož v vsakem oziru! poaoDODCoaaDOiiaopanaaaGoaoao § ZOBOZDRAVNIK □ a n □ p □ ZOBOZDRAVNIK I Dr. LOJZ KRAIGHER specialist za zobe in usta sprejema g s Gorici na Travnika št. 20 i iUMŠČlIil (Msjnli fosoiiliut!) D n n □ □ o a □ o n □ n □□□□□□noannaniiiaaoacoDDDcnona ooaaaonaDooonnaDaBonoaaDnnaa --------------------------—im GLYKOL proti malokrvnost! Jako učinkovito sredstvo posebno v poletnem času in v vročini. Kdor se čuti šibek na živcih in trpi na glavobolu, naj uporablja edino le ,,GLYKOL“, ki ozdravi v najkrajšem času. - Cena steklenici L 1'—. -Za celo zdravljenje zadostuje osem steklenic. Dobiva se le v lekarni MaDoviti]. Via Mm ki (Sv. Jakob) aaaDaaooaaaaBBauaaaDaaaaaDaa ni vsa krita z zavarovalnino. Eden izmed treh pogorelcev sploh ni bil zavarovan! Edina sreča v nesreči je ta, da ni bil ves poljski pridelek še pod streho. Omeniti moramo ob tej jndložno-sti, da so bili karabinjeri kmalu po izbruhu požarja na licu mesta in so z hvale vredno vnemo vzdrževali red na pogorišču. Nesrečnim pogorelcem iz Velike Pristave in posebno še nesrečni Zrimškov! družini izražajo «Novice» iskreno sožalje. Pozivamo obenem naše ljudstvo, naj ne odreče pogorelcem pomoči, če potrkajo na vrata. Danes tebi... IZ PODGRADA. Sliši se, da nas bo naš občinski komisar,polkovnik v pokoju g. Korsi Abatino kmalu zapustil in da se bodo □□□□□□□□□□ če «Dražen» in ne Anton. Vračal se je zvečer okrog 10 ure sam iz Milj in ne v družbi. Tik pred vasjo — na ovinku — je pridrvel neki tržaški rdeč avtomobil in je ubogega moža vrgel s tako silo na tla, da mu je zlomil nogo in povzročil še druge telesne poškodbe. Najbolj zgražanja vredno je, da je avtomobil sfrčal z vso naglico dalje in pustil nesrečnega moža na tleh v smrtnih mukah. Še-le, ko se je korjera, ki vozi med Trstom in Dolino, vračala po tej poti, so našli ranjenega moža in malo je manjkalo, da ni šla zopet tudi korjera čezenj. Ta slučaj ubogega Mavra je presunil vse vaščane, kajti to je že tretjič, da ga je zadela taka nesreča. Pred leti mu je voz gramoza zlomil nogo a lani ga je konj brcnil v čelo, da mu je razbilo lobanjo. Vsi mu želimo, da Zobozdravnik D- D. Sardoč špecijalist za ustne in zobne bolezni perfekcijoniran na dunajski kliniki ordinira v TRSTU Via ImbrianilG/lll. (prej Via S. Giovasni) od 9—12 in od 5—7 ure ragistrevafla zadruga z omajanim poroJtrora uraduje v svoji lastni hiši ulice Torrs bianca 19, l. nad. i Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tek. račun in vloge za ček. promet ter obrestuje PO 4% večje in stalne vloge po dogovoru. Sprejema Dinarje na tekoči račun in Jih obrestuje po dogovoru. Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. Obrestna mera po dogovoru. Na razpolago varnostno celica (safes) Me m n stranke aä! V13,15-18 Ob nedeljah je urad zaprt Telefon žtv. 25-67. MMši $!om denarni zavod “ATLANTE“ Italijanska zavarovalna družba Delniška glavnica 15.000.009 Sedež Via Torino 51 Lastna palača Via F. Corridoni 59 Posluje v panogah: Življenje — Požar — Tatvina — Indlviduelna civilna odgovornost. Predsednik: E. cav. di Gran Croce senator ing. Cesare Nava. Odbornik delegat - glavni ravnatelj Grand’ Uff. Aldo Annoni. AGENCIJE PO VSEJ KRALJEVINI Oficijelna zävarovaieljica MILANSKEGA SEJMA j§| GLAVNA AGENCIJA V TRSTU: Piazza Garibaldi 4. 611 Hj □□□□□□□□□□ Gospodarske nogice GNOJIMO SADNEMU DREVJU! R. Zdolšek. Vedno bolj se širi govorica, da sadno drevje sedaj ne rodi več tako, kakor v prejšnjih časih, v vedno opevani «stari zlati dobi» Za vzrok se navaja marsikaj, samo navadno nikdar to, kar je zares krivo, da naši sadovnjaki niso več tako rodovitni. Poljske rastline s plitvimi koreninami so že zdavnaj izrabile, kar so mogle v naši zemlji doseči. Zaradi tega so polje tudi naši predniki redno gnojili in z gnojem vračali zemlji to, kar so ji vsako leto vzeli z raznimi pridelki. Sadno drevje pa ima korenine, ki segajo globoko v zemljo, in tam so se redilne snovi dalje časa ohranile. Ker je pa pri nas navada, da imamo drevje vedno le na istih prostorih, se seveda tudi globokejša plast prej ali slej izmolze. To, da drevo ne odganja več tako krepko in čvrsto, nam kaže, da mu primanjkuje hrane, to je redilnih snovi v zemlji. Tako drevo seveda tudi nima potrebnih snovi za razvoj sadu. Posledice tega se kažejo na različen način. Nekatero drevje ne dela cvetnih brstov, drugo sicer cvete, toda cvetje se ne oplodi. Največkrat pa kaže drevo svojo dobro voljo s tem, da sicer bogato cvete, tudi povoljno od-cvete, ali sad odpade še nerazvit, ker ga nima drevo s čim zalagati in razvijati. Slab, zanikaren drobiž, ki ga nahajaš v deželi obilo, je večinoma tudi le posledica pomanjkanja hrane v zemlji. Drevju naj gnojimo?! Niso redki sadjarji, ki pravijo: «Še sadnemu drevju naj gnojim? Kje pa naj vzamem gnoj in odtrgam čas?» Dovolj pa je pokrajin, po katerih sadnemu drevju ne le ignoje tako kakor drugim rastlinam, temveč ga tudi redno obdelujejo kakor mi naše poljske rastline, in obilni pridelki lepega in zdravega sadja jim stotero plačuje delo in trud. Pri nas se pa zmenimo za drevo le takrat, kadar ga sadimo, in pozneje, kadar nas samo kliče, da ga rešimo zrelega ploda. Zato je pa tudi uspeh naši malomarnosti primeren. Povedali smo že, da vračamo zemlji z gnojem to, kar ji s pridelki jemljemo. V teh pridelkih so razne snovi, ki jih srka rastlina deloma iz zraka, večinoma pa s koreninami iz zemlje. Izmed snovi, ki jih išče drevo v zemlji, pa potrebuje nekaterih tako malo, da pri gnojenju niti ne hodijo v poštev. Drugih potrebuje razmeroma veliko več, in ker jih zaradi tega tudi poprej zmanjka v zemlji, je treba skrbeti z gnojenjem, da jih koreninam zopet nadomestimo. Najvažnejše teh snovi so: dušik, kalij, fosforna kislina in deloma tudi apno. Vseh teh redilnih snovi potrebuje drevo, in če mu manjka le ene, trpi pomanjkanje kljub preobilici drugih snovi. Z gnojenjem moramo torej dajati sadnim rastlinam vse te redilne snovi, in sicer zadosti. Treba je pa gnoijla tudi spraviti tja, kjer jih korenine lahko porabijo. Kje naj se gnoji? Vemo, da srka drevje hrano s koreninami. Korenine so pa različne. Drevo ima stare, debele korenine, ki se vedno bolj razraščajo in slednjič prehajajo v same drobne koreninice. Ako izpulimo rastlino, odstopi zemlja takoj od debelih korenin, drobnih lasnih koreninic se pa trdno drži. Zemlja je namreč s temi koreninicami v tesni zvezi. Te koreninice sesajo hrano iz zemlje in jo razširjajo po rastlini. Imenujemo jih zaradi tega tudi sesalne korenine. Stare, debelejše korenine so obdane s trdo, debelo kožo, skozi katero ne morejo vskrkavati hrane. Popolnoma nepravilno je torej gnojiti pri deblu, kjer so same debele korenine. Kdor pa spravi gnoj k sesalnim koreninam, je lahko prepričan, da bo večina redilnih snovi v prid sadnemu drevesu. Gnojiti moramo le tam, kjer so konci korenin, torej najbližje pod koncem vej ali, kakor navadno pravimo, pod kapom vrha. V slabi zemlji je pa treba konce korenin še dalje iskati. V taki zemlji so na enem mestu hitro porabljene redilne snovi in korenina se mora povzpeti naprej, da najde potrebne hrane. Zaradi tega ima drevje v manj rodovitni zemlji bolj dolge korenine, v dobri, rodovitni pa so bolj na kupu. Uspeh gnojenja je odvisen od tega, da so redilne snovi take, da jih mo- rejo korenine uživati. Ker korenine le srkajo, mora biti hrana raztopljena. V to je treba: 1. Da je redilna j snov taka, da se rada raztopi, biti more torej raztopna ali razkrojna. Da se pa gnojilo razkroji, je treba nekaj časa. Zaradi tega je posebno s hlevskim gnojem gnojiti jeseni , ali najkasneje pozimi, da gnoj vsaj nekoliko že spomladi učinkuje; 2. je pa treba vode, da se v njej redilne snovi raztope. Če ni vlage, vpliva gnojenje le -slabo. Dostikrat se pa primeri, da primanjkuje sadjarju domačih gnojil, a bi vendar rad zadostil potrebam sadnega drevja. Ob takih primerlja-jih se zatečemo k umetnim gnojilom. Sicer je res, da' nam nobeno gnojilo ne nadomesti hlevskega gnoja in komposta, toda kjer ni teh, bodo tudi umetna gnojila dobro učinkovala, vendar le, če jih rabimo pravilno. Poudarjamo torej posebno tistim, ki hočejo pognojiti sadnemu drevju z umetnimi gnojili, še enkrat pravilo, da je sadnemu drevju po-1 treba več vrst redilnih snovi in da ne pomaga prav nič, če gnojimo samo z ' eno teh redilnih snovi, ako primanj- j kuje drugih. Umetna gnojila imajo v sebi skoraj vsa le po eno redilno snov in je treba zatorej pomešati več gnojil, ; ^ ako hočemo zadostiti vsem zahtevam ] 4* sadnega drevja. Z ozirom na redilne snovi ločimo ; umetna gnojila v posamezne skupine, in sicer v dušičnata gnojila, | kalijeva gnojila in fosforna gnojila, i * Toda o tem v eni prihodnjih številk! % ❖ v Cevljarnica Fercesslii Odlikovana na msdnarodni tu stavi v Osnovi i „Bipiosna di gran premio" -"¥ia Giuseppe Saptriäv Ifceu« S pri Sw» Jsafcsfeu « TS8ST Kdor išče obuvalo cctiö a vendar lepo, ia bo pomislil malo, at- kupil ker na slepo! .mm !n šel bo k „FORCESSiNU", ki v Trstu vsem od kraja — ubožcu aP bogatimi — najboljše čevlje daje .. . pffap ____ JL n üc?ij! io iei3 L 48»- ifr «:• ^ v* •** *"* r»* *** 0"* "fr ^ v1 *** ^ lvc ‘v’ I! fo v* •s ‘fr »?° 'Z* K” <•> & «> KALIJEVA SOL. Te dni je Tržaška Kmetijska Družba v Trstu razposlala našim zadrugam okrožnico za prijavo naročil kalijeve soli. Cena za drobno mleto Stattsiurtsko 40 do 42% kalijevo so! po Lir 72— za tOO kg iranko vsaka železniška postaja v Julijski Krajini za vagonska naročila od 150. q. Dobava cel: mesec september. Da olajšamo našim zadrugam nabavo kalijeve soli, smo sklenili sprejemati tudi manjša naročila od 50 kvintalov naprej, s sledečo razliko: Cena istemu blagu 72.— Lir Iranko železniška postaja Trst, več stroški za prekladanje v novi vagon. Železniške stroške do postaje naročnikove padajo v njegovo breme. Naročila sprejemamo do najdalje 14. julija t. 1. Kalijeva sol primanjkuje vsem našim zemljam in je neobhodno potrebna za vsako rastlino, zatö ne odlašajte z naročili umetnih gnojil. Zagotovite si umetna gnojila pravočasno in po primernih cenah. Tržaška kmetijska družba v Trstu ulica Torre bianca 19, Telefon 44-39. ----fx)---- Tržaška kmetijska družba v Trstu > ima v zalogi: Modro galico, žveplo, kmetijsko ročno in vprežno orodje, oljnate tropine, umetna gnojila itd. Vse blago zajamčeno in izbrano od najboljših tu- in inozemskih tvrdk, Kdor želi razne kmetijske stroje, katerih nimamo v zalogi, dobi ceno kakor tudi ostala potrebna navodila v našem uradu v Trstu ulica Torre bianca št. 19, Tel. 44-39. BUFET PRIMC Trst, sslice. XXX OttoSsr© 19, nasproti S-iavaraie Commorclo Točim najboljše istrsko in vipavsko vino ter kraški teran, äieplewo pivo. Mrzla in gorka svinjina, sardine itd. -Za obilen obisk se priporoča Lastnik IVAN PRIMC. Vedno sveše ESre- POSTREŽBA TOČNA. I t I t Z Ts? ■f r Iv i* ■fr •’> ^ •> v v •£• *’£■£*' '-i' 'f* •> ••• •o'j * i“ 'S* ‘ll* *1° v 'v 13 v %• *u* ‘o* eI° v v v* *1* v ‘v ^ v v ‘»6 v v ^ v v "s” •l* v r: Odgovorni urednik t JANKO RUNT IC. IVAN PIVK i ♦ ❖ *> <■> ❖ >:• •> * ❖ ❖ ❖ •> ❖ v <$> ❖ ❖ ❖ ♦ ❖ ❖ •> -» ± ❖ •> ❖ •> ■*> ❖ *> ❖ ❖ <* «• IDRIJA MKa zElofii Hun. vina na debelo En drobno. Se priporoča •> ❖ ♦> ❖ <5> *s> ❖ ❖ Širite NOVICE! □□□oaoaanDnoainiannnnnnnaanDO --------------------------- Q n Josip Klun trgovina porcelanastih predmetov TRST, liLMrnini 40, prsi uUuova SKLADIŠČA: Piazza Scorcola št. 1 in v prosti luki skladišče št. 6, I. - Telefon 29-84. B. Velika izbira porcelana, gline, stekla emajliranih in aluminijastih kuhinjskih posod in bogata izbira ::: predmetov za poročna darila ::: Izključna prodaja cilindrov za luči št. 3, 3, 8, 11 na debelo za Trst, Furlanijo, Istro in Dalmacijo iz najčistejšega kristaliziranega stekla. Cilindri oviti v kartonastih škatljah mesto v slami. Cene brez vsake konkurence!! ODQÜQDODOQODCaDntQDDDDDDDQDn JAKOB BEVC - TRST J urama in zlatarna Trst - Čampo S. Giacoftso št. 5 Podružnica : S. M. Magdalena zg. št. 1 ZLATO kupujs v vsski množim po naj višji h c@nah ECRÖNIE plačuje vile kot vsi drugi RAZMA D&mm ZA BERHANCE. tsm POSTOJNA šaši m KoMe Holezni sperneile. ŽARKI X hitro zdravljenje jetičnega vnetja vršcev. 1 1 Spomnite se „Šol. društva“! r ,MUNDL0S šivalni strop „Görlcke“ HQiMßnDsaRnßaöDaianööonsEQaßD g ZOBOZDRAVNIK | imii q o I Specijalist za ustne § § in zobne bolezni, g I Ordinira | II GORICI na TrcmikD 5. U. | I od 9. do 12. in od 3. do 5. | a a aaonEJCDcncaopĐoaaassaDcnacan-d S ) Moissa, Riotorini JiAr !n JielgiisKe pušite se väoiie se pri Josipu Kerševanšju GORICA — Piazza Cavoasr 9 — GORICA Prva odlikov. tovarna in zaloga pohištva Tvrdila ustanovljena 1. 1853. fl ct, C3 O TS S k© m Tvrii!(a “5ia!,livii na ^ 1338- Godcu, ni CaMdtcI 14 (pr. Gosposka ulico) 50 spalnih in jedilnih sob na izbero od najnavadnejših do najbolj luksurjoznih. - Cene zmerne. - Solidna, izdelava. Lastno izdelano pohištvo od najboljših profesionistov. ANTON BREŠČAK GORICA, Via Carducci 14 Cprej Gosposka ul.}