STAJERSKI GOSPODAR ERSCHOMT JEDEN SAMSTAG Uredniitvo in upravnico: Marburg a. d. Drau. Badgasse 6-Naročnlna: letna KM 2.50, HM 1.40, Mrtietoo 75 fi»i I. Jahrgang Marburg a. d. Drau, Samstag, S. September 1941 Mr. 24 Novi uspehi na vzhodni ff V A fflt I Reval' BaStisch-Port, Viipuri in Hapsal v nemških oziroma 1 i V1 m 1 finskih rokah - Boljševiki na vseh točkah kljub srditemu odporu potolčeni - Število vojnih ujetnikov raste nepretrgoma • Ogromen vojni plen v nemških in zavezniških rokah - V Finskem zalivu potopljenih 17 vojnih ladij in 45 transportnih parnikov,54 edinic pa poškodovanih Tudi koncem preteklega tedna so potekale operacije na vseh točkah vzhodne fronte po načrtu. Zlasti na finski fronti «o nemške in finske čete v ozkem sodelovanju zabeležite pomembne «spebe. Te čete so v najtežjih terenskih in vremenskih okolščinah v večdnevnih bitkah v prostoru vzhodno od mesta Salla uničile neko sovražno skupino, ki je štela dve diviziji. Ta skupina je bila uničujoče poražena. Samo «nalim delom edinic je uspelo pobegniti, pri tem pa so zapustili skoro ves vojni materijah Pretekli četrtek fe imelo nemško letalstvo posebno uspešni dan. Odredi nemškega letalstva so Istega dne sestrelili 109 letal. Madžarski lovci so jih sestrelili 10, Italijani pa osem letal. V bitki, ki je odločila usodo mesta Velikije Luki, je bila 22. sovjetska armada popolnoma uničena, število vojnih ujetnikov se je medtem zvišalo na 34.000, število zaplenjenih topov pa na 452. V tej bitki je bilo razen tega zaplenjenih 333 težkih metalcev man ki 19 tankov. V četrtek dne 28. avgusta so nemške čete v sodelovanju z mornarico in letalstvom po trdem boju zavzete moč. no utrjeno vojno hiko R e v a 1. še istega dne so nemške čete prodrle do moderne sovjetske vojne luke B al-t i s c h P o r t ter so isto zavzele. Pri tem so zaplenile šest obalnih baterij in nepregledne množine vojnega ma. •terijala. V vojni laki Reval je bilo potopljenih 19 s četami in materijalom nato-vorfenih transportnih parnikov. Istota-ko so nemške čete potopile enega m. šilca in devet drugih vojnih ladij. Težka križarka »Kirov«, neki rušilec in pet drugih vojnih ladij je bilo težko poškodovanih. Dne 30. avgusta je izdalo nemško vrhovno poveljstvo zmagovito posebno poročilo o ogromnem uspehu, ki sta ga dosegla nemška vojna mornarica in letalstvo v Finskem zaliva. Pri poizku. sih, pobegniti iz Revala v druge luke je bilo potopljenih z minami vojne mornarice dvoje rušilcev, devet mino-lovcev in troje stražnih ladij sovjetske mornarice. Dva rušilca in en minolo-vec sta bila vsled zadetkov min težko poškodovana. Bojna letala so potopila v trdovratnih napadih eno križarko in dva rušilca ter sta z nadaljnimi zadetki poškodovala tri rušilce in eno pomožno križarko. Sovražna transportna mor. narica, ki naj bi spravila čete in vojni materijal iz Revala, je v spremstvu vojnih ladij prišla v nemške zapore min. Pri tem je vsled eksplozij bilo potopljenih 21 transportnih ladij s skupno 48.200 tonami. Osem ladij je bilo težko poškodovanih. Bojna letala so tmičila 22 trgovskih ladij, v glavnem transportnike, s skupno 74.000 tonami. Razen tega so letala zadela 39 ladij ta. ko težko, da je treba računati z izgubo velikega dela teh ladij. Odredi nemške vojske so v času med 26. avgustom in 1. septembrom uničili na Dnjepru severno od Kijeva 27 sovjetskih monitorjev in topničark. V teku čiščenja Estonije so nemške čete zavzele pristanišče Hapsal. Bitka za Reval je bila končana 28. avgusta. V zaključnih bojih je bilo ujetih 11.432 mož. Zaplenjenih je bilo 293 topov, 91 tankov, dvoje oklopnih vlakov in mnogo drugega vojnega materijala. V Finskem zalivu so nemške morna. riške edinice nadaljevale pretekli po- (PK. Lessm aim-WeliUilid) der Slosstruppmann die Handgranate gegoa den Feind. (Presse Hoffmann-Wagenborg) Führer und. Duce im Führ erhauptquar Her. Hinter dem Führer der Chef des Oberkommandos der Wehrmacht Generälfeldmarschall Keitel mit dem Generalstabschef der Italienischen Wehrmacht Armeegeneral Cavallero Septemberski ¿zločin se maščuje nad zzločinci Zgodovina, ki beleži nepristranski sleherno posameznost v meddržavnem in diplomatičnem dogajanju, je živa nedeljek polaganje min. Pri tem so opazili 60 sovražnih ladij, ki so gorele v območju nemških min. Nemško letalstvo je preteklo nedeljo na uspešni način bombardiralo raz. ne cilje v prostoru okrog Petersburga. Z dobrim uspehom je letalstvo bombardiralo železniške proge okrog Har-kova in jugozapadno od Moskve. Str. moglavci so potopili na Dnjepru neko sovjetsko topničarko. Tri druge topni-čarke so vsled bombnih zadetkov zgorele. , .., V teku preteklega ponedeljka je nemško letalstvo napadlo celo vrsto sovražnih ciljev, zlasti železniške pro. ge v srednjem in severnem delu južne fronte. Več vlakov je iztirilo. Hudi napadi so sledili na motorizirane kolone in protiletalske baterije vzhodno od Dnjepra, prav tako pa tudi na zbirališča čet in tankov. Na severnem delu vzhodne, fronte so bile bombardirane sovražne baterije in postojanke z ve. likim uspehom. Kakor je razvidno iz poročila vrhovnega nemškega poveljstva, potekajo operacije na celokupni fronti uspešno. Romunsko letalstvo ima velik delež na skupnih uspehih, zaznamovanih na jugovzhodni fronti. Romunski letalci so sestrelili do konca avgusta 433 sovjet. skih letal in so tudi sicer odlično pod. prli operacije suhozemne vojske. priča, da se je Fiihrer 1. septembra 1939 le po resnem preudarku in težkega srca odločil v sporu s Poljsko za zadnje sredstvo merjenja političnih sil: za orožje. Velesila Nemčija ni mogla mirno prenašati ubijanja Nemcev na takratnih poljskih tleh, nemška država ni več mogla prenašati očitnega izzivanja ponorelih poljskih državnikov, ki so onečastili politično dedščino maršala Pilsudskega, zato je moralo spregovoriti orožje. Nemško-poljski konflikt bi bil ostal omejen samo na obe prizadeti državi, ako Anglija in Francija ne bi bili zavestno izzvali splošno evropsko vojno. Že takrat se je izkazalo, da je bila Poljska samo figura na šahovnici angleško-francoske vojne politike. Poljski državniki ne bi bili nikdar in nikoli izzivali Nemčije, da niso imeli tajne in javne opore v Angliji in Franciji. V angleško-francoskih računih je bila Poljska določena za tako izzivanje Nemčije, kakor ga ponosna vlada na-cionalsocialistične države nikakor ne bi mogla prenesti. London in Pariš sta dobro vedela, da je lokalna vojna med Nemčijo in Poljsko spričo poljskega odklanjanja pametnih in preudarnih nemških predlogov z ozirom na Danzig neizogibna. Tako je pred dvema letoma pričel vojni metež, katerega sta Anglija in Francija razpih- nili čisto po nepotrebnem dne 3. septembra 1939 s svojo vojno napovedjo ' ^' Nemčiji. O vzrokih te vojne bodo zgodovinarji vseh. taborov prav gotovo napU sali cele knjige. Opazovalcu bežnih svetovnih dogodkov zadostuje ugotovitev, da Nemčija ni hotela vojne niti s Poljsko, kajti Fiihrer je zagrabil za meč šele tedaj, ko so bila vsa di-plomatična sredstva poravnave spora s Poljsko popolnoma izčrpana. Zgodovina je priča, da je Fiihrer še do zadnjega trenutka pričakoval odposlanca poljske vlade, da bi se spor rešil potom pogajanj na mirni način. Fiihrer je računal na uvidevnost varšavskih oblastnikov, toda zaman, kajti strup angleške propagande jih je že omamil ter jim vzel poslednjo trohico razsodnosti. Tako je zgodovina živa priča, da je Anglija odredila Poljsko kot bojišče, na katerem naj bi si nemške armade zaporedoma zlomile vrat. Račun je bil sestavljen brez krčmar-ja. V 18 dneh je bila premagana poljska vojska in obenem tudi likvidirana država, ki se je drznila zoperstaviti mirni rešitvi vprašanja, ki ni pomenilo zanjo nič ali zelo malo, za Nemčijo, ki je stremela za združitvijo t Danzigom in za prepotrebnimi železniškimi in cestnimi zvezami z odtrgano Vzhodno Prusijo, pa zelo veliko ali vse. Nagel zlom Poljske je zastrašil v Angliji tiste kroge, ki so še danes odgovorni za izbruh vojne in za vse njene posledice. Obenem so se sladko zazibali v varnost Maginotove črte ter že v sanjah obešali svoje perilo na Westwallu, mogočni utrdbi, ki je od vsega početka zavarovala nemško ozemlje pred vdorom z zapadne strani. Angleži so računali z izglado-vanjem nemškega naroda, pa tudi ta račun je bil napačen. Nemška vlada je imela že takrat ogromne zaloge živil in je že v prvi septembefski nedelji uvedla racioniranje. Tako je bila s prvim dnem nastale vojne preprečena vsaka špekulacija in vsako notranje krhanje nemške fronte. Ves nemški narod in nemška vojska sta se zgrnila okrog Führ er ja v trdni volji, izvojevati v tej vsiljeni vojni največjo zmago nemške zgodovine. Nemški narod, prekvašen z idejami nacionalsocializma in stvarnega presojanja zgodovinskih dogodkov, je vedel, da gre za biti ali ne biti ih da bo ta vojna odločila usodo ne samo evropskega kontinenta, nego vsega sveta. Doživljali smo razmeroma dolgočasno vojno jesen in zimo 1939, ko na zapadu ni bilo nič drugega kot obojestransko patruliranje in artile- (Weltbild Luce) Der Kampf um Tobruk. Trotz der großen Hitze von fast 30 Grad halten dia Männer am Flak-Geschütz Wacht und sorgen dafür, da» Jeder feindliche An-_griff im Keime erstickt wird. Novi evropski red - posledica zmage Führer In Duce sta se v glavnem slanu na vzhodni fronti posvetovala o vseh vprašanjih, ki so v zvezi z razvojem In trajanjem vojne Pretekli petek, dne 29. avgusta, je bilo izdano v FUhrerjevem glavnem stanu sledeče uradno poročilo: »Führer in Duce sta Imela v času med 25. in 29. avgustom 1941 sestanek v Führerjevem glavnem stanu. V pogovorih, ki so se vršili v glavnem stanu severne in južne fronte, sta razmotrivala vsa vojaška in politična vprašanja, ki se nanašajo na razvoj in trajanje vojne. Vprašanja so bila obravnavana v duhu tesnega tovarištva in povezanosti usode, ki označujeta odnošaje med obema osovinskima ve. lesllama. Razgovori so bili prožeti z nespremenljivo voljo obeh narodov In voditeljev, nadaljevati vojno do zmagovitega konca. Nov evropski red, ki bo nastal Iz t« zmage, naj po možnosti čim dalje od. strani vzroke, ki so bili v preteklosti povod za evropske vojne. Uničenje boljševiške nevarnosti jn plutokrat-skega tzžemanja bo omogočilo mirno, harmonično in plodonosno sodelovanje vseh narodov evropske celine tako na političnem kakor tudi na gospo, darskem In kulturnem področju. V teku tega obiska sta 8e podala Führer In Duce k pomembnim postojankam vzhodne fronte. Pri tej priliki sta obiskala tudi eno Izmed divizij, ki je bila vpoštavljena v boj proti bolj. ševlkom. O priliki obiska južtte fronte je po. zdravil Generalfeldmarschall v. Rund« stedt Führerja in Duce-a, ki sta v osta. lern obiskala tudi glavni stan Reichs-marschalla in glavni stan vrhovnega poveljnika vojske. • / V Ducejevem spremstvu so se nahajali: italijanski poslanik v Berlinu Diho Alfleri, šef italijanskega generalnega štaba general Cavallero, poslanik An-fuso kot zastopnik obolelega zunanje, ga ministra Ciana, generala Mamut iti Gandin, ter več italijanskih general-štabnih častnikov. Ducejeve vožnje po fronti se je udeležil tUdI nemški veleposlanik v. Mackensen in nemški vojni ataše v Rimu, Generalleutnant von Rln-telen. rijsko obstreljevanje. Edinole v zraku in na morju so se odražali veliki obrisi prihajajočih dogodkov. London Pariz sta bila prepričana o nepro-'dornosti Maginotove črte, medtem pa je nemiki generalni Stab v vsej tišini snoval svoje velike načrte. Kakor blisk je Sinila 9. aprila 1940 vest po vsem svetu, da je Führer prestregel angleške nakane in da so. Nemci i» na vseh važnih točkah Norveške. Svet j» obstrmel, kajti nemška vojslea in mornarica sta ustvarili pravcati ču-'dež, če pomislimo silne razdalje vse do Narvika. Na Norveškem je bila !'Anglija poražena ne samo na suhem in v zraku, nego tudi na morju. Me• sec dni pozneje je Führer prestregel >drugo nakano Anglije in Francije, ki Sta bili že dokončali priprave za vdor V zapadno-nemško industrijsko ozemlje. V sijajnem zaletu, kakor ga ne pomni vojna zgodovina vseh časov, so »e razlile nemške armade po Holan• 'diji, Belgiji in Franciji. V dobrih 38 'dneh je bil poražen blok treh zapad-nih držav, ki so dejansko služile an- ileškemu cilju oslabitve Nemčije na ontinentu. Tudi ta račun je bil napravljen brez krčmarja, toda Anglija I« ni mirovala. Ko se je približevala M vojno bakljo romunskim petrolej-skim vrelcem, je Nemčija tudi na teh tleh obrnila dogodke sebi v korist. Nemčija je zavarovala tudi Bolgarijo, ko so se nad Grčijo, ki je bila medtem Se v vojni x Italijo, zbirali oblaki v Obliki angleškega poizkusa izkrcava-nja v Solunu. Samo Jugoslavija je istočasno podlegla angleškemu priše-petavanju in tudi njo je zlomil v aprilu letošnjega leta nemški vojni stroj z lahkoto, ki je bila prav tako edinstvena v vrsti nemških pohodov. Poraz Anglije na Balkanu je v smislu angleških načrtov nujno zahteval tiovo fronto. Kot naslednjo žrtev so si Angleži izbrali Sovjetijo. Izkazalo se je, da je bil Stalin ravno tako neumen kot pred njim razni Simo-l'iči, Metaxasi, Daladierji itd. Ko je Führer 22. junija svojemu narodu posedal vso resnico o dotedanjem formalnem prijateljstvu z Moskvo, je odleglo vsej Nemčiji. Kar je bilo neizogibno, je moralo priti. Sedaj so nemške armade že globoko na sovjetskih tleh. Glavne sile Sovjetije so ie poražene, sovjetsko letalstvo je tkoro popolnoma izločeno iz vojnega dogajanja. Boljševiki se še krčevito branijo, njih odpor je brezprimerno žilav in trdovraten, toda nemški vojni stroj gre počasi, toda neusmiljeno kakor parni valjar naprej proti vzhodu. rAnglija je medtem napadla Iran, da bi nekako olajšala boljševike in prišla preje do sovjetskih petrolejskih pod- ročij v Kavkazu. Vse to ji ne pomaga priti preko dejstva, da je vojno na evropskem bojišču že izgubila. Zločin, ki so ga storili londonski vojni hujskači in sovražniki nemškega ljudstva, se že maščuje. Poraz za porazom, to je usoda, ki je doletela kliko tistih, ki so odklanjali vsako misel na mirno poravnavo vseh obstoječih spornih vprašanj. Anglija se bori za svoj obstanek. Amerika ji sicer pošilja vojna sredstva, ne more ji pa dejansko pomagati. Ob takem stanju dejstev gledamo bodočemu razvoju mirno v oči, Nemško orožje se je obneslo doslej, izvojevaht bo tudi končno zmago. Dve leti nemških zmag Časopisje inozemstva o dosedanji bilanci evropske vojne • Nemška vojska stoji ob pričetku tretjega leta vojne na fronti, ki sega od Hendaye-a do Petersburga španski tisk je objavil o priliki dve-letnice evropske vojne obširne prikaze dosedanjih vojnih dogodkov, zlasti pa so upoštevane vse dosedanje nemške zmage. List »ABC« je objavil velik zemljevid, ki prikazuje ogromno razširjenje nemškega upliva v zadnjih dveh letih. Po obširnem prikazu vojnih dogodkov ugotavlja imenovani španski list sledeče: »Ob pričetku tretjega vojnega leta stoji nemška vojska na fronti, ki sega od Hendaye-a do Petersburga. 24 mesecev vojne je prineslo nemški vojski zmago za zmago. Trdno verujemo v končno zmago, ki je na strani Fiihrer-ja, njegovih vojakov in zaveznikov.« »A r r i b a« piše: »Pet poti je v dveh letih odločilo nemško zmago: V Nar-viku so Nemci dobili bitko ledu, v Franciji so dobil kanalsko bitko, na Balkanu bosporsko bitko, dočim je v Severni Afriki sueška bitka pred odločitvijo. Na vzhodu pa je Nemčija na tem, da dobi bitko evropske solidarnosti.« »A 1 c a z a r« ugotavlja: »Ob pričetku tretjega leta vojne stoji nujnost zmage nad komunizmom in židovsko plutokracijo. Drugo vojno leto ni bilo za osovino nič manj uspešno kot prvo. Srce angleškega imperija, London, se je spremenilo v morje ognja in pepela. London je mnogo grešil, toda kazen je neizogibna. To je prav ista kazen, katero je božja pravica namenila velikim grešnim mestom davnine: uničenje z ognjem.« V Barceloni izhajajoči list »P r e n -s a« spominja ob dveletnici Nemčiji vsiljene vojne na brezuspešna prizadevanja revnih narodov, pridobiti od pre-nasičenih bogatašev vsaj pametne življenjske pogoje. Ti bogataši so tudi najmanjšo koncesijo porogljivo zavračali. Historično mirovno 'ponudbo po vojni s Poljsko so v Londonu in v Parizu tolmačili kot slabost. Adolf Hitler, zmagovalec na Poljskem, Norveškem, v Franciji, na Balkanu in v mnogih drugih bitkah, bi bil svojim nasprotnikom z veseljem prihranil poraze, ako ne bi bili obsodili nemškega naroda že v naprej na smrt. Romunski list »U n i v e r s u I« vrednoti prvi dve leti vojne ter ugotavlja, da je Evropa danes že v prvem štadiju kontinentalne povezanosti. Ta Evropa bo izvedla borbo proti plutokraciji in boljševizmu do zmagovitega konca. Romunija je polna zaupanja na strani Nemčije v borbi z boljševizmom. Uničenje boljševizma je prvo poglavje nove, ujedinjene Evrope. »V i a t z a« piše: Evropska civilizacija se je po dveh vojnih letih podala zaupno v novo, veliko obračunavanje, medtem ko so Romuni dobili možnost uresničenja svojih pravičnih narodnih idealov. Romunija je prestala preizkušnje. Priborila si je lavorike slave. V zaupanju do revolucionarnih sil, ki bodo napravile konec političnemu me-šetarstvu, vstopa Romunija z zaupanjem v tretjo leto vojne. Brazilski list »Gazeta de Noticias« piše: »Od Narvika do Krete je nemški vojak navdušil ves svet. Njegova hrabrost, njegov prezir smrti in njegova nezaslišna odločnost so ga osposobili tako, da ga ne more nihče premagati. V teh dveh letih je politika osovine pregnala iz Evrope vse vznemirjevalce, ki so zasužnjevaH narode v službi mednarodne plutokracije in anglosaške hegemonije. Bolgarski list »Zora« ugotavlja v svojem razmišljanju ob dveletnici vojne, da je Anglija pregnana s celine, dočim je ostala angleška blokada brezuspešna. Tudi njene diplomatske akcije so ostale brezuspešne. Bolgarija je povezala svojo usodo z usodo osovine. Zmaga osovine, ki je še samo vprašanje časa, bo tudi zmaga Bolgarije. Zakaj so napadli Iran ? Kakor poročajo iz Teherana, še pogoji, ki so jih stavili Angleži pred svojim napadom iranski vladi, vedno niso objavljeni. Bagdadska radio postaja zatrjuje, da gre za sledeče zahteve: Zasedba petrolejskega ozemlja na jugozapadu po angleških četah. Trans, iranska železnica pride pod kontrolo Anglije na jugu in pod kontrolo Sovjetije na severu. Sovjeti imajo nadalje pravico, kontrolirati cestne zveze med Teheranom in Tebrisom proti Kavkazu in proti Turčiji. Iran se mora nadalje priključiti bloku držav funta šter-linga, kar bi pomenilo ojadenje razvrednotene angleške vatnte. Političnih in vojaških razgovorov sta se udeležila z nemške strani tudi zunanji minister v. Ribbentrop in šef nemške vrhovne komande Generalfeld-marschatl Heitel. * Vsa Evropa stoji še danes v znamenju velikega sestanka med obema velikima možema, ki danes brezdvomno krojita usodo Evrope in sveta. Sestanek obeh voditeljev osovine na mestu, kjer se bije odločilna bitka za evropsko kulturo in civilizacijo, je za vse narode, ki to borbo spremljajo z vročimi željami za uspeh Nemčije, ne samo zgodovinskega, nego tudi simboličnega pomena. Italijanski fašizem in nemški nacionalsocializem sta že od vsega početka propovedovala neizprosno borbo boljševizmu. Adolf Hitler in Benito Mussolini sta ostala zvesta svoji borbenosti proti boljševizmu najprej doma in pozneje v Španiji, kjer so Nemci in Italijani krvaveli v smislu tega poslanstva. Oba velika moža sta trdno in neomajno odločena, streti boljševiško vlado na vzhodu, da bi tako zavarovala Evropo pred azi-jatskim barbarstvom. Führer in Duce hočeta na evropski celini po razdobju dovčerajšnje politične razdrapanosti in bratomorilnih borb ustvariti vse pogoje za mirno, vzajemno sožitje narodov v splošnem blagostanju. Ta cilj je sestavni del programa obeh gibanj, ki nočeta skrbeti samo za blagor lastnega naroda, pač pa tudi za svobodo, napredek in blagostanje vseh drugih evropskih narodov. Španski tisk je živahno komentiral sestanek obeh voditeljev. Tako piše zunanjepolitični sotrudnik lista »ABC« med drugim: »Ogromno zmagoslavje zavezniških armad na kontinentu je tako veliko, da Nemčiji in Italiji niti ni treba povdarjati, da bodo nadaljevale vojno do končne zmage. Zmago v Evropi sta že dosegli, dočim se odpor sovjetov lomi.« Oficijelni list »Arriba« ugotavlja sledeče: »Ob robu velike bitke na vzhodu sta govorila oba voditelja osovine jekleni jezik zmage.« Budimpeštanski vladni list »Magyar-orsag« pravi, da sta Führer in Duce na svojem sestanku položila temelj za novi evropski in svetovni red. V Braziliji izhajajoči list »Meiodia« ugotavlja, da se oba velika frontna bojevnika še nista nikdar sestala, da njunemu sestanku ne bi sledili veliki dogodki. Hitler in Mussolini nista objavila nikakih »točk«. Govorile bodo armade. To je odgovor Nemčije na fantaziranje Roosevelta in Churchilla na krovu jahte »Potomac«. Italijanski listi odražajo silen vtis, ki ga je napravil obisk Mussolinija na vzhodni fronti. Tako ugotavlja »Mes-saggero« "sledeče: Zločinskim načrtom Roosevelta in Churchilla sta zopersta-vila Führer in Duce program, ki v resnici garantira trajen mir in plodonosno sodelovanje vseh narodov človeštva. Ta program je mogoče združiti v enem samem geslu: Odstranitev vseh vzro- kov, ki so dovedli do vojne. Glavni vzrok vojskovanja pa je krivica, storjena vsled neenake razdelitve sveta v bogate in revne narode. Te vzroke, ki so doslej povzročevali vojne, je treba sedaj odstraniti. Churchillove in Roo-seveltove izjave ne pomenijo nič drugega kot zasužnjenje narodov. »II Popolo d'Italia« pravi med drugim, primerjajoč nemško-italijansko iz- javo s Churchillovimi in Rooseveltovi-mi točkami, sledeče: »Tu si stojita nasproti dva svetova, dve dobi in dve civilizaciji, ki ju ni mogoče zediniti. Mussolini in Hitler sta včlovečenje ogromnih dveh narodov, katerih mla. dostne sile in tradicije so neizčrpne. Ta dva naroda bosta, združena v trdni volji, korakala naprej do končne zmage. „Anglija je na evropskem bojišču poražena!" Sredo, dne 3. septembra je minulo točno 24 mesecev, odkar je francosko-angleška koalicija neizzvano napovedala Nemčiji vojno. Italijanski listi se bavijo z drugo obletnico vojne, ki bo odločila o usodi evropskega kontinenta. >11 Popolo d'Italia« ugotavlja s tem v zvezi, da se mora Anglijo postaviti kot glavnega krivca pred sodišče zgodovine. V ostalem zadostuje ugotovitev, da so bili odstranjeni vsi zavezniki Anglije z bojišča, samo Sovjetija se še obupno brani. »H Gazzetta del Popolo« piše: »že radi ure obračuna se nikakor ne sme pozabiti, da je Anglija bila tista velesila, ki je vojno zavestno hotela. Evropa, Airika in del Azije Se nahajajo v vojni, ker je Anglija tako hotela. Anglija seveda ni predvidela, da bo oble. gana in pregnana s celine. Tudi ni računata s stalnimi težavami v Sredo- zemskem morju. Na evropskem bojišču je Anglija že tepena. Njeno vojskovanje se je omejilo zgolj še na le. talske napade in na zaščito ladijskih spremljav v smeri proti Sredozemskem morju in orientu, kar pa se ji vedno ne posreči. »Corriere della Sera« povdarja, da pomeni izbruh vojne začetek prav tako tragične neslavne politike Anglije in Roosevelta, ki sta celo vrsto narodov s stalnimi obljubami o pomoči strmoglavila zaporedoma v prepad. Ti narodi niso nikjer doživeli angleške pomoči. Po dveh letih vojne vztrajata London in Washington kljub množe-čim se porazom pri svoji nori in trmoglavi taktiki. Zaslepljena od lastne trmoglavosti, je prišla angleška plutokracija do stališča, da se naj raje zruši ves svet, samo da se ji ne bi bilo treba ukloniti volji drugih činiteljev. E d e n je govoril v Coventryju Angleški zunanji minister Sir* Anthony Eden je imel preteklo nedeljo v Coventryju — v mestu, ki so ga nemške bombe takorekoč izbrisale iz površine — govor, da bi nekako »osrečil« angleški narod. Znano je, da se zločinci zelo radi ustavljajo ob mestih, kjer so izvršili svoje delo. Tako je simbolično, da se je" g. Eden podal izračunano v Coventry, v mesto razdejanja, ki s svojimi razvalinami kriči proti nebu kot okamenjena obtožba proti vojnim hujskačem in zločincem. Eno je jasno: okolje ni niti najmanj vplivalo na gizdavega Edena, ki se menda niti ne zaveda, koliko nesreče je s svojo vojno-hujskaško politiko na-gomilil na angleško ljudstvo. Govoril je namreč spričo razvalin ravno tako neumno in otročje, kakor smo bili pri njem to že od nekdaj vajeni, že v začetku svojega govora je dejal, da potrebuje Anglija v svoji veliki sili vojnega materijala, ker je v teku dogodkov v Franciji sama izgubila 1000 topov in 2000 tankov, ki bi jih bilo treba sedaj nadoknaditi, številke, ki jih je omenil g. Eden, so zelo zabavne. Na eni strani nas spominjajo na strahovit poraz Anglije pri Dünkirchenu, na drugi strani pa otvarja to dragoceno priznanje gospoda Edena zelo čudne vidike na »veliko pomoč -Anglije Sovje. tom«. Eden je v svojem govoru skušal prikriti davno znane vzroke anglo-sovjetskega napada. Mimo tega je otročjenaivno izjavil, da izkazujejo Iranci po zadnjih informacijah, ki jih je prejel pred odhodom iz londonskega zunanjega urada, angleškim četam »povsod prijateljstvo«... V resnici ni dosti manjkalo, da je Eden poročal o globoki zahvali Irancev za vsako angleško in sovjetsko bombo, ki je zletela med mirna naselja strogo nevtralne in nesrečne države, ki je postala plen lakomne Anglije in v smrtnem krču se nahajajoče Sovjetije. Eden se je v svojem govoru bavil tudi z udico, ki sta jo na Atlantiku vrgla s svojo znano izjavo Roosevelt in Churchill s krova jahte »Potomac«. Politična ribiča sta namreč dejala, da po tej vojni tudi premagani narodi ne smejo več biti izključeni od dohoda k petroleju in k svetovnemu gospodarstvu. Eden je to udico silno nespretno uravnaval. Sedaj je udica brez vabe, zraven pa stoji stavek iz Edenovega govora: »V bodoče se ne sme nobenega naroda oropati z metodami samo-preskrbe njegovega primernega polo, žaja.« Je namreč zelo verjetno, da se Angleži hudujejo nad nemško politiko evropske samopreskrbe ali avtarkije. Ta politika je namreč ojačila Evropo proti angleški blokadi ter je onemogočila angleški načrt o izstradanju Evrope kot predpogoju za »zmago nad oso-vino«. Zelo klaverno se je ponašal Eden v razrušenem Coventry-ju, ko je vzdih-nil: »Leta 1918 smo mislili, da bomo imeli mir, ako bo vojna končana. Sedaj vemo vse to mnogo bolje. »Da, gospod Eden, tudi Evropa se je prepričala, da je Anglija pri »urejevanju Evrope« 1. 1918 odpovedala. Tudi go- bezdanje angleških ministrov ne more popraviti poraznega vtisa, ki ga je napravil versailleski »red« na vse tiste, ki so pričakovali modro organizacijo miru in sožitja med narodi po svetovni vojni. Danes že skrbijo nemški in zavezniški vojaki za to, da ne bosta Anglija in Sovjetija nikdar prišli v položaj organizatorjev Nove Evrope. Eden bi bil bolje storil, če bi bil ostal v Londonu. Coventry ni bilo prikladno mesto za njegov govor, ki se kar cedi samih neumnosti in otročarij. Roosevelt proslavlja „blagoslov demokracije" V Zedinjenih državah so nedavno praznovali »dan dela«. Prezident Roosevelt je porabil to priliko, da bi svojim državljanom prikazal »blagoslov demokracije«. To je moralo biti vsekakor velika potreba, sicer se Roosevelt nikakor ne bi bil podvizal. Potreba razlage o »blagoslovu demokracije« je bila tem večja, ker se je »blagoslov« Rooseveltovega delovanja v Zedinjenih državah pojavil v obliki rekordnega števila brezposelnih, čeprav nudi ameriško bogastvo surovin in zemlje vse pogoje za mirnodobno zaposlitev vseh delavoljnih ljudi. Kakor znano, se Zedinjene države iz razumljivih razlogov še niso povzpele do natančne statistike o stanju zapo. slenosti ljudstva. Po uradnih zagotovilih pa se je število brezposelnih v USA gibalo zadnjih 8 let stalno okrog 11 milijonov. Da, to je »blagoslov« ameriške demokracije I Mimo tega vlada v farmerstvu (kmetijstvu) velika beda, ki je Roosevelt kljub vsem obljubam še do danes ni odpravil. Raje milijarde za podaljšanje vojne v Evropi kakor pa za odpravo socialnih ne-dostatkov doma! Tako izgledajo ameriški državniki, ki nočejo videti niti nezadostne prehrane velikih ljudskih slojev v USA. V svojem govoru je Roosevelt med drugim povdaril, da je čita. nje necenzuriranih poročil in poslušanje necenzuriranih radijskih vesti karakterističen znak demokratskega blagoslova. Gospod Roosevelt je očividno zamolčal, da v plutokratičnih državah, ki se le po krivici imenujejo »demokratične«, ni nikogar, ki bi smel karkoli napisati ali povedati, kar plutokrat-skim voditeljem ne bi bilo po volji. Naroči Štajerskega Gospodarja! „Če bo Žid s pomočjo svoje marksistične veroizpremagal narode lega sveta, polcm bo smrtni venec človeštva njegova krona, zemlja pa bo, kakor pred milijoni let, neoblju-dena potovala skozi vsemirje. Večna narava se maščuje neizprosno nad prestopki njenih zapovedi. Mislim, da je moje dejanje danes v skladu z večnim Stvarni-nikom: ko se branim pred Židom, se borim za delo Gospodovo." AdolI Hitler („Mein Kampf, stran 69-70) Nova vlada v Srbiji Kakor poročajo listi iz Belgrada, je nemški vojaški poveljnik v Srbiji, general Danckelmann, na prošnjo komi-saričnega notranjega ministra Ačimo-viča poveril generalu Milanu N e d i č it mandat za sestavo srbske vlade. General Nedič je sprejel poverjeno mu nalogo ter je sestavil sledečo vlado: Predsedstvo general Milan N e d i č, notranje zadeve Milan A č i m o v i č, zgradbe inž. Ognjen Kuzmanovič, promet Josip Kostič, pošta in tele. raf začasno Josip Kostič, delo anta D r a š k i č, minister brez port-felja Momčilo J a n k o v i č, finance dr, Ljubiša M i k i č, pravosodje dr. Ceda Marjanovi č, minister za kmetijstvo in ljudsko prehrano dr. Miloš R a-dosavljevič, gospodarstvo Mihaj-lo O 1 j š a n, bogočastje dr. Miloš T r i v u n a c, socialna politika dr. jo-van M i j u š k o v i č. Vojaški poveljnik v Srbiji je pristal na to listo nove vlade ter je novemu predsedniku generalu Nediču v veliki dvorani parlamenta na slovesen način Izročil listino o imenovanju nove vlade. Poveljniku Srbije so bili nato predstavljeni člani nove vlade. Po izvršeni predstavi je pozdravil general Danckelmann novo vlado ter je povdaril, da naj ta vlada z največjo zavestjo odgovornosti prevzame s pomočjo predvidene reorganizacije uprave svojo nalogo v sodelovanju vseh dobro mislečih ljudi v korist srbskega naroda. Ministrski predsednik general Nedič se je na kratko zahvalil poveljniku Srbije za to, da ima srbski narod zopet svojo vlado. Zagotovil je trdno voljo nove vlade, zajamčiti red in varnost ter v bodoče prijateljsko sodelovati z Nemčijo. General Nedič je zlasti podčrtal korektno držanje nemškega vojaka napram srbskemu ljudstvu. Srbija dobi zopet armado Nemški listi poročajo, da je novi srbski ministrski predsednik general Milan Nedič prečital po radiu pro-klamacijo svoje vlade. V tej prokla-maCiji je general Nedič napovedal delovni program za bodočnost, med drugim tudi organizacijo srbske vojske in obvezne delovne službe. General Nedič je nadalje izjavil, da je dobila srb. ska država pravico uporabe svojih narodnih znakov, grba in srbske zastave. Pozdrav vseh zavednih Spodnještajercev je „m met! Laž o separatnem Laž ima kratke noge. To se je izkazalo tudi sedaj, ko so razne plutokrat-sko.boljševiške časopisne agencije in radio postaje objavile očitno iz Stock-holma in Washingtona spuščeno vest, da je Finska baje radi nezadovoljivega poteka vojne na severu otvoril^ v Hel-. sinkiju in Stockholmu »pogajanja za .■ separatni mir, katerega naj bi predložil Moskvi neki inozemski državni poglavar.« Jasno je bilo, da gre tu za izmišljotine, kakršnih sta zmožna Bela , hiša v Washingtonu in sovjetska poslanica v Stockholmu,, Kolontajeva. f ,Samo bedak bi mogel verjeti takim izmišljotinam spričo, sijajnih finskih zmag v Kareliji. Finci so skoro isto-; časno, ko je bila;Skuhana ta laž, osvo. j .jili mesto: Viipuri in s tem kronali zma-: goslavje finskih čet v tej osvobodilni . vojni. Mimo tega je Führer odlikoval .• vrhovnega poveljnika finske vojske, maršala Mannerheima, z Viteškim železnim križcem. Z lažjo o nameravanem finskem se-. Raratnem miru z.Moskv.o se je bavil tudi finski list »Ajan Suunta«, ki zatrjuje, da hočejo Angleži in boljševiki s .takimi očitnimi lažmi samo potolažiti >.-. svoja ljudstva sprjčo dosedanjih ne-. uspehov. Angleško zatrjevanje, da je Finska z dosedanjim potekom vojne nezadovoljna, je v trenutku zavzetja ..jnesta Viipuri neumno in smešno obenem Finska — tako piše omenjeni list — bo to vojno nadaljevala skupno s svojimi zavezniki do konca, zavarujoč si na ta način svoje meje in svojo neodvisnost. ■»' »Našim zaveznikom, — zlasti pa Nemčiji, ki vodi boj proti boljševizmu imianuc;. Strassenbild in Teheran, der Hauptstadt des von England und den Sowjets feige Überfallenen Iran. Links in der Firdusi-Straße die Iranische Xational-bank, die vom deutschen Baumeister flemmerlch erbaut wurde miru Finske smo hvaležni in ne mislimo na separatni mir, da bi po željah naših sovražnikov ogoljufali naše zaveznike. Zavedamo se, da brez Nemčije ne bi bili nikdar dosegli svoje varnosti. Finski narod odklanja vsako misel na separatni mir s prezirom. Spričo trdovrat-nosti, s katero se take izmišljotine razširjajo, je potrebna napram takim agi-tacijskim manevrom popolna pazljivost. Izkazalo se je, da se angleški načrti ujemajo z boljševiškimi, zato je treba angleške agente prijemati na isti način kakor boljševiške razširjevalce lažnjivih vesti.« (Associated Press) (PK. Baas-Weltbild* Leichte rumänische Flak schützt einen deutschen Flugplatz auf dem bessara- bischen Kriegsschauplatz Reichsminister Dr. Todt 50 lahre alt Die deutsche Technik hat untel- der Füh-" rung des Reichsministers Dr. Todt, der am 4. d. M. seinen 50, Geburtstag feierte, eine grundlegende Änderung von der liberalisti-8chen zur nationalsozialistischen Den-kungsart durchgemacht. Dr. Todt verlangt heute vom Techniker dreierlei: schöpferische Begabung, gutes fachliches Können und ein hohes Maß von Berufsidealismus. Dr. Todt wurde kurz nach der Machtübernahme vom Führer zum »Generalinspektor für das deutsche Straßenwesen« ernannt und mit dem Bau der Reichsautobahnen betraut. Dieses Werk war die erste . nationalsozialistische Tat, die die Arbeitslosigkeit in Deutschland beseitigte und als technische Großleistung die Bewunderung der ganzen Welt erweckte. Bald darauf erhielt er vom Führer den Auftrag zum Bau des Westwalls. Mit der von ihm geschaffenen »Organisation Todt« vollendete er termingerecht das große Werk. Aus den Westwallarbeitern wurden unter seiner Führung die Frontarbeiter der »OT«, die als treue Helfer des Frontsoldaten heute an allen Fronten einen entscheidenden Beitrag zum Siege leisten. Im Dezember 1938 wurde Dr. Todt .zum »Generalbevollmächtigten für die Regelung der Bauwirtschaft« ernannt. Seine Hauptaufgabe bestand darin, den Gesamtbauwillen mit dem Gesamtbauvermögen in Übereinstimmung zu bringen. Um eine straffe Durchführung der technischen Arbeiten auch im staatlichen Sektor zu gewährleisten, ernannte ihn der Führer am 23. Februar 1940 zum »Generalinspektor für die Sonderaufgaben im Vierjahresplan« und kurz darauf, am 17. März, zum »Reichsminister für Bewaffnung und Munition«. Er wurde damit zum Waffenschmied des Deutschen Reiches. Endlich ernannte ihn der Führer am 29. Juli 1941 zum »General-Inspektor für Wasser und Energie«. Damit vereinigt Dr. Todt die wichtigsten technischen Teilgebiete in seiner Hand. Reichsminister Dr. Todt — petdesetletnik Pod vodstvom Reichsministra dr. Todt-a, ki je pravkar dosegel 50. leto starosti, se je nemška tehnika iz liberalističnega, pre-orientirala v nacionalsocialistično mišljenje. Dr. Todt zahteva od tehnika ustvar-jajočo nadarjenost, dobro strokovno znanje ter veliko mero poklicnega idealizma. Dr. Todt-a je Führer takoj po prevzemu oblasti imenoval za generalnega inšpektorja nemških cest ter mu poveril nalogo, da izgradi nemške državne avtomobilske ceste. To prvo veledelo nacionalsocializ-ma je v. Nemčiji odpravilo brezposelnost, kot tehnična storitev pa presenetilo celi svet. Kmalu potem je od Führer-ja dobil drugo važno nalogo, izgradnjo utrdb na Zapadu. S svojo lastno organizacijo ki jo poznamo pod imenom »Organisation Todt«, je to nalogo v predpisanem času izvršil. Iz istih delavcev je nato ustanovil frontne delavce, ki jih imenujejo »OT« in so danes zvesti pomočniki frontnih vojakov, ker s svojimi delovnimi prispevki soodločujo-če pomagajo zmagovati. Leta 1938 je dr. Todt postal generalni pooblaščenec za urejevanje gradbenega gospodarstva. Njegova glavna naloga je bila, celokupno voljo za graditev prilagoditi celokupni gradbeni možnosti. V svrho strumne izvedbe državnih tehniških del, ga je Führer leta 1940 postavil za »generalnega inšpektorja za posebne naloge v štiriletnem načrtu«. Kmalu nato je postal državni minister za oboroževanje in municijo. S tem je postal kovač orožja Velike Nemčije. Končno ga je letos meseca junija Führer imenoval se za »generalnega inšpektorja za vode in Vodnih sil«, tako da so danes v njegovih rokah združena vsa tehnično važna področja, Reichsminister Dr. Frick na Sp. Štajerskem Reichsminister des Innern, to je minister notranjih zadev, Dr. Frick je v četrtek dne 28. avgusta t. 1. na svoji poti iz Koroške pri Unterdrauburg-u prekoračil mejo Spodnje štajerske, kjer ga je pozdravil šef civilne uprave, Gauleiter in Reichsstatthalter Dr. Uiberreither. Od tam se je odpeljal črez Windischgraz, Wöllan in Schönstein v Bad Neuhaus ter nato dalje preko Cilli-ja v Rohitsch-Sauerbrunn. Naslednjega dne je obiskal okrožno mesto Rann, nakar je po dolini reke Sotle in skozi mesto Pettau krenil v Bad Radein. Svoje tridnevno potovanje po Spodnji štajerski je Dr. Frick zaključil z obiskom mesta Marburg, ki ga je slavnostno pričakalo. Meščanstvo je okrasilo hiše in ulice z zastavami, v čemur se je najbolj odlikovala Tegetthoff-strasse. Za sprejem se je pred gradom postavilo Wehrmannschaft Standarte Marburg ter odrede Deutsche Jugend, organizacije Steirischer Heimatbund. Njegov dohod so vsi veselo pozdravili z vzkliki. Vidno ganjen, se je za sprejem lepo zahvalil. V slavnostni grajski dvorani, kjer so se za sprejem zbrali zastopniki civilne uprave, zveznega in okrožnega vodstva organizacije Steirischer Heimat-bund, žandannerije, oddelek ženske delovne službe ter za nemštvo Mar-burg-a zaslužne osebnosti, je Reichs- ministra v srčnem nagovoru pozdravil šef civilne uprave Gauleiter in Reichsstatthalter Dr. Uiberreither. Posebno zahvalo mu je izrekel za obisk, ki ga je kljub ogromni zaposlenosti podaljšal na tri dni, da bi si lepo deželo Štajersko bolje ogledal in spoznal. Reichminister Dr. Frick se je v svojem odgovoru za lep sprejem zahvalil. Hkrati se je zahvalil vsem Štajercem, ki so v letih hlapčevanja ostali zvesti svojemu narodu in danes vneto delu. jejo na obnovi dežele sonca — štajerske. Vaša krasna Spodnja štajerska — je nadaljeval Reichsminister — zasluži, da postane trdnjava nemštva, ki ostane vedno v veliki Nemčiji. Dr. Frick je nato orisal edinstveno pot Velike Nemčije, njen razvoj v zadnjih osmih letih ter sedanji zmagoviti boj, ki je največji vseh časov. Osebnost Führer_ja je garancija za končno zmago, ki bo tvorila novo razdobje v zgodovini nemškega ljudstva. Moški pevski zbor in instrumentalni kvartet Steirischer Heimatbund-a sta Reichsministru predočila' glasbeno u-stvarjanje Spodnje štajerske. Pri tem so bili kapelnik profesor Frisch in oba zbora deležni srčne zahvale dr. Fricka. Sledilo je predstavljanje vodečih osebnosti. Z velikim zanimanjem je Dr. Frick predstavljene povpraševal o poedinih delovnih področjih ter se z njimi dalje časa razgovarjal. Okrog 12. ure je Reichminister Dr. Frick v smeri proti Graz-u zapustil Marburg. Na potu do stare državne meje je prebivalstvo zaustavljalo njegov voz, da mu je izročalo cvetje, za kar se je lepo zahvaljeval. Izročilo mu je tudi pozdrave In zahvalo Führer-ju. ♦ Reichsminister Dr. Wilhelm Frick sa je rodil 12. marca 1877 v Alsens-u v provinci Pfalz. Predniki so mu bili kmetje, njegov oče je bil učitelj. Mladi. Frick j» študiral pravo. Ža doktorja je bit promoviran na univerzi v Heidet-berg-u leta 1901. Vstopil je v pofitrč-rao-upiavno službo, kjer je tudi kot uradnik politične policije v Miinchen-u prišel prvič v stik z osebnostjo Adolf Hitler-ja. V zvezi z dogodki od 9. novembra je bil obsojen, kar je končalo njegovo uradniško karijero. Leta 1924 je bit že kot zastopnik Hitlerjeve stranke narodni poslanec v Reichstag.u. Vse svoje site je nato posvetit medtem obnovljeni naeionalsocialistični stranki ter se ji stavil popolnoma na razpolago. Stal je vedno v prvih vrstah ob sirani Füftrer-ja ter je postal v Thüringen-u prvi nacionalsoctalistični minister v Nemčiji. Ob prevzemu oblasti je Führer Frick-a postavil na položaj ministra notranjih zadev Velike Nemčije, kjer še danes uspešno deluje. Vojna z Anglijo Tudi koncem preteklega tedna je zaznamovalo nemško letalstvo celo vrsto uspehov v uničevanju angleške. ga oskrbovalnega ladjevja. Tako so nemški letalci pretekli četrtek bombardirali več angleških letališč. Ob kanalski obali je zgubil sovražnik preteklo sredo 11 letal v zračnih borbah, dve letali sta bili Sestreljeni s topovskimi streli. Nemška bojna letala so v noči na četrtek bombardirala zelo uspešno razne naprave letališča rsmailia ob Sueškem prekopu. V vodovju okrog Anglije so bojna letala v noči na 29. potopila iz neke spremljave zapadno od Pembroka dve trgovski ladji. Ena izmed teh ladij je bila petrolejska ladja z 12.000 tonami. Tudi v tej noči so bila bombardirana razna angleška letališča. Sovražnik je poskusil pretekli petek napasti ob kanalu razne točke holand-ske obale. Pri tem je izgubil sovražnik 31 letal, ined njimi 17 bombnikov. V Severni Afriki so nemški in italijanski strmoglavci bombardirali uni. čujoče razne pristaniške točke, protiletalske baterije in skladišča v Tobru-ku. Nemška bojna letala pa so v noči na 28. avgusta bombardirala vojaške naprave v Sueškem prekopu z bombami najtežjega kalibra. V noči na 30. avgusta so bombardirala nemška bojna letala pristaniške naprave in letališča na vzhodni obali Anglije, ravnotako pa tudi v srednjih pokrajinah otoka. Posamezni angleški bombniki so v noči na 31. avgusta prodrli v severo. zapadno Nemčijo. Eden izmed napadalcev je bil sestreljen. V Atlantiku je neka nemška podmor. niča torpedirala v zaporednih napadih iz neke spremljave štiri sovražne trgovske ladje s skupno 14.000 tonami. Močni letalski odredi so bombardirali uvozno luko Hull. V dokih, oskrboval, nih obratih in skladiščih mesta so nastala velika razdejanja in požari. Druga bojna letala so bombardirala več pristanišč angteško.vzhodne obale ter letališča v grofovini Lincolnshire. Dvoje angleških bombnikov je bito nad otokom sestreljenih. V Severni Afriki ao nemška bojna letala na večer 31. avgusta zelo uspešno napadla vojaške naprave angleških mornariških oporišč Aleksandria in Port Said. V noči na 1. september so Angleži bombardirali stanovanjska področja v zapadni Nemčiji, med drugim v Kölnu, kjer so bile poškodovane stanovanjske hiše. Napadalni poizkusi posameznih sovražnih letal v severu in severovzhodni Nemčiji so bili brezuspešni. Sedem angleških bombnikov je bito pri tem sestreljenih. V borbi proti Angliji je bombardiralo nemško letalstvo v noči na 2. septembra oskrbovalno luko Newcastle. Bombe so izzvale velike požare in hude eksplozije. Druga letala so napadla letališča v Srednji Angliji. Maloštevilni angleški bombniki so prispeli v noči na 2. septembra v Severozapadno in Zapadno Nemčijo. En sovražni' bombnik je bil sestreljen. Tudi v noči na 3. septembra so nemška bojna letala obsipovala pristaniške naprave vzhodne obale in letališča v Srednji Angliji z bombami. V Severni Afriki so nemška in italijanska strmoglavska letala dne t. septembra zadela z bombami težkega kalibra angleške artilerijske postojanke in taborišča. V noči na 3. septembra so prispeli angleški bombniki v Severno in Srednjo Nemčijo ter v področje Rhein-Main. Ena skupina bombnikov je poskusila napasti Berlin, vendar se ji to ni popolnoma posrečilo. Samo malo število letat je doseglo notranji del mesta. Civilno prebivalstvo ima majhne izgube mrličev in ranjencev, šest sovražnih bombnikov je bilo sestreljenih. Odesa v jeklenem obroču Piše Kriegsberichter dr. Erich Grathoff Pred Odeso, 2. septembra. PK. še par kilometrov do Odesef Kakor jeklen obroč so se romunske čete zvrstile okrog pristaniškega mesta ob Črnem morju, medtem pa so nemške edinice prodrle do loka reke Njepr, kjer so zlomile obupno-brezupni odpor boljševikov. Doživeli smo več tednov Leto 1941 — o tem sem prepričan — bo zgodovinsko lelo velikega novega reda v Evropi. Program ne more blfi drugačen, kakor: otvoritev sveta za vse, zlo-mitev predpravic posameznih ter zlomitev tiranijo gotovih narodov in njihovih finančnih oblastnikov, V tem letu bodo končno zavarovane podlage resničnega sporazuma med narodi, s tem pa tudi sprava narodov. ADOLF HITLER vročih, zagrizenih bitk, neizrečae napore skozi Besarabijo irr UfcrajTrro, težavne prehode preko Pruta in Dnje-stra, dneve neprestanih napadov na groznih poteh, moreča vročino rega. južnega sonca, oblake prahu nad kolonami in strahovite deževne plohe, Iti so zamorile vsako gibanje v močvirja in blatu. Vse to, kar spada ks tej vojni kakor dnevni kruh, gorivo in mtmicija, so stvari, s katerimi moram« računa#v ker so naši stalni spremFfevaiei p® dnevu in po noČf. še par kilometrov do Odese' Romunske konjeniške brigade so> dosegi« morsko obalo v drznih nočnih napadih, v katerih se je zlomil sovražni odpor. Bobneče salve naših baterij s« s« zabijale tik pred luko, orale so ozka ozemlje med obema jezeroma severna od Odese in od morja. Razbijale s Hm vojakom, kjer je potožil venec v italijanskih barvah. * Nemški generalni štab ima na vsej vzhodni fronti inicijativo v svojih rokah. Tako ugotavlja Erkelit v turškem listu »Džumhurijet« v svojem razglabljanja o trenutnem položaju na vzhodu. *»Crna vožnja« je zahtevala pet mrtvih. V Peisterwitzu (Ohlau) se je zgodita te dni težka nesreča, ki je zahtevala pet človeških žrtev. Neki 171etni šofer je v Zedlitzu krokal v družbi pet moških ter jih ie nato naložil na tovorni avtomobil. Vozil je z veliko brzino in je na nekem most» prebil ograjo. Tovorni avto je strmoglavil v reko in le šoferju je uspelo, rešiti se skozi odprto okno. Vsi ostali moški med 181. in 40. letom so utonili oziroma se zadušili. Šofer, ki je. zadobil nekaj prask, je bil takoj aretiran. »Položaj Japonske zahteva skrajno edin-stvo naroda. Japonski vojni minister general To j o je imel v ponedeljek na neki konferenci vojaških poveljnikov govor v resnem položaju Japonske, ki da zahteva •skrajno edinstvo vsega naroda. Vojska in narod morata stati kot en sam mož, da bosta zamogla uresničiti neomajne cilje Japonske na Daljnem vzhodu. * Protižidovsko gonjo bodo začeli na Japonskem kot uvod za pobijanje vohunstva. V to svrho obstoji posebna organizacija za obrambo pred vohunstvom. * Hrvatska potrebuje za svojih 5000 ljudskih šol več kakor 20J000 učiteljev. Sedaj je zaposlenih samo 12.000 učiteljev. * Značilna republikanska volivna zmaga v Zedinjenih državah. V Ja- nesvillu, državi Wisconsin, so se vršila nedavno nadomestne volitve za reprezentančno zbornico. Izvoljen je tal republikanski kandidat Lawrence Smith' z 29.000 glasovi proti demokratu Am-lie-u, ki je dobil samo 16.000 glasov. Republikanci so, kakor znano, v opoziciji proti demokratu Rooseveltu, ki zagovarja politiko takozvanega intervenirali j a ali vmešavanja v evropsko vojno. Republikanci so pa za izolacijo, t. j. za nevmešavanje v zadeve, ki se Amerikancev ne tičejo. »junaška požrtvovalnost« generala Si-moviča. V Beogradu izhajajoče »Novo Vreme« poroča, kako je brezvesten pučist general Simovič ob izbruhu vojne proslavljal možitc svoje hčerke. Dne 6. aprila v jutro, ko so prva Stuka-letala priletela nad Beograd, je bila gostija ravno na višku. Pri tem je general Simovič takoj pobasal vse svoje ženitovanjske goste v avtomobile ter z njimi pobegnil v Valjevo. Vrhovno poveljstvo svoje armade je pa pustil brez šefa. V Valjevu je hotel nato poročno proslavo nadaljevati, kar so pa svatje z ozirom na izbruh vojne odklonili. Na to je požrtvovalni junak in vojskovodja Simovič, namesto da bi se vrnil na svoje mesto, zbežal v Banjo Koviljačo in od tam v Zvornik, kjer se je pri meščanih skrival. Svoj beg je nato nadaljeval v Sarajevo in v kopališče llidža. Ker se mu tudi tam ni zdelo varno, jo je popihal dalje v črno goro, od tam pa naprej v takozvano »obljubljeno deželo« Palestino, od koder je končno dosegel London. * Spodnještajerc odlikovan z viteškim križcem železnega križa. Führer je na predlog vrhovnega poveljnika Reichsmar-schall-a Göring-a, v Pragerhof-u na Spodnjem Štajerskem rojenemu letalskemu Oberleutnant-u Suchatzy-ju podelil Vitežki križec k Železnemu križu. * Razstavo nemške mode so imeli v Zagrebu, ki je dosegla popoln uspeh. Ogle-dovalci so se predvsem pohvalno izražali 0 praktičnosti in času odgovarjajoči eleganci razstavljenih modelov. Razstavo so zaključili s čajanko, ki so se je udeležili zastop-iki f^ppodarstva in države i . ^ in "rvatske. * 46.000 Hrvatskih delavcev je odšlo v Nemčijo na delo, odkar je ustanovljena neodvisna država Hrvatska. * Otvoritvi zagrebške jesenske razstave bo prisostvoval predsednik prodajnega sveta nemškega gospodarstva Dr. Hunke z večjim številom profesorjev visoke šole za svetovno trgovino v Wien-u. * Taborišče učencev ali vajencev za hišno gospodarstvo. V WetzeIsdorf-u blizu Graz-a v ljudskem domu se nahaja 23 vajencev hišnega gospodarstva, ki bodo v jeseni polagali svoje izkušnje. To šolsko taborišče, ki jim nadomešča strokovno ali poklicno šolo, vodijo in nadzorujejo organizacija Deutsches Frauenwerk ter šolske nadzorne oblasti. Šolanje za ta nov v naših krajih še neznan poklic, bo gotovo tudi za marsikaterega fanta Spodnje štajerske spodbuda, da se ga bo, ko pride čas in priložnost, z veseljem poprijel. * Z mizarsko žago operirajo svoje ranjence. Pri zavzetju mesta Luga so nemški vojaki v neki sovjetski poljski bolnišnici naleteli na dva težko ranjena boljše-viška vojaka. Po bližnjem ogledu so našli še v neki kleti skritega vojaškega zdravnika žida, ki je pred Nemci pobegnil. Ko so mu ukazali, da mora svojo zdravniško dolžnost nadaljevati, se je takoj lotil svojega dela. V največje začudenje nemških vojakov, je ranjencema z navadno žago za les odrezal ranjene ude. Na vprašanje, če nima zdravniških instrumentov in narkotičnih sredstev, je zmajal z glavo rekoč, da so take stvari namenjene samo za višje četne zdravnike, medtem ko je ta poljska bolnica namenjena samo za moštvo. * Nahajališča rjavega premoga so ralli V bližini Ludbrega na Hrvatskem. V istem ozemlju se vršijo vrtanja za zemeljskim oljem * Nov savski most pri Brodu. Kakor znano, so Srbi aprila pri svojem umiku razstrelili veliki železniški most črez Savo pri Brodu, ki veže Slavonijo z Bosno. Sedaj je ta most popravljen ter izročen svojemu namenu. * Spominsko razstavo »Sto let železnice« so 1. septembra otvorili v Prerau-u. Na podlagi dobro izdelanih modelov je podan pregled razvoja železniške tehnike ter vseh za človeštvo koristnih pridobitev. Kakor znano, so ravno pred sto leti — 1. septembra 1841 — na takozvani severni železnici Wien—Prerau, otvorili prvi promet na imenovani progi. * Rumunski delavci za Nemčijo. V Berlinu so se koncem avgusta vršila pogajanja za zaposlitev večjega števila rumun-skih delavcev v Nemčiji. Časopisje poroča, da se je zadevo zadovoljivo rešilo in je v kratkem pričakovati odhod prvih transportov delavcev iz Rumunije v Reich. * Boljše viki že koljejo po Iranu. Kakor poročajo listi iz Teherana, glavnega mesta Irana, so Sovjeti po v korakanju v Tebris usmrtili 22 oseb, češ da so bili ,.sovražniki" Sovjetske Unije. * Zagreb bo prihodnje leto slavil 700 letnico obstoja kot svobodno mesto. Kakor znano, je kralj Bela IV. proglasil Zagreb 1. 1242 kot svobodno mesto. V ta namen se bodo prihodnje leto vršile v Zagrebu velike slavnosti. * Za državnega tajnika v hrvatskem finančnem ministrstvu je bil imenovan dr. Filipančič. * Zagrebški župan Ivo Werner se bo na povabilo mesta München podal predvidoma koncem septembra v Nemčijo, kjer bo študiral rešitev raznih občinsko-gospodarskih vprašanj po raznih velemestih. * Z umetno svilo šivajo. V Nemčiji uporabljajo vedno več umetne svile za šivanje. Posebno oblačilna industrija uporablja za izdelavo plaščev. moških in ženskih oblek umetno svilo kot šivalno svilo. Da se umetno svilo lahko uporablja za šivanje, jo v tekstilnih tovarnah prej za to svrho še posebno oplemenijo. Kakor znano, se je doslej za šivanje uporabljalo sukanec iz prave svile, svilenih odpadkov, bombaža itd. * Sto in eno leto starosti je dosegel najstarejši človek v Marburg-u, zdravnik dr. Josef Urbaczek. * 1700 čistokrvnih psov so razstavili na šesti državni razstavi psov, ki se je vršila 30. in 31. avgusta 1941 v Stutt-gart-u. * Državni zavod za raziskovanje vitaminov. to je življenj sko-važnih kemičnih snovi v prehrani, ki bo hkrati neke vrste posvetovalni organ vlade, bodo otvorili v Berlinu. * Najnovejši izum v Izdelovanju kmetijskih strojev. V Nemčiji so ¡izdelali stroj, ki nasadi v eni uri 8 do 10 tisoč rastlin. Stroj pri tem ne poškoduje nobene sadike, pač pa nazadnje vsako z vodo primerno zalije. * Električno molorno kolo je skonstruiral neki inženir v Parizu. Kolo tehta 65 kg ter vozi 30 km na uro. * Tudi pariški židje bodo delali. V Parizu so oblasti aretirale pet tisoč 2idov ter jih vtaknile v delovna taborišča. * 95 let starosti sta dosegli dvojki Minna Schmidt in Augusta Žiemann v Magdeburg-u. Dvojki, ki sta danes že dolga leta vdovi, sta rojeni leta 1845. * Pazite na otroke. V Berndorf-u pri Grambach-u sta se v kuhinji igrala dva otroka. Pri tem je dveletna Erna Rauscher padla v lonec z vroče-kuha-no svinjsko hrano. Otrok je pri tem dobil smrtnonevarne opekline. Odpeljali so ga v bolniSnioo v Graz. * 80 oseb je umrlo za sončarico na neki veselici, ki se je vršila 20. avgusta v Budimpešti. * Vsa podjetja, Ju so v židovskih, in srbskih rokah bodo na Hrvatskem Erevedli v hrvatsko posest. Pri tem se o gledalo, da dobi hrvatski narod zdravo narodno gospodarstvo. Vele-podjetnikov z večjim številom trgovskih hiš itd. si Hrvatska ne želL * Lep lovski plen zaznamuje madžarsko lovstvo. V lovski sezoni 1939/40 so ustrelili milijon zajcev, 13.700 srn, 7600 jelenov, 520.000 jerebic. 366.000 fazanov. 65.000 divjih rac ter še raznih drugih vodnih ptic. TO IN ONO o Lovci človeških lobanj na Filipinskih otokih. V hribovskih gozdovih na imenovanih otokih živi pleme, ki ša danes goji lov na človeške lobanjo. Tamkajšnje oblasti so ravnokar odkrile, da pleme Llongot, ki živi v višavah gorovja Sierra Madre na otoku Luzon-ut topogledno strašno tiranizira svoja sosedna mirnejša plemena. Akoravno gre za maloštevilen, v nedostopnem gozdov, ju živeč rod Llongotov, so ti divjaki prihajali v nižine v skupinah po šest mož, kjer jim je uspelo, da so zadovoljevali svoji divji navadi in strasti Skupina zverinskih lovcev v človeških; podobah je navadno na skritem čakala in prežala na svoje žrtve. Kakor hitro so opazili, da je prišel kdo iz koče, ki so si jo izbrali za svoj lovski revir*, so mu z enim samim zamahom svoje sekire odsekali glavo, jo pobrali ter z isto zbežali nazaj y planine. Tako so postopali po dnevu. Po noči so pa zažgali koče ter čakali, da so prestrašeni ljudje iz svojih gorečih bajt pri. bežali nakar so jih polovili in jim posekali glave. Nastavljali so tudi zanke. Dotik grma je zadostoval, da se je sprožila puščica, ki je usmrtila moškega, žensko ali otroka, ki ga je nato skrit lovec obglavil. Ti lovci človeških lobanj so pri povratku k svojemu plemenu svoj jovski plen in uspeh po njihovih divjih navadah skupno proslavljali. Medtem, ko so človeške lobanje shranjevali kot nekakšne spomine in znake svojih lovskih zmag in uspehov v primitivnih pletenih košarah postavljenih v svojih bajtah, so po vsakem uspešnem lovu prirejali velike zabave in veselice. Tem zločinom se dolgo nt moglo napravili konca. Divjaki so namreč vedno izvohali, kedaj pride polic« cija v naselbino in so že prej vse lobanje poskrili. Sedaj se je oblasti posrečilo v neki mali naselbini najti 138 človeških lobanj, kar bo povod za najstrožje kazni. Časopisje poroča, da bo oelo gorovje Sierra-Madre s policijo in vojaštvom preiskano, da se zaščiti mirno in kulturnejše ljudstvo na otoku. Filipinski otoki ležijo na Daljnjem Vzhodu v Tihem ali Velikem Oceanu in stojijo pod oblastjo Zedinjenih držav Severne Amerike. Čitajte in naročujte dnevnik »Marburger Zeitung« je uradno glasilo organizacije »Stelrischer Heimatbund«. Naroča se pri »Verlag der Marburger Zeitung«, Marburg, Badgasse 6, Postscheckkonto 54.608. O bodočih porokah in poročnih posojilih „Štajerski Gospodar" je nedavno poučno poročal o predpisih, ki v Nemčiji zaročencem omogočajo poročna posojila. Kakor sodimo po mnogoštevilnih pismeno nam stavljenih vprašanjih, si mnogo mladih Spodnještajeroev, ki bi si radi ustanovili lastno družino in jim v to svrho primanjkuje denarnih sred- POPISI_ O Trifail. V kamnolomih tvrdke Hauck smo imeli delavsko zborovanje. Delavcem je govoril vodja delovno političnega urada organizacije Steirischer Heimatbund. — V nedeljo smo imeli jutranjo petje, ki ga je priredila skupina dijakov državne glasbene visoke šole iz Graz-a. — Tudi urad Volkswohlfahrt je v našem okraju poučeval in šolal pomožne voditeljice. Organizacija »Mutter und Kind« bo sedaj svojo koristno delo lahko še v večjem obsegu razširila. □ Hochenegg bei Cilli. To pismo prihaja iz hiralnice, iz zavoda ostarelih in onemoglih, iz hiše tistih, ki imajo večino življenja za seboj. Kljub temu pa z velikim zanimanjem zasledujemo dogodke doma in po svetu ter jih presojamo po njih veličini in važnosti. Odkar smo po osvoboditvi Spodnještajerske deležni nacionalnosociali-stične socialne politike, ki je »socializem v praksi«, je seveda tudi naše življenje tukaj boljše in zadovoljivejše. »Štajerski gospodar« prihaja v naše bivališče in nam tvori most med našo osamljenostjo ter zunanjim svetom. Novosti in dogodki ožje in širše domovine, poročila z bojišča ter sploh vse, kar prinaša, nam je vedno težko pričakovano čtivo. Nekateri se pri čitanju čutijo kakor prerojeni in pomlajeni. Ko je list že večkrat tiho in glasno prečitan, sledijo debate, ki nam nudijo duševno hrano vse do prihoda nove številke. Vsi brez izjeme pa • želimo našemu Fiihrer-ju in njegovi hrabri vojski popolno zmago, ki mu jo je previdnost namenila in bo tudi Spodnještajercem zagotovila srečno bodočnost. [] Prafiberg. Prehranjevalni urad iz Cilii-ja je pri nas priredil posvetovanje o sodobni uporabi sočivja in sadja. Udeležile so se ga predvsem naše kmetice, ki so dobile tudi navodila za zbir ranje jajc v tekočem in bodočem letu. [] Mana Rast b. Marburg. Imeli smo petdnevni tečaj o negi dojenčkov, ki se ga je udeležilo 60 mater. Praktičen in teoretičen pouk o higieni, prehrani in kuhanju za najmanjše otročičke je obiskovalke v vsem zadovoljil. [] Lusttal in Krain (Sudkarnton). Kot Spodnještajercu, doma iz okolice Bad Radein-a, mi „Štajerski Gospodar" v pravem smislu besede nadomešča našo lepo zeleno rodno deželo. Vaš sijajno pisan in dobro urejen list prečitam vedno od prve do zadnje vrste. Z vsako številko mi je bolj priljubljen. Posebno poročila o obnovi Spodnje Štajerske so me tako navdušila, da sem pri Vaši upravi naročil oglas, ki mi bo na Spodnjem Slajerskem našel namestitev. — Pa tudi stranke, ki obiskujejo našo brivnico, se dobesedno trgajo za „Štajerskega Gospodarja". Ljudstvo je tukaj polno hvale in priznanja za bogato in izbrano čtivo Vašega tednika. Največ zanimanja je za novosti in dogodke po «vetu ler za gospodarske vesti. — A. B. stev. do lično vest tolmači, kakor da bi se tudi že pri nas lahko dobilo taka posojila. Da bo zadeva vsem jasna in razumljiva, in da si nikdo ne bo delal nepotrebnih stroškov, ugotavljamo, da pri nas v osvobojeni Spodnji Štajerski tozadevni zakonski predpis še ni v veljavi. Kakor znano, tvori Spodnja Štajerska samostalno upravno pokrajino, ki ji načeluje šef civilne uprave s sedežem v Marburg-u. Iz tega sledi, da veljajo na Spodnjem Štajerskem zakoni, ld jih v obliki odredb izdaje šef civilne uprave za Spodnjo Štajersko, medtem ko se nas ostali v Nemčiji veljavni zakoni še ne tičejo. Sele kadar se bo Spodnjo Štajersko pravno priključilo k Reich-u, oziroma na Spodnjem Štajerskem uvedlo v Reich-u veljaven tako-zvani Personenstandsgesetz ali zakon o osebnih stanovih, bo najetje poročnih posojil tudi v naših krajih mogoče. Ker je vsekakor računati, da čas ko bodo Spodnještajerci deležni vseh dobrih in koristnih določil imenovanega zakona, ni več daleč, lahko že danes povemo, da bodo takozvani Standes-amt-i — po našem stanovsko oblastvo ali civilni uradi —, ki se že ustanovlja-jo, do lične oblasti, ki bodo edino opravičene sklepati pravno-veljavne zakonske zveze ter sprejemati prošnje za poročna posojila. Kadar l>o zaročni par pri civilnem uradu naročal oklice nameravanega vstopa v zakonski stan, bo hkrati lahko zaprosil za poročno posojilo, ki mu ga bo seveda, če bodo po zakonu dani predpogoji, po sklenjeni poroki davčni urad tudi izplačal. Taka posojila se bo pozneje odplačevalo v obrokih. Radi orijentacije se kratko pripomni, da bodo na poročna posojila opravičeni v glavnem zaročni pari, ki nimajo premoženja in kjer je nevesta z delom ali službo dokazala svojo delavnost in vrednost za ljudsko skupnost. Samo v primerih, kjer gre za zaročence, ki so v svetovni ali sedanji vojni izgubili svojega očeta, bo najetje posojila mogoče tudi v slučaju, če ne bodo izpolnjeni vsi pogoji, ki jih zahteva zakon. Pri tej priložnosti bo bralce gotovo zanimalo, da bo civilni urad tisto oblastvo, ki bo razen vršenja porok, vodilo tudi rojstne knjige. Vsakega novorojenčka, se bo kadar bo tozadevni zakoii na Spodnjem Slajerskem v veljavi, od strani roditeljev moralo prijaviti imenovanemu uradu, kjer bodo njegovo ime in priimek, rojstne podatke itd. vpisali in vzeli v evidenco. Kakor novorojenčke, bo tedaj .tudi slučaje smrti treba prijavljati stanovskemu uradu. Civilni uradi bodo torej nekakšni evidenčni uradi prebivalstva za svoje okraje. „Štajerski Gospodar" bo pravočasno poročal in svojim bralcem naznanil» kdai se na Spodnjem Slajerskem uvede tozadevni zakon in začetek poslovanja civilnih uradov. « O naših otroških vrtcih Urad Volkswohlfahrt organizacije „Steirischer Heimatbund" je Sirom Spodnje Štajerske ustanovil in še ustanovlja otroške vrtce, ki so namenjeni za naše malčke pred šolsko dobo. V tem času je otrok najbolj izpostavljen raznim otroškim boleznim, tudi rahilida si največkrat izbira otroke do šestih let. Zato je ustroj naših otroških vrtcev v prvi vrsti prikrojen za negovanje in čuvanje zdravja. Odgovarjajoča gimnastika, delo v igrah, zračne in sončne kopeli povezane s stalnim gibanjem na svežem zraku, večkratne prhe, zdravje pospešujoče zakuske itd. izpolnjujejo delovni program malčkov po otroških vrtcih. V očigled nalog, ki so si jih postavili otroški vrtci, so nasveti zdravnikov ravno tako važni kakor mnenja otroških vrtnaric samih. V tem se najde razlago, da se mora skoraj vsako za otroški vrtec določeno poslopje najprej pre-zidati ter v higijenskem in zdravstvenem pogledu preurediti, predno se ga izroči svojemu namenu. Pri takem stanju stvari so spodnještajerske mamice lahko brez brige in zadovoljne. Njihovi malčki se v otroških vrtcih zgojujejo, čuvajo in izobražujejo. Nekdanjo škodljivo vzgojo cesta in igranje brez nadzorstva med pol-doraslo, v mnogih slučajih nevzgojeno mladino, je nadomestila v vsakem pogledu za otroke koristna in skrbna organizacija „Volkswohlfahrl". katere otroški vrtci so za naše otroke, matere, družine in ljudstvo le koristni in brez vsake senčne plati.^ Važno za delavce in nastavlfence Izdana je odredba, . ki prepoveduja vsako neopravičeno prekinitev delovnega razmerja. Pri tem ostanejo določala odredbe o zaposlitvi delovnih moči na Spodnjem Štajerskem od 29. aprila 1941 (odredbeni in uradni list 6, stran 21), nedotaknjena. Vsak član posade je obvezan nastopiti delo, ki ga je prevzel. Noben delavec ali nastavljenec ne sme dodeljeno mu delo odkloniti ali zJobno zavlačevati. Brez opravičljivih razlogov ne sme od dela izoslajati ali delo zapustiti. S svojim zadržanjem tudi ne sme motiti miru v podjetju, najmanj pa v namenu, da bi s tem dosegel prekinitev svojega delovnega razmerja. Tudi vodje podjetij ne smejo sprejemati ljudi, dokler se ne prepričajo, da ponudnik ni nikjer več k delu zavezan. Prigovarjanja za izstop iz dela pred pravnoveljavno razrešitvijo so tudi prepovedano. Nedopustno je s ponujanjem boljših plač itd. spravljati ljudi iz delovnih mest. Dokler je delavec ali nastavljenec v delu, tudi od tretje strani ne sme zahtevati ali si dajati obljube o nesorazmerno višjih nagradah za delo. Prestopki so kaznivi po odredbi št.9 šefa civilne uprave na Spodnjem Štajerskem od 14. maja 1941. Našim priiateljem in čitatel;em! Naročnina za »štajerskega Gospodarja« se sedaj že lahko vplačuje na naš poštno-čekovni račun »Postscheckkonto Wien Nr. 55030«. Pri vplačevanju naročnine je treba natančno paziti na -ačunsko označbo. „Štajerski Gospodar" Postscheckkonto Wien Nr. 55050 Nemska pesem nase dobe Nur der Freiheit gehört unser Leben . (Worte und Weise von Hans Baumann) Nur der Freiheit gehört unser Leben, laßt die Fahnen dem Wind, einer steht dem andern daneben, aufgeboten wir sind. Freiheit ist das Feuer, ist der heile Schein, so lang sie noch lodert, ist die Welt nicht klein. Daß die Äcker zum Erntegang reifen,darum bleiben wir wach, bis die Sensen die Halme ergreifen, hüten wir sie vor Schmach. Freiheit ist das Feuer . . . Daß die Heimat den Frieden soll finden, suchen wir nach dem Feind, Keiner soll seine Garben hier binden, der es falsch mit uns meint. Freiheit ist das Feuer ... Daß dem Lande die Sorgen versinken, darum stehen wir auf, unsere Fahnen das Morgenrot trinken, eure Herzen reißt auf! Freiheit ist das Feuer . , . Na pravi poti Odkar izhaja „Štajerski Gospodar", dobiva uredništvo iz vseh krajev Spodnje Štajerske nešteta pisma z izrazi zadovoljstva in veselja zai pravilno, dobro in uspelo urejevanje. Naši naročniki, bralci, prijatelji in simpatizerji širom Spodnje Štajerske nam čestitajo k posrečenemu delu. Prostovoljno in iz lastnega nagiba nam čisto iskreno zagotavljajo, da se vsebina „Štajerskega Gospodarja" ujemajc z njihovimi nazori in pogledi o dogodkih doma in posvetu. O izbranem gradivu, ki upoSteva želje vseh podeželanov, za katere je naš list v prvi vrsti namenjen, prar vijo, da najde v istem vsak bralec svoje zanimivosti. Tudi o slikah iz bojišč itd. smo dobili samo pohvalna priznanja. Akoravno je našemu uredništvo vsako pismo dobrodošlo in na ista navadno tudi odgovori, se tem potom zahvalimo vsem, ki nas z naročanjem in kupovanjem lista ter z dopisovanjem, oglaševanjem in nasveti podpirajo. Kak or doslej, bosta tudi poslej, skrn in trud uredništva usmerjena v edini cilj — da ne bo „Štajerski Gospodar" samo dobro in cenjeno, temveč od številke do številke boljše in vedno bolj iskano glasilo in člivo na Spodnjem Štajerskem, — Da hodimo v tem pogledu po pravi Eoli, nam razen pismenih priznanj, naj- oij potrjuje ogromno število naročnikov in kupcev lista. „Štajerski Gospodar" je v treh mesecih svojega obstoja dosegel naklado, ki nima primere v zgodovini tednikov v naših krajih. Ni čuda, da imajo tudi oglasi, ki so z ozi-rom na visoko število natisov poceni, prav dobre uspehe. Po tej poti nadaljujemo v korist in napredek ljudstva Spodiije Štajerske, Id koraka kot sestavni del Velike Nemčije, veliki in boljši bodočnosti nasproti. ZANIMIVOSTI Mravlje molzejo listne uši 2e davno je »iano, da uporabljajo mravlje listne uši za molzne kravice, ki jim dajejo sladek sok. Da bi pa dognali, koliko tega ušnega sladkega soka užije eno mravljišče v teku enega polletja, je napravil neki učenjak naslednji poizkus. Nedaleč od norveškega jezera sena je opazoval učenjak neko mravljišče, katerega prebivalci so v procesijah lezli na drevo, kjer so mol zli usice, druga procesija se Je pa vračal* sita z drevesa. Is vsake teh procesij Je vzel učenjak po 100 mravelj, jih pomoril s kloroformom in jih posušil na solncu. Ugotovljena razlika v teži med mravljami obeh poizkusnih vrst je označila težo snovi, ki so jo popil« mravlje pri ušeh, torej težo ušnega medu. Pri rdečih gozdnih mravljah ie znašala le-ta razlika skoro dosledno en miligram pri mravlji, pri manjših sortah pa samo šest desetink miligrama. Znano je, da vlada med mravljami delitev dela. To je pokazal tudi ta po« izkus. Manjše mravlje delavke so pri« pravile listne uši do Izločanja sladkega soka g tem, da so jih z naglim božaj« njem tipalk dražile. Večje mravlje pa so se napolnjevale s tem medom in so hitele x mogočno nabreklim o zadkom nazaj v mravljišče. S pobarvanjem tett živali je mogel učenjak dognati, da so' se mudile te mravlje le kratek čas na drevju. Pogostoma so se vračale že 6es četrt ure nazaj, nekajkrat pa šele tudi po poldrugi uri. Raziskovalec Je tudi ugotovil, da obišče mravlja povprečno petkrat na dan svoje kravice. V teku enega polletja s povprečno 100 dnevi je namolzla vsaka mravlja približno pol grama ušnega sladkega soka. Mravljišče 100 tisoč mravelj, od katerih gre petina na molžo, nabere torej v enem polletju 10 kg suhega sladkona. Pri čebelah nabere en panj v polletju največ 50 do 60 kg. V primeri z velikostjo mrav*-lja zelo prekaša čebelo. Tudi narod loči to točno in pravi najpridnejšemu delavcu, da je priden kakor mravlja. Tovarna perila v Cilli-u išče: Obratovodjo ali (obratovodkinjo) knjigovodjo knjigovodjo (ali knjigovodkinjo) za mezde in plače stenotipistinje manipulantinje voditeljice zalog ali skladišč ter prikrojevalce (ali prikrojevalke). Izčrpne pismene ponudbe s sliko je poslati ali se pa osebno predstaviti pri tvrdkl OBERBAUER v i • > ' ' V nedeljo ob pol 11. uri, v ponedeljek, torek in sredo ob tri-ietrt na 14. uro . UFA KULTURNI FILM Živalski vrt Ibero - Amerika Najnovejši tedenski pregled: Zračni napad na Murmansk. — Boj na jugu Finske. — Stalinov kanal v toči nemških bomb. — Fuhrer na fronti. — Napredovanje ob Črnem morju. — Srčen sprejem naših čet v Ukrajini. — Zavzetje Nikolajeva. — „Baj" kmetov in delavcev. — Bitka pri Gomehi. — General feld-marschall von Brauchitsch na severni frond. — Naskok na Narvo in Novgorod. — Bombe ma železniško progo Petersburg-Moskva. 353 Od petka naprej Bavaria film „CARL PETERS" v katerem nastopa Hans Albers. Tudi mladini dovoljen vstop! i iröRc % fißtöitfttß 3Í1N 5000007 35zuSne5D00DD7 35Kne3D0D007 U ZU je: uuuuuu ' 3gÄneZD0DDÖ7 WS s 3ßutrcbß < ^SßicbslotterißV ÍjCtoj2 kaufe jetzt bei: Staatliche Lotterie-Einnahme Marburg (Drau) 347 Herrengasse 25 liehung 1-HM7.u.18.0Wober. ZOBNA PRAKSA 861 dentist Rudi Reick. ReHau wrmwww9%ßw HfiWf fitiivpii zaprta od 6.—14. septembra 1941 Zobna praksa Dentislin Albine Forster se nahaja od 1. septembra v Landwirtschafts-Genos-senschaft (Kmetijska zadruga) t I. nadstropju, Windisch-Feistritz. 328 Divje kostanje želod in knoper kupuje Alois Arbeiter, Marburg, Draugasse 5. 237 čast nam je objaviti, da smo na podlagi odredbe šefa civilne uprave na Spodnjem štajerskem od 18. julija 1941 prevzeli v naš delokrog zavarovanja na Spodnjem Štajerskem, kakor smo jih Imeli tudi v preteklih letih. NAŠE POSLOVALNICE v Marburg-u ln Cilli-u Schillerstrasse 10, Tel. št. 27-37 Graf Hermanngasse 3 so svoje delovanje v popolnem ob segu spet prevzele in stojijo našim zavarovancem z nasvetom in dejanjem spet na razpolago. V zavarovanje prevzamemo: Ogenj, Vlom, Ustavitev obratovanja, Poškodbo strojev, in Steklo, Mi iščemo sotrudnike s priznanjem stroškov in provizije. Allgetneine ELEMENTAR Versicherungs-Aktien.Oesellschaft Bezirksdirektion Graz, Neu- torjasse 51 346 Nezgodo, Nesrečo, Motorna vozila. Posebni tedenski pregled daje samo £ v Marburg-u Prva predstava v nedeljo dne 7. septembra 1941 ob pol deseti In druga ob pol enajsti uri Vstopnina 20*Rp! 350 Britje, striženje! Marburgerji obiščite brivnico „Rapid". MellingerstraBe 1. 343 IfAua^iSa 86 odda v najem. IVOVaCIJa Vprašati pri Toplak Maria, Marja Rast 41, 333 f\_s 150 RM se je izgu-venarmca bila ^e 31 avgusia v Burg-Kinu. Najditelj jo naj vrne proti dobri nagradi Alois-u Lohr-u, Postamt Kranichsfeld. _ 336 v Windischgraz-u se nahaja v novem lokalu Adolf-Hitler-Platz 7. Izdelujejo se vse vrste sodi. J. Swonar. FaJBbinderei, Windischgraz. 338 s štedilnikom za odslužit od-OODO dam. h. Lopič, Leitersberg bei Marburg, Grazerstralie 33. 341 Sodarstvo ISKaih .{.•, Matijo Kaučič-a, ki je iscem sina služil v 8 pešadijske kraljeve garde Beograd-De-dinje. Za poročila proti nagradi prosi mati Marija Kaučič, Pfeferberg 21, P. lswanzen. 342 Kuharica — gospodinja za posestvo, okolica Marburg-a, se išče. Ponudbe pod „Gospodinja" na upravo lista.__340 Majerja in viničarja se sprejme. Vprašati pri Franz Erlich, Verwalter, Podigratz, P. Ober St. Kuni- gund. 335 ||»__ __ za poljsko delo k par ko-, nldpvo njem, sprejme. Georg 2unko, i Oberrotwein Nr. 20. P. Marburg (Drau). 334 z 2 do 4-delovnimi močmi se sprejme. Ko. ■chack Nr. 39, P. Marburg (Drau). Viničarja TEHTNICE vseh vrsl Lupujbe aepo-.sr; i izdelovalcu KARI USSAR Marburg a. d. Drau, Gaswerks! rafte 17. 301 Dobro uvedena stara veietrgovinska družba ponuja: koslni klej lep za kože klej za usnje umelna gnojila želaiino in kemične produkte FRANZ RUCKER llaiiiklsgeselischail m.b.H. Wien L Esslinggasse Nr. 13. 24"/ Konjske repe in svinjske ščetine kupuje Fischhach, Bursteiierzeuger, Mar. burg (Drau), Pfarrhofgasse L 214 Čevljarski pomočnik se sprejme. Flach, Retje 59, P. Trifail. 345 Dva čevljarska pomočnika sprejmem takoj za mešana dela. Franz Koje, P. Brunndorf bei Marburg a. Drau, Rotweinerstraße 31. 344 OfllaS ' Fotograisfci atelje s slano-3 . v an jem se odda v najem. Lapajne, Gurkfeld. '329 Mesnico v večjem prometnem kraju vzamem v najem. Ponudbe pod »Mesnica« na upravo lista. 349 Mrprifnrn kuhinjsko, omaro s predali in lucuciibd štedilnik (Hausfreund) prodam. Mulec, Marburg a. d. Drau, Kärntnerstrasse 31. 348 Lanz-Iokomobiio 35/45 Ps rabljeno, dobro ohranjeno prodam. Vollgattcr (polno j armenik) 65 cm, dobro ohranjen kupim. Dopise poslati na Dr. Haus Schnaditz, Rechtsanwalt in Pettau. 302 C i! n 1 <=> KrtJJaške odrezke, staro ** u " J železje in kovine, papk. ovčjo volno, svinjsko in govejo dlako (arovco) kupuje vsako količino Alois A r b e i t e r, Marburg, Draugasse 5. 2 OGLAŠUJTE! Ker se nahaja osebje „APOTHEKE ZUM GOLDENEN HIRSCHEN" (lekarn« k Zlatemu jelenu) Mr. Ph. L E O BEHRBAIK, Pettau na dopustu, ostane lekarna med l.in 14.septembrom 1941 zaprta 331 Slihisdies MmÜmmk Glasbene šole za mladino in ljudstvo v Marburg-u, Cilii-u, Pettau-u an Trtfail-u Štajerci in Šia/er&e i Starši in pooblaščenci sca vsgofoi V novo osnovanih glasbenih šolah za mladino in ljudstvo v Marbtirg.u, Cilli-u, Pettau-u in Trifall-u se nudi vsakomur, mladim in starim, najboljša priložnost, naučiti se po navodilih izkušenih, vrlih glasbenih vzgojiteljev poljubnega glasbenega instrumenta. Spodnještajerci! S popolno pravico ste na glasu muzikalnega ljudstva. Zagrabite torej s podvojenim veseljem priložnost ter se prijavite za vstop v glasbeno šolo. Vpisovanje se vrši v času od 8. do 13.septembra od 10. do 12. in od 16. do 19. ure in sicer: Marburg, Musikschule, Badgasse 111 C i I I i: Musikschule, Kirchplatz 3 Pettau: Musikschule, Obere Draugasse Trifail: Musikschule K vpisovanju morajo priti učenci s starši ali njih namestniki. Mesečna šolnina znaša RM 4.30 do 6.—, vpisovalnina pa RM 1___ Za potrebne, nadarjene učence je predvidena znižana šolnina oziroma opro-326 stitev od šolnine. V slučajih, ki zaslužijo posebnega obzira, dobijo učenci tudi glasbila. Kdor muzidra, ima več od življenja! Javite se za vstop v glasbeno šolo U