r R <> 1. R T A K E C JE
delavski list za
MISI.KcK ČITATEIJE
PROLETAREC
Official Organ Yufoalav Fnlmtion, S. I*. - - Planilo JugoMlovaiiHk«- Sorialintimne /vez«-
GLASILO PROSVETNE MATICE IN J. S. Z.
j- _ N0 1699.	* %Mm94 ,ut*	«. 1901. »I Hm »mI »rtu« M Cfetaa*. III.. |M« tlM A«* M CM*au af flarM j. »I«
CHICAGO, ILL.. 3. APRILA (April 3), 1940.
Publifthed Week)y m t 2301 So. Lawndale Ave.
LETO—VOL. XXXV.
SOCIALISTIČNA STRANKA V LETU PRILOŽNOSTI
Rusija ne bo šla za nikogar po
BEG ZIDOV IZ EVROPE
•ff
kostanj v ogenj
V ANGLIJI VESELI MOLOTOVE IZJAVE, TODA PARIZ IN LONDON NADALJUJETA S PRITISKI NA MOSKVO V NAMENU, DA JO IZTRGATA IZ SPORAZUMA Z NEMČIJO
So tanek Mus\ linija in Hii-| lerja. ki ga j t« nemAki diktator, dramatiziral » propagando ol »vezi mod Nemčijo, Italijo in ! Rusijo prati Angliji in Franciji,, je za enkrat ni obnesel.
"Za nikjgar v žerjavico!"
Du i jo nemška propaganda nad tri 1« dne širila v svet vesti o takem sporazumu, so se v Moskvi premislili in predsednik sov jetske v ade, ki je ob I enem p» odslovitvi Maksima! Litvinova tudi komisar vnanjih zadev, je Angliji in Franciji za-gc-tovil, da ne bo sla Rusija za nikogai po kostanj v ogenj.
Jezik diplomacije
V svojem govoru 29. marca pred vrhovnim sovj e tom v Moskvi, kateremu je Molotov po-ročal o pc'ožaju, je sicer napadal le Francijo in Anglijo in neposredno \\ado Zedinjenih držav, ali bolje, predsednika Uoosevc Ita. Nemčije ni napadal, ne Italije, pač pa pretil Angiiji in Franciji, da se l njuno armado na bližnjem vzhodu (v Siriji, Turčiji in Palestini) igrata z ognjem. To ni važno, kajti kadar je kaka vlada v ožjem prijateljstvu z drugo, jo ne napada, tudi če ne misli o nji nič dobro/a. Važno je le, da je Molotov v jeziku diplomacije zagotovil Angliji in Franciji, da K u sij a ne mMi iti po kostanj v ogenj za Hitlerja. Povprečen ritatelj takega jezika ne razu-
me, kajti sestavljen je tako, da ugaja ljudem gotove dežele, v tem s!ih'aju ljudstvu v Rusiji, čea, to je Molotov dobro povedal "imperiftlistom" v Angliji in Franciji! Ob enem lahko i>to trdi časopisje v Nemčiji, in ako hoče, v Italiji. Ni treba drugega, kakor objaviti Molo-tovo kritiko, pa so zavezniki v očeh takih čitateljev na vso moč "tepeni".
Berlinu slaba tolažba
Ampak Molotov je udaril po Angliji in Franciji le na papirju. Dejansko pa je razočaral Hitlerja a svojim zagotovilom, du se Rusija ne bo u meča I a v vojno drugim, torej Nemčiji v korist.
Nemška diplomacija je sedaj spet na deki, da Rusijo toliko cmreži, da bo morala, hočeš nočeš, v vojni konflikt na nemški strani. Ampak v vojni s Finsko so se v Moskvi precej nar tie lir. Res, da je Rusija s sporazumom * Hitlerjem veliko pridobila, toda v vojni, ako si jo resno nakoplje na vrat, lahko že več izgubi. Weygaund, francoski vojni poveljnik v Siriji, je Rusiji nevarnejši kakor finska '^banditska vlada". Zato jo je Moskva znova priznala. Ob e-nem je prebivalstvu Rusije spo-rrčila, da je to njegova popolna zmaga. Ker sme čuti le eno plat zvona, verjame. A pravi (Nadaljevanje na 5. strani.)
Koncert "Zarje"
Prihodnjo nedeljo bo v Clevelandu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. koncert soc. Zarje. Prične ae ob 3. pop.
t!

-
S pernikom Bergeeaf jord je doipvlo nedavno 380 beguncev is Finske, med njimi ludi Vornji trija, ki ao »likaai pri obedu na paraika. V »i ao ftidav-»kega pokolenja in namenjeni v južnoameriško republiko Haiti, kjer jim j« obljubljen stalen dom. Na Haitiju ae jo naselilo mnogo iidoeakik beguncev I udi im Coika, Slovaške, Nemčije i« Rumunije.
PRESOJANJA DOGODKOV DOMA IN PO SVETU
Savo" predvajala lep spored
Pročlo nedeljo je imel pevski zbor 'Sava" v Chicagu koncert, ki je bil dobro predvajan. Udeležilo se ga je kakih 300 ljudi. Na koncertu in zvečer na plesu je vladulo res družabno razpoloženje in tudi tgmotno je prireditev zadovoljivo izpadla. Skoda le, ker ni prifiUo iposlu&ati koncerta vsaj ae sto ljudi (Ocena koncerta, ki jo je poslal Zvonko Novak, bo v pri-hod nji številki.)
Likvidiranje problema španskih beguncev v Franciji
IN* p< razu :Vant*ke republike je kolonija spancih beguncev v Franciji narasla na pol milijona. To je bil za francosko vlado težak preblem, kajti preživljati tolikšno skupino in skrbeti za bigijeno med njo pomeni tudi izdatke, ki jih mednarodno delavstvo s svojimi ipri-*|>*nki ni moglo kriti.
V minulih mesecih se je mno-ko beguncev vrnilo v Španijo— namreč taki, ki so dobili zaijo-lovilo, da jih sedanji Ipanski i'žim ne ne lx» preganjal. Tiso-
pa se jih jc iz Francije telilo v Mehiko in v južnoameriške republiki.
1 »1.000 beguncev se je odločilo oprtati v Franciji. Zadnji begunski labor je francoska vlada ukinila nedavno, Spance J a porazdelila na zanje primerna dela v rame kraje fran-fo.nkc republike.
| Komunisti v Zed. driavah in drugje so prirejali proti francoski vladi oziroma pred njenimi konzulati demonstracije, češ, da z begunci slabo ravna, ali da jih šiloma tira na vrnitev v Španijo. Vlada v Parizu je odgovorila, da so se vrnili samo oni, ki so to storili iz lastnih nagrbov. Zanje je skrbela dobi o, kar dokazuje njihno zdravstveno stanje. Francoski listi pa k temu še dodajajo, da jih bi lahko par sto tisoč iprevzea sovjetska vlada, kar pa je odklonila in prepustila vse breme Franciji.
V Milwaukeeju so končali an volilni boj in po malem "oddihu** prič no z drugim za jesen, ke volitve. Stari veteran in župan Hoan je nasprotnike sijajno odbijal. Nekateri so trdili, da se ga je treba odkrižati, ker je ie toliko časa v uradu, in pa ker je "star". Priporočali •o, naj ga nadomesti • mlada" moč. Je to znamenje sedanje dobe, ali kaj? VVell, Hoan je ie zmerom kar je bil.
Hitlerjev reaim je objavil dokumente, katere je baje dobil v arhivu bivše poljske vlade v Varšavi. Kakih 16 vsega skupaj, s katerimi dokazuje, da je vojno med Poljsko in Nemčijo in potem med Nemčijo in Anglijo ter Francijo instigiraLa vlada Zed. držav, pred vsem predsednik Roosevelt in ameriška poslanika Bullit v Parizu in Kennedy v Londonu. Hitler Roosevelta sovraži in obratno. Pa je "firer" čakal od septembra lansko leto, da je prišel s "poljskimi dokumenti" na dan. To je "strategija". Republikanska ntranka, Chicauo Tribune in dru*i prijatelji nacijev potrebujejo v volilnem boju materi-jala. Roosevelt "dokumente" zanikuje, a Chicago Tribune hudomu&no vprašuje: "čemu, mar nisi proti nacijem! In klical demokratični svet, naj jih ogradi, kakor kužno boltv.en?" Zanimivo je, da pi&e o "dokumentih" z isto tendenco, kakor Chicago Tribune, tudi komunistični DaUy VVorker. Poljska vlada v Franciji je dne 31. marca izjavila, da so "dokumenti", ki jih je objavil Hitler za pristne, potvorba. Komu naj se verjame?
Paul Reynaud, ki je predsed-
nik nove francoske vlade, ni prijatelj sedanjega režima v Rusiji. Stalinov pakt z lanskega avgusta je označil za "rusko izdajstvo". Francija je za agresivno po.it i ko proti Rusiji veliko bolj navdušena kakor Anglija, kajti Chamberlain ie vedno misli, da mu bo mogoče Stalina iztrgati iz zveze s Hitlerjem. Smatra, da bo to cenejše, kakor pa ga z vojno prisiliti, da Nemčijo neha zalatrati z blagom.
Unija CIO v Readingu, Pa., je izvojevala volitve med delavci v tovarni Bethlehem Steel kompanije, v nadi, da bodo poverili mandat nji za kolektivno pogajanje z družbo. Toda zmagala je "neodvisna" (kojnpa-nijska) unija. Teh pojavov ne bi bilo toliko, ako bi se CIO in AFL združili in organizatorič-no kampanjo skupno vršile.
Frar.ciji je očitano, da z belgijskim prekupčevanjem zalaga Nemčijo z železom in Nemčija ji na enak način vrača s piemogom in koksom. Anatole Demonzie, ki je v francoski vla* di minister javnih del, Izjavlja, da po take trditve le p-fopirgan-da proti Franciji, ker promet med njo in Nemčijo prenehal že lanskega septembra.
Diplomacija ima med svojimi sredstvi tudi t i pa. niče. Na primer. Iz Bukarešte se naznani skozi francoski tisk, da je Turčija skoro že pristala na prehod skozi Dardanele francoskim in angleškim vojnim ladjam za zajezitev prevoza olja, žita in drugih potrebščin iz Rusije preko črnega morja Nemčiji. Nato diplomacija čaka, ka-
(Nadaljevanje na 5. strani.)
Radio aparati v Franciji
V	Franciji je v rabi blizu pet in pol milijona radio aparatov. Tam mora vsakdo imeti licenco in plačevati tudi davek od njega, kakor tukaj od avtov.
Predavanje v Collinwoodu
V	petek 5. aprila bo v klubu it. 49 JSZ v SDD predaval Matih Petrovič h o demokraciji in diktaturi. Vstop vsakemu prost.
Konferenca za prvomajsko slavje v Chicagu
V	nedeljo 14. aprila ob 2. ptp. se bo vršila v Douglas avditoriju na Ogden in S. Kedzie Ave. konferenca za prireditev ?rvomaj»kegfi,sUvja. ki jo .sklicuje tukajšnja socialistična organizacija.
Socialisti v Penni pripravljeni za predsedniško kampanjo
Socialistična stranka v Penn-sy Ivan i ji si je rubriko na glasovnici zf prihodnje predsedniške volitve že zagotovila, kakor poroča Social »t Call. Pri državnem tajništvu v Harris-burgu je vloiila peticije z o-krog 20,000 podpisi, izmed katerih jih je bilo nabranih samo v Phiiadelphiji 12,500, 5,000 v Readingu, in ostali v drugih krajih Pennsylvanije.
Sovjetsko izdojstvo
Novi frančoski premier Paul i Reynaud je med drugim v svojem uvodnem (govoru dejal, da je za edinstvo francoskega naroda v namenu, da stori vse v svoji moči za poraz hklerizma. Ogorčeno je omenil, da hitleri-zmu pomaga izdajstvo sovje-tov, ki so s svojo zvezo z Berlinom storili isto kakor če <bi zavra tnež zasadil komu nož v hrbet. Reynaud je dalje poudarjal, da je njegov edini namen ohraniti Francijo in premagati Nemčijo neglede koliko ji pomaga ali ji bo Ae pomagala Rusija.
Sovjetski agent Dozenberg dobil "nagrado"
V NEDELJO
7. aprila koncert
Mir. ZA IIJ K
V SLOV. NAR. DOMU
4 I<'YH||IM|. Oe
Kongresna komisija, ki ji načel ja je .poslanec Martin Dies, ✓e poslednje tedne peča največ s komunisti. Ima jih na piki in ne gre jim dobro. Vzrok je, ker tožijo drug drugega. Dva bivAa glavna tajnika komunistične stranke fta pričala proti, enako razni bivši komunistični oiija-nizatoiji in špijoni, ki so vsi ; riznali in z dokazi potrdili, da troši Moskva v tej deželi za svojo propagando veliko denarja.
Eden izmed ze!o znanih a-gentev Fedanjega režima v Mo-ikvi -je bil Nikolaj Dozenberg. Kniy-t let je bil v sovjetski tajni službi in nastopal kot komunistični odposlanec fz Zed. držav. Potoval je po svetu z ame-
riškim potnim listom kot Američan, a v resnici pa kot tajen »gent sovjetske armade. Zanimivo je, da je njegova žena upcalena v zavarovalninskem (social security) oddelku zvezne vlade v Washingtonu, kar je eden izmed Die*ovih doka-■zov, da ne je komunistom posrečilo spraviti mnogo svojih ljudi v vladne službe in na plačana mesta v unijah.
Dnzenberg si je dobri ameriški potni list včasi pod svojim imenem, včasi pod drugim, tajnik komuniatične stranke Brow-der pa pod njegovim. Zaeno z Brovderjem je bi] vsled zlorabe potnega lista in neresničnih podatkov obtožen in obsojen. Dobil pa je samo eno leto za-
pora, v plačilo, ker je zveznemu pravdniAtvu -pomagal s podatki proti Browderju in drugim komunističnim agentom.
Zanimivi so tudi Dozenber-govi podatki, koliko denarja je imel na razpolalsro na svojih potovanjih. Ce je bilo treba pod-kupovati, je imel dovolj tudi v take namene. Nastopal je kot radikalec, kot tajni zaupnik, kot ameriški veletrgovec, ali kakor mu je pri njegovem poslu boljše kazalo.
Nedavno sta bila pred Dieso-vim odborom vodilna pennsyl-vnnaka komunista James H. Do'scn in George Povvers. Njuna iprava imena sta si že dolgo tega spremenila in rabita namesto njih gori omenjena an-
gleška imena. Na vprašanja nbia hotela odgovarjati. Pri enemu so dobili člansko knjižico komunistične stranke z imenom Franklin D. Roosevelt. Ni hotel povedati, koga predstavlja to ime. Komisija je oba ob-toftila.
Mi smo proti persekucijam kogarkoli, ako je oblast proti njemu ker ji njegovo prepričanje ni Ijtibo. Toda kar se s komunisti dogaja sedaj, so si večinoma sami krivi. To, kar Izpovedujejo mnogi njih, ni prepričanje, ampak zlorabljanje delavskega gibanja. To, kar ti •plačanci počno, ni delo za prepričanje, ampak prost itu i ran je prepričanja in kupičenje blata v delavskem lpokretu.
NAJVEČJI SLOJ V ZED. DRŽAVAH ŠE VEDNO BREZ SVOJE POLITIČNE ORGANIZACIJE JN J>RAVE ZAŠČITE
POLOMI RAZNIH SKUPIN, KI SO NASTALE PO PREJŠNJI SOCIALISTIČNI STRANKI. — NEZRELOST AMERIŠKEGA DELAVSTVA ZA POLITIČNO BORBO SEBI V KORIST
Delegati, ki »e zberejo 6. aprila na konvenciji aocialiatične •tranke v Waahingtonu, imajo pred sabo problem. Problem, ki ni enostaven. Zapopaden je v vprašanju, kaj bo z bodočnostjo delavske politične akcije v tej deželi.
Ako se ozremo v proslost, vidimo, kako naglo je nekoč rasla socialistična stranka. Imela je angleške dnevnike, več sto tednikov in revije, ter veliko število listov v drugih jezikih. In to brez subvencije kake tuje države, od katere je za svoje izhajanje odvisna večina komunističnih listov v tej deželi.
Imeli smo volilne kampanje, v katerih je bila socialistična itranka faktor. Občine so druga za drugo prehajale pod socialistično upravo.
Socialisti so bili one dni vplivni tudi v unijah. Na socialističnih konvencijah so bili delegati ne samo brezposelni idealisti, ki co bili za hrano in stan odvisni od drugih, ampak tudi taki, ki so imeli v unijah najodgovornejša mesta. Dalje knjžev-niki, novinarji, politiki, pravdniki in drugi, ki so si v javnosti pridobili ugled in vpliv.
A prišlo je leto 1914 in z njo svetovna vojna. In na to vstop Zed. držav v krvavi metež. Naša stranka je dobila v nji udarce znotraj in od zunaj. Notranji so bili usodni. V kritičnem momentu ni bila enota. Takozvani skupni smoter ni bil skupen.
Vendar pa je bila soc. stranka vzlic temu še zmerom stranka, zastopana v kongresu, v legislaturah in v mnogih občinah s svojimi ljudmi. Reakcija je tolkla po nji z drhal jo, s sodišči, • propagando, s preganjanjem njenih članov pri delu in na vse druge možne načine.
Vojne je bilo konec, a ne za delavsko gibanje. Ruski bolj-letiui so udarili vanj z bratomornim bojem in posledice so bile usodne posebno za ameriško delavsko politično gibanje. Več lat je to trajalo in delavci v tej deželi so se gnjavili drug proti drugemu namesto da bi skupno gradili pokret, ki jim je bil do malega uničen med vojno.
Utrjenim socialistom se je posrečilo svoje gibanje ohraniti vzlic več kot petletni komunistični ofenzivi. Pomagali so ji pod komunistično firmo agenti provokatorji, a zmagati niso mogli.
Med tem se je v to deželo naselila "proaperiteta". Delavstvo je postalo za svojo politično akcijo brezbrižno. Unije so se povsem oprijele Gompersovega načela, da je politika stvar demokratske in republikanske stranke, unijski voditelji pa naj pomagajo eni ali drugi, nikakor pa ne socialistični stranki.
Vzlic temu je socialistična stranka ohranila svojo organizacijo in krepko vztrajala pri svojih tradicijah skozi do krize 1929 in še par let potem. Skoro deset let je bila brez pravega prirastka, a v krizi pa so prišli v njo tisoči in jo vrgli s starega tira. Eni so zahtevali bližnjic, drugi se norčevali iz "bogus" demokracije, tretji pridigali krščanstvo, in skoro vsi pa so složno tolkli po "stari gardi". V svojem boju so uspeli. Štiri leta je minilo od tega. Kmalu za "staro gardo" so odšli tudi večinoma vsi tisti, ki so se prizadevali, da se je iznebe. Ali pa prenehali z aktivnostmi.
Konvencija socialistične stranke leta 1936 je zdaj le zgodovina.
Ta. ki se snide dne 6. aprila v Washingtonu, se lahko uči iz njenih zmot in krene nazaj na pota utrjenih tradicij ameriškega socialističnega gibanja.
(Nadaljevanje na 5. strani.)
Še je čas za pozdravni oglas v Majskem Glasu
V prejšnji številki na tem mestu smo navedli, da Majskega Glosa samo z dohodki naročnine v taki obliki ne bi mogli izdajati, ker nas stane vsak izvod več nego dobimo zonj naročnine. Razliko krijejo oni, ki oglašajo, zastonjsko delo in pa direktni gmotni prispevki.
K 35-letnici Proletarca, kateri je letošnji Majski Glas posvečen, pa so na mestu i pozdravni oglasi. Tudi oko ničesar ne prodajate, pozdravni cglas k temu jubileju lahko vseeno naklonite.
Stane v eni ožji koloni v Majskem Glasu palec globine $2; pol palca $1, in najmanjši pa 50c.
Ako pošljete oglas najpozneje do 10. aprila, bo še lahko priobčen. Prosimo, storite to, oko mogoče.

/
PROLETAREC
LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA UUDSTVA.___
== 1 ■■ 1 l ' IZHAJA VSAKO SREDO.
lMl*j* Jugoslovanska Dalavska Tiskovna Druiba, Chlc«««, III.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE.
NAROČNINA v Zedinjenih driavth sa ctlo leto $8.00; za pol leU $1.71 J
sa četrt leta »1.00, Inozemstvo: za celo leto $3.60: za pol leta $2.00.
Vti rokopisi in oglasi morajo biti v na.*«m uradu najpozneje do pondeljka —	popoldne za prlob^itev v številkiatekočega tedna.	_
POVELIČEVANJE SKROMNEGA ŽIVLJENJA
PROLETAREC
Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co.,
Inc. Established 1906.
Editor«........................................................-............ Frank Zaits
Business Manager............................................Charles Pogorele«
Asst. Editor and Asat. Business Manager ........Joseph Drasler
SUBSCRIPTION RATES:
United SUtes: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Year $8.60; Six Months $fc00.
PROLETAREC
CHICAGO, ILL.
2301 S. Lavvndale Ave.
Telepkonei
ROČK VVELL 2S64.
r M ■
"Častne besede" diktatorjev
Zgodovinska dejstva zadnjih let pričajo, da zagotovila in izjave "modemih" diktatorjev pomenijo ravno nasprotno od onega, kar bi njihov pomen v resnici moral <biti. Kadar se tak diktator najbolj usti, da je za mir, je v resnici za vojno. Ko proglaša načelo samood ločevanj a narodnih manjšin najbolj na glas, je jasno, da jih Čaka še večje zasužnjenje. Kadar obeta tej ali oni mali deželi upoštevanje njenih mej, je to znamenje, da jo mM napasti.
Zanimivo je, d*, se od lanskega avgusta teh narobe obrnjenih pomenov besed poslužuje tudi režim v Kremlu. Zahteval je ■kolektivno varnost za male in velike dežele. A v praksi si je iziposodrl Hitlerjevo taktiko. Pet malih držav je prišlo vsled tega pod vlado in vpliv Rusije, ali Nemčije, ali vsaki nekaj.
Nikoli Je niso bili v Moskvi toliko glasni proti "imperialistični" vojni kakor sedaj. Kar pomeni, da jo podpirajo sebi in svoji zaveznici v korist.
Rusija si lasti pravico skleniti zvezo ^ komurkoli. Dogovorila se je s Hitlerjem radi delitve Poljske in delitve sfer vpliva v baltiških in Skandinavskih deželah. Toda ko so »e slednje spet pričele posvetovati m sklenitev medsebojne obrambne zveze, je vlada v Kremlu skozi svoj tisk Švedski, Finski, Norvežki in Danski dala/ razumeti, da bo to smatrala za sovražen čin. Ako imaš moč, je vse prav, kar storiš. Ce je nimaš, ti lahko grozi vsa-kdo, ki je jačji.
Moskovski listi so na pobudo svoje vlade nedavno izjavili, da nima Rusija nikakih ambicij več po teritorijih na severu. Vse škandinavske dežele so se ustrašile.
Mar ni Hitler enako zagotovil (po osvojitvi Avstrije, da ae goji v centralni Evropi nikakih teritorijalnih ambicij več? In ipotem spet, ko je osvojil sudetske krajine? Se posebno je one dni poudaril, da radi njega tudi vzhodna Evropa lahko mirno spi. A vzel je češko, si »podvrgel Slovaško in napadel Poljsko ter si jo razdelil z Rusijo.
S Poljsko je imel Hitler nenapadalni pakt Rusija ga je imela s Finsko. Oba sta pomenila ravno nasprotno od besedila na njemu. Hitler je vrgel svoj nenapadalni pakt s'Poljsko v koš. Rusija je storila isto s Finsko. Nenapadalni pakt je postal napadalni preko noči, ker si je močni izvolil napasti šibko deželo sebi v korist.
Sedaj ima Rusija s Finsko nov nenapadalni pakt Vreden je toliko kakor prvi.
Kadar diktator masi pripoveduje, da. rma več svobode kakor pa v plutokracijski Angliji, pomeni, da je nima prav nič. Kadar se diktator hvali, da je njegova država najbolj demokratična na svetu, je očitno, da jeobratno resnica. Vsaka njihova beseda je v pravem pomenu na glavo obrnjena.
PISMO IZ CLEVELANDA
Rise IVAN JONTEZ
Dani«l Sapborr in njegova iona v CarliaU, Pa., isaaU itirinajst otrok. Enajst ismed njih jih j« na gor-nji oliki. Njuni dohodki mašajo $28 oa teden. Nekateri politiki so rekli, da saslaii taka dmftina prisnanje. Po-vabljena jo bila V Wasbinfton. D. C. Z njo sta kongres-
1 * T * *	i 1 . 4 \ 1. *
nika Joseph Martin Jr. in Jobn Knnkle, ki sta Sapbore-jevi d rutini priredila svečanost. Pohvalila sta jo saradi njenega števila in pn ker jo v stanju dostojno iiveti s tako majhnimi dohodki Časniški fotografi in reporterji so bili poslani, da jo slikajo in opiiejo.
Zadnjič sem čital v "Proletarcu", da bo iklub it. 49 tudi poslal delegata na konvencijo socialistične stranke, ki se bo vršila v VVashingtonu dne 6., 7. in 8. aprila, in da bo ta delegat najbrže pisec teh vrstk. Sicer klub o tema ni bil še sklepal, le med seboj smo menilt, da ne bi bilo napačno, ako bi bili tudi mi zastopani, zlasti v*'ed izrednega pomena letošnje konvencije. V tem pogledu se strinjam, da bo ti najbrž najvažnejša konvencija socialistične stranke izza st. louieke konvencije 1. 1916. Ampak v življenju je že tako, da moramo
mara še malo bolj pazili, dcčim ga bodo oni, katerim si namenil svoj članek, nadalje 1 >m i i i po starem receptu. Da sem v pravem, Ti 'bedo kmalu doka-zali...
Na klubovi izredni seji dne 22. marca «no tudi govorili » dopisih in nploSno mnenje je bi. lo, da zahtevajo koristi "Proletarca", da urednik bolj pazi na dopise, v katerih se dviga bolj. »li manj resne obtožbe proti javnim delavcem v raznih naselbinah, kakor je bil slu a j dopisom "nekoga, ki ne kima", zlasti še, če se dopisnik ne upa podpisati svojih obdolžb. T j
ljudje često ostati zgolj pri do- re*ne stvari in lahko rode tiž-brih željah ter se, hočeš nočeš j je posledice n©go prijateljsko
MAJSKI GLAS BO NUDIL 0B1L0 RAZNOVRSTNEGA GRADIVA
Za "tretjo" stranko
,
Komunisti v Zed. državah, ki so do lanskega avgusta agi-tirali za demokratsko stranko in Rorseveltov tretji termin, oglašajo zdaj za svoje geslo "Gradimo tretjo stranko, ne tretji termin!"
Ker vedo, da pod svojim imenom nikamor ne pridejo, si pomagajo s slepili. Njihove prješnje ščitne organizacije so po lanskem avgustu razpadle. A ustanovili so si nove z novimi lepo zvenečimi, nedolžnimi imeni.
Delavska stranka, je ameriškemu ljudstvu potrebna. Toda kjerkoli so se v to (gibanje urinili komunisti, so mu dali smrtni dih. Dva glavna dokaza za to sta farm arska-delavska stranka v Minnesoti in ameriška delavska stranka v New Yorku. Pa tudi socialistična stranka, ki se je pred nekaj leti vse preveč prepustila v omrežen je in zmoto spoznala, ko je bHo ie prepozno, pa mOra graditi svojo organizacijo spet od kraja.
V prejšnjih dveh številkah smo navedli nekaj sotrudnikov, ki bodo s svojimi spisi obogateli prihodnji Majski Glas. Njihovi 6lanki, opisi klubov in naselbin bodo dali tej reviji trajno vrednost. Mnogo še ni bilo omenjenih.
Kadar rečemo "mnogo", za slovensko publikacijo veliko pomeni. Torej jc to le nadaljevanje.
Joseph Durn opisuje v zgodovini kluba št. 49 JSZ tudi prvomajsko manifestacijo leta 1919. ki je končala v krvi. Žrtev progonov je bil tuda omenjeni klub in nekateri njegovi posamezni člani. Klubu je "pa-triotična" drhal razbila urad in mu zatgala knjižnico. Tudi av^ tor (Dum) je bil ob tej (priliki odb svoje knjige na način, kakor so bile uničevane pod Hitlerjem. Naše sodruge so vlačili po sodiščih in udirali v njih na stanovanja v poznih nočnih urah.
"Ob zarji Proletarca" je naslov članka, ki ga je k jubileju 354etnice teiga lista napisal Ivan Mole k. Naj bo mintogrede omenjeno, da praznuje letos svoj tihi jubilej tudi on (Mo-lek). Petintrideset let je minilo, od kar se udejstvuje na časnikarskem in pisateljskem polju. Poleg svojega zgodovinskega spisa bo Ivan Molek v prihodnjem Majskem Glasu zastopan s svojo zborno recitacijo "Sejaljci", ki jo je spisal k Pro-letarčevi 35-letnici in je bila na slavju 3. marca predvajana z velikim uspehom.
V prejšnjem pregledu smo omenili spis Antona Sularja o skušnjah agitatorja za delavske liste. Je humorističen in vzame težavno stvar z vesele strani. Louis Zorko ipa se s tem problemom peča z vidika, kakšni bi agitatorji morali biti, da
Problem brezposelnost
Problem brezposelnosti je lahko rešiti na mnogo načinov. N)a primer z vojno. Ali s iprisHnfm detem, kl je uveljavljeno v vseh totalitarnih državah. Milijone moških in tudi žensk je pritegne j nih v last države, kakor živina, iit se morajo ravnati kakor žjvina. Delajo brezplačno, kakor živina.
Brezposelnost se lahko odpravi tudi s prisilnim delom pod medko (političnih jetnikov. Stotisoče je bilo pod to označbo vpo-sljenUi v Sovjetski Rusiji pri (gradnji kanalov, železnic in cest. 2frvljerv«ki standard teh ljudi je sličen onemu, kakor ga ima žiVina. čestokrat slabši, ker se z Živino lepše ravna kakor z jetniki.
Delavci so za odpravo problema brezposelnosti. Pod kapitalizmom se to ne zgodi. Totalitarnega sistema nočemo. Torej nam preostaja le socialistična rešitev, ki je edina vredna delavca človeka.
Socializem edini izhod J
Ljudje, ki pravijo, da sorialirti niso še ničesar dosegli, s tem očitkom ob enem morda nevedoma- priznavajo, da je edino v socializmu rešitev človeštva.
si za sabo za zmerom ne zapro vrat Kakor Sularjev, je tudi njegov spis jako dobra stvar, kajti oba obravnavata dejstva.
Tudi Anton Vičič je bil agitator. V delavskem gibanju je precej let dalj nego je Prole-tarčeva starost. V Majskem Glasu bo zastopan s člankom "Doba petintridesetih let".
Zvonko Novak je priredil za to jubilejno izdajo informativen članek "Svet in njegove vere". čudili se boste, koliko poljudno pisanih podatkov lahko spreten pisatelj poda na par straneh. »
Joseh Krpielj je našim čitateljem male znan. A je vzlic temu eden i (U med najdejavnejših sodrugov. On bo zastopan s kratkim opisom kluba v Bur-gettstownu, Pa. Kjer je nehal (zaradi -mrti) Anton Jeram, od tam dalje se trudi s. Krmel.
In pa Springfield, 111. Kratek, a izredno zanimiv spis v Majski Glas nam je poslal Joseph Cvca. Omenja zgodovino kluba. Slovenskega doma, bratomorni boj premogarjev in pa neuspehe socialističnega gibanja med Američani.
Martin Judnič je vam nedvomno znan. Čitatelji Proletarca bi radi, da bi vsak teden kaj pisal vanj. Ampaik je ipre-nehal. V Majskem Glasu pa bo imel spis k 35-letnici Proletarca. Zanimiva stvar, poučna in ob enem dober prispevek v knjigo zgodovine našega (pokreta in ameriških Slovencev.
'Da, prej že smo omenili Springfield. Od tam je posal spis v Majski Glas tudi John Goršek. Kolikor nam znano, je on najstarejši Slpvenec v tej deželi, ki še dela v premogovniku. Mu je že preko 70 let. On je tudi predsednik gl. porotnega odbora SNPJ. Svoje rfkušnje
Konferenca khibov JSZ in društev Prosvetne matice za zapadno Pennsylvanijo bo v nedeljo 26. maja na Syganu, Pa.
Strabane, Pa.—V prejšnji številki je bik) na kratko omenjeno, da se prihodnja konferenca Prosvetne matice za tukajšnje okrožje vrši v nedeljo 26. maja v dvorani društva Bratstvo št. 6 SNPJ na Svganu, Pa.
Važno je, da se zastopniki pn idejo ob določenem času. Dostikrat so se konference Prosvetne matice v tem okrožju pričele ob 10. zjutraj. Prihodnja se začne ob 1. pop. In je potrebno, da se to upošteva, kajti le na ta način ji bo mogoče izvršiti svoj dnevni red.
Naj še omenim, da je bil prvotni datum za to konferenco določen na 30. junija in vršila bi se v Strabanu zaeno s piknikom kluba in konferenčne organizacije. Datum smo spremenili zaradi prihodnjega zbo-
ra JSZ in Prosvetne matice, ki he prične 4. julija v Clevelandu. Na konferenci 26. maja bomo izvojili delegata za na XII. redni zbor in sklepali o navodilih. Da4je o drugih problemih, ki se
zapadni Pennsylvaniji, našega bodočega zbora, unij, politične •kampanje itd.
Piknik 30. junija »e bo v Strabanu, v Drenikovem parku, vršil kakor prvotno določeno.
Ker bo konferenca 26. maja morala razpravl/ati o našem bodočem zboru, voliti delegata itd., je pričakovati, da bodo na nji zastopani vsi klubi JSZ in vsa društva Prosvetne matice.
Ob enem pa, da se vsi zavzamemo tudi za u#ipeh piknika, ki bo, kakor omenjeno, v nedeljo 30. junija v Dren iko vem parku.
John Terčelj.
— "krst v ognju" — je dobil\ delavskem gibanju še ko je bilo deavsko gibanje komaj v povojih. Kajti pričel je z aktivnostmi kot mlad dečko med premogarji v starem kraju. Sicer pa boste itak čitali njegov i-tUit^k, katerega edina hiba je, da je prekratek.
V Clevelandu so razna predmestja in v njih slovenske naselbine. O eni teh je napisal v Majski Glas nekaj malega Joseph Lever. Stvar bi bila vredna sicer večjega poglavja, a tudi na kratko bo njegovo poročilo čitateljem pojasnilo, kako težavno je delo za delavski pokret.
Malo je Slovencev, ki bi bili zaradi prepričanja in aktivnosti za unijo šikaniranj toliko, kakor Frank Podboj. V Majskem Glasu bo zastopan z daljšim spisom, toda ne o sebi in ne o batinah, ki so padale nanj. Naslov njegovemu članku je "Moji spomini". Ako bi Frank res hotel dati vanj svoje spomine — kajti v delavskem gibanju je aktiven takorekoč od pečetka Proletarca, bi lahko napisal knjigo. Tako pa se je omejil !e na glavna poglavja in priredil članek, ki je vreden namenu, kateremu je posvečen letešnji Majski Glas.
In ker smo že pri Jimmie Higginsih, naj bo tu povedano, da je eden teh v pravem pomenu besede, kakor jo je uveljavil s toimensko povestjo Uipton Sinclair, nas stari znanec Joseph Snoy. V Majskem Glasu bo zastopan z zgodovino kluba št. 11 JSZ v Bridgeportu, O.
To je tretje nadaljevanje o-pisa vsebine in sotrudnikov prihodnjega Majskega Glasa. Toda ni zadnje. Nehati moramo z njim le, ker je treba dati prostor drugemu gradivu. Torej se pomenimo glede nadaljnih sotrudnikov Majtfkeaa Glasa v prihodnji številki Proletarca.
Josko Oven se je pohvalil s potovanjem po Mehiki
Jo&ko Oven poroča iz Guada-lajara v Mehiki, da imajo pot čudovito iepo. Z njim je žena in hči. Vozijo se z avtom. Prepotovali so kraje po Novi Mehiki, Arizoni in že velik defl mehiške republike. Vrnejo se meseca maja. Piše, da zbira podatke, kar pomeni, da bodo od njegovega potovanja imeif tudi naši Čitatelji užitek.
zadovoljiti z njimi. In tako se je zgodilo tpdi z nami, kolikor se tiče washingtonske konvencije, to pa zaradi šibke blagajne. '
Nu, brez zastopstva na konvenciji vzlic temu ne bomo, ker delegat kluba št. 27, sodrug J auch bo obenem zastopal tudi naš klub, ki je prevzel nase del stroškov za delegata. Upamo, da nam bo s. Jauch po povrat-ku iz \Vashingtona poročal razveseljive novice, na primer da je *bila konvencija složna, navdušena in konstruktivna, da se je zedinila za dober volilni program, izbrala dobrega predsedniškega kandidata in našla pota za uspešno volilno kampanjo v letošnjem letu.
Poročano je že bilo, da bo na aprilski seji kluba št. 49 predaval sodrug Matt Petrovič o "socializmu in demokraciji". Seja se bo vršila v petek dne 5. aprila v sejni dvorani št. 3 Slovenskega delavskega doma, začela se bo pa ob osmih zve- V upravnem odboru Prole-čer. Seja bo kratka. Vsi. ki žele tarča (Jugoslovanske delavske
kritiko v našem listu. Ne u-stvarja se samo slabo razpoloženje napram klubu in gibanju, temveč tudi eumničenje med sodrugi. Na zadnji seji smo se precej sumljivo spq/le-dovali in zdelo se je, <ia dru<£ v drugem vidimo "krivca", ki ga pa nemara niti na s«-ii ni bi-lo? To ni dobro.
"Tisti, ki ne kima", me je pa res začudil s svojim odgovorom! Sam prizna, da je bila "tista mala reflekcija" na Vinc Mita Coffa dvomljive vrednosti, da je bil celo sam v dvomu gleda resničnosti "tiste male refleksije", vz»lic temu pa v i ti sapi trdi, da je bila moja kritika — neupravičena! In vendar nisem kritiziral nič drugega kot ravno metanje takih "malih reflekcij", kadar je dopisnik sam v dvomu glede resničnosti svojih obdolžb! Kdo Ka torej lomi, s. "Tisti"?
Upravni odbor Proletarco
Čemu se premogarje pri delu bolj ne ščiti?
Meseca januarja to leto je
Učejo na^a gibanjaeksplozija v premo-J	a *	ffOVpiku v Baiilov.m, \\ Va.,
žiMiijenja enoindevetdesetih delavcev.
V premogovniku Willow Grove v St. Clairsvillu, O., jih je bilo v eksploziji 16. marca nad 70 ubitih. .
Manjše rlične nesreče «o se letos dogodile v premogovnikih v raznih drugih krajih. Ker je znanost za varovanje ljudi, ki kopljejo črni diamant, že toliko napredovala, čigava krivda je, da se takih katastrof ne preipreči ali vsaj omeji?
Naročite ti Majski Glas. Posamezna številka stane 25c.
slišati predavanje in se udeležiti diskuzije, naj pridejo ob času.
Po^jšakova opazka v "Proletarcu" o rabi besede "jaz" je bila prav zanimiva, še bolj zanimivo pa jc, da jih je bilo oM-vidno zelo malo. tki so jo razumeli. Meni se vidi, da s. Poljšak nima toliko proti rabi te besedice — često se ji ni moč izogniti —, kolikor proti temu', da nekateri dopisniki vedno mislijo le na >ebe in sledijo le svojim muham in nagonu samo-Ijubja, namesto da bi imeli vedno pred očmi predvsem koristi gibanja, kateremu (kakor pravijo) služijo. Sicer je pa nemara dobro, da je ostala opazka nerazumljena, ker bi sicer Oarli najbrž ne dobil dolarja od Barbiča, kajti France ni eden tistih, ki (priznavajo svoje hibe — razen po pomoti...
Jazomanija je huda bolezen, ki ne škoduje samo bolniku, temveč tudi njegovi okolici, človek, ki boleha za to boleznijo, se venomer nad kom spotika, pa ne iz ljubezni do kake ideje ali gibanja, temveč zgolj zato, da pred vsem svetom demonstrira, da je njejgov, "ja-zek" še vedno tu in je treba računati nanj. Varen ni pred njim nihče, ne sovražnik in ne prijatelj — prav za prav je prrjatetj v večji nevarnosti, ker je več priložnosti, da se zameri bolniku, u*žali njegovo samolju-bje in si ga nakoplje na grbo. Zaradi takih bolnikov, ki jih je povsod dovolj, v Clevelandu pa še več kot preveč, morajo čitatelji naših listov čitati vsakovrstne neslanoAi in zbadanja, med nami sa pa širi slaba volja, nesloga in zdralba. Najslabše pri teh bolnikih pa je, da so vsak hip pripravljeni videti in obesiti na veliki zvon najmanjšo hibo in, napako, ki jo opazijo pri ljudeh, katerih njihov "jazek" ne ljubi, dočim bi se rajši obesili nego priznali, da imajo tudi ti ljudje svoje j dobre strani!
Z gornjim pred očmi, čestitam našemu uredniku k njegovemu uvodniku "Dopisi in dopisniki", s katerim se bo pač -trinjal vsak pameten (in zdrav) sodrugi Pošteno povedano, sodrug urednik! Upam I »a, da ne pričakuješ, da si s svojimi besedami ozdravil te naše bolnike, ker čudeži se tirtii pri nas ne gode... Prijele so se pač onih, ki so že doslej pazili, da jih ni njihov "jaz" predaleč zavedel, zdaj bodo pa ne-
tilko vne družbe) za leto 11)40 so sledeči: Anton Garden. predsedhik; Donald J. Lotrich. podpredsednik; Frank Alesh. tajnik; Angela Zaitz, blagajni-čarka; Jo^kO Oven, Filip Godina. John Sprohar, pregle valci (knjig (nadzorni odbor).
Na seji upravnega odbora dne 28. marca je bilo sklenjeno, da se za letošnje poletje priredi kam<panjo v korist Proletarca in o načrtih zanjo razpravlja na prihodnji seji.
O jpripravah za Majski G a< so 'poročali Joseph Drasler. Ch. Pogorelec in Frank Zaitz. Slednji je poročal tudi o delu sotrudnikov, ki so ga izvršidi za letošnji Družinski koledar in o njihovih prispevkih v Majski Glas k 35-letnici Proletarca.
Trud delovske mladine v Angliji za napredek
Socialistično mladinsko gibanje v Angliji je jako močno. V tem letu si je ustanovilo še en > revijo, "The Socialist", pole^r pa je povečata svoje aktivnosti na vseh poljih za ščitenje sebe in staršev v sedanjih kritičnih časih, ko je Anglija v vojni s Hitlerjem rn je od njenega izida odvisen tudi bodoči razvoj delavskega pokreta po vsi Veliki Britaniji.
Tole mi ne gre v glavo ?
Kako morejo ljudje, ki trdijo, da so sa demokracijo, opravičevati totalitarne države, ali sa navduševati za rešim, ki V zvezi z največjimi zatiralci svobode, demokracije in šibkih narodov ?
PREKO ATLANTIKA PO 31. LETIH
FRANK ZAITZ
(Nadaljevanje.)
Domneval i sem, da ne je (po u.movitvi Jugoslavije industrija zelo razvila tudi v Ljubljani. Toda je rasla sorazmerno veliko manj kakor po Gorenjskim in v nekaterih krajih po štajerskem.
Ko -em prvič odhajal iz Ljub-!jane, je imela 37.000 prebivalcev. Zdaj jih ima nad 85,000. Ta narastek pa ni nastal zgolj vsled pomnožitve prebivalstva temveč s [.ridruženjem mestu okoliških vasi in občin. Najpr-\o je )>ostala del mesta Spodnja Šiška, 1. 1935 pa se Gornja Šiška, Moste, SHo, Vodmat, Vič, (Ilince, Kožna dolina, Kamna Gorica, Koseze, Zapuže, Dobrunj. Stepanja vas in Ježi-ce. S temi kraji je dobila na-daljnih 25,000 prebivalcev in
nekaj ča*a počivala. Prevzela jo je nova vlada, ki je obnovila obrat v nji polagoma, kajti vzelo je dolgo, predno je bilo mogoče usoglasiti državno gospodarstvo z novimi po.itičnimi mejami, prometom, sirovinami in s potrebami prebivalstva. Sedaj zaposluje v normalnih razmerah od 700 do 900 delav-
koledarjev, podobic, razglednic in zemljevidov. Ima nad 60 j delavcev.
Pred prejšnjo vojno je bila v Ljubljani ena izmed najbolj znanih tiskarn lg. pl. Kleinmayr <& Bamberg. Bila je nemško podvzetje. Tu je bila tiskana Laibacher Zeitiung", ki je bila napol uradno glasilo kranjske deželne vlade in jo je autoven-cirala avstrijska vlada. Vendar pa je bilo poleg nemških v tej tikarni tiskanih tudi mnogo slovenskih knjig. Po vojni so morali nemški lastniki podvzetja prepustiti Sdovencem, ali pa ao jih spremenili v delniške družbe in povabili na sodelovanje slovenski kapital. To se je zgo-
VOJNI TABOR V KANADI
cev. Obratuje jo državni toba-	,	.	.
čni monopol kraljevine Jugo- l!110 tudi z omenjeno tiskarno.
sla vije. Tobak (pošilja v to tovarno iz juga, nekaj malega pa ga naroča tudi iz Amerike. O-premljena je za izdelovanje vseh tobačnih produktov.
Statistika mesta pravi, da je samo 26 odstotkov C jubijalskega prebivalstva u posle nega v
Sedaj se imenuje Delniška tiskarna. Utposluje kakih 40 delavcev. Zelo dobro opremljena je tudi Učiteljska tiskarna. Stroji so skoro vsi nemškega iiz-
deJka.	i
i
Poleg teh je v Ljubljani mnogo manjših tiskaren in ena sa-
pa se jih preživlja v takozvanih
svobodnih poklicih (profesorji
., . , in učitelji, odvetniki in notarji, imenujejo jo ,po tem pndruže-j duhovniki M )
„ ju "Velika Ljubljana .	..... .	,
Duhovnikov nisem videl v
industriji in obrti, 19 odstotkov |m«Hrtojna kljišama, Pred ^ prejšnjo vojna so slovenske tuskar-ne naročale klišeje večinoma na Dunaju, ker jih v Ljubljani se niso Izdelovali. /
Mestna občina lastuje skoro v*e javne naprave (elektrarno, plinarno, vodovod, pogrebni zavod, zastavljalnico, veČino delnic cestne železnice, klavnico. razne delavnice itd.) Razsvetljavo s plinom je povsod
nobenem mestu toliko, kakor v Ljubljani. Mogoče jih je v Rimu sorazmerno več, a tam nisem bil. Tudi cerkva in župnij je precej več nego pred vojno. Kno grade sedaj celo na Barju (v črni vasi blizu Mokarja in
nadomestila eloktrik^ Plin r«- barj||IMke	To tK)
bijo sedaj tudi v Ljubljani1 zgolj v kurivne namene, ampak v kuhinjah delavcev ga nima-
Izmed delavnic Kovinske stroke je ena največjih v Ljubljani Saturnus. Zaposluje v normalnih razmerah 400 delavcev. Izdeluje skatlje za konserve, za tekočine in vsakovrstne druge pločevinaste predmete.
Nekdanjih Tdnniesovih, Sa-massovih in Žabkarjevih kovinskih delavnic ni več. Nadome-
jo, ker je ob njihovih dohodkih predrag. Vsled tega se ga porabi na povprečno družino veliko manj kakor pa v ameriških mestih. Plinarna zaposluje le kakih 60 delavcev.
V onih dneh, ko sem prvič zapustil to mesto, je bila tobačna tovarna edina, ki je zathiži-ia to ime. Ustanovila jo je avstrijska tobačna režija že leta 1873. Zaposljevala je pod Avstrijo par tisoč delavcev in delavk. Večinoma slednjih. Rekli so jim 'cigararce". Delo v nji se je jako težko dobilo. Tuberkuloza je bila tedaj v Ljubljani zeio razširjena. Marsikaka tobačna delavka ji je podlegla. l*i>ra\ a tovarne je trdHa, da temu niso vzrok delovne razmere v obratu, nego podhranjenost ljudi. Življenski standard revnih slojev je bil skrajno nizek, vrh tega je pa bila tudi higije-na vse prej nego vzorna. Kadar je mogla v onih dneh delavska ali pa kmečka družina iz bližnje okolice spraviti svojo hči v tobačno tovarno, so bili vsi vedeli. kajti zaslužek je dajada očetu in materi in vsi so imeli več jesti. Tudi oče si ga je la-nko privoščil tu in tam kak kozarček več nego običajno.
Po razpadu Avstro-Ogrske je ljubljanska tobačna tovarna
niča trnovske cerkve. Zelo lepa , .... . ie nova pravoslavna cerkev v I *}}}* J,h >« dru*ba z ,m6nofn tivolskem parku (blizu bivšega krojne tovarne .
Narodnega doma, ki je sedaj Narodna galerija (slik in druge likovne umetnosti).
Nekdanja Samast*>\ a zvonar-na je bila znana daleč na o-krog. Izdelovali so v nji tudi
Iz Clevelanda o tem in onem
N« gornji sliki j« vojni tabor bliau PtU««w« v Kanadi, kamor »o kanadsko oblasti daportirala kanadska Nansco. V jatnistvu oatanojo do konca vojna.
PR0VIZ0RIČNI DNEVNI RED XII. REDNEGA ZBORA J. S. Z. IN PROSVETNE MATICE
. Ko sem pride 1 po 32. letih	"troj? in. raz"e, (lru*e
sipet v Ljubljano, sva z ženo pogledala tudi k sv. Krištofu. Grobove revežev so prekopava! i de predno so mogla trupla do kraja strohneti, da je bilo v njih prostora za nove mrliče. Imoviti meščani so si kupili grobnice na novem pokopališču rpri sv. Križu in tja prenesli ostanke svojcev, kosti drugih pa so zakopali v skupne grobove.
V "Jutru" sem one dni bral protest nekoga, ki je pisal, da grabijo cele kupe kosti skupno z navlako (ostanki rož, vencev, grmičevja itd.) in vse to skupno zažigajo.
Krematorija ni še v Ljubljani in ni verjetno, da ga dobi, ker rmajo tam tudi svobodo-misleci in liberalci verske pogrebe. Civilen pogreb je v tem patriarhalnem katoliškem mestu redkost. Zadnjega je menda imel Anton Kristan.
kovinske predmete. čisto prenehala je ieta 1938. Na javni dražbi jo je potem kupila družba "Javna skladišča". Obratovanje tudi nji ni uspelo in podjetje je £k> spet na javno dražbo. Zadnji kupec je bil iuže-nir Jovanovič, ki je stroje premesti) iz Ljubljane v Novi Sad na Hrvatskem. S tem je bilo stare Samassove tovarne v Zvo-narski ulici in zvonarne tik Samassove vile nad Karlovško cesto konec. Ustanovljena je bila 1. 1873. Vila ie še tam — najlepše poslopje ob Karlovški cesti, toda ljudje ne gledajo nanjo več s takim spoštovanjem kot pred vojno leta 1914, ko je ime Samassa v Ljubljani veliko pomenilo.
Delo v njegovih tovarnah je bilo smatra no za eno izmed najboljših v mestu in se ga je težko dobilo. Ja® sem večkrat vprašal zanj. Se sosed Mihevc,
ki je bil uposlen v nji, si je <pri-Pogledala sva tudi v cerkev j^eval, da mi «ga dobi. Pa ni
MAJSKI GLAS
Majski (flas m> do sadnje sobote <23. marca) naročile sledeče organizacije in iK)*amexniki: Anton Zornik, Herminie, Pa., 150 iztisov; po 60 ixt»-*>v: ^tiri drufttva v Conemauffh, Pa.; klub nt. ri2 JSZ, Girard. O.; it. 1 ?NPJ, Chicago, IM.; po 26 »tisov: Jo-*ph Tursich, Jenners, Pa.; it. 63 SNPJ, Cleveland, O.; it. 264 SNPJ, Bori Air. Pa.; Jennie Jerala, Moon Run, pa.; *t. 268 SNPJ, Ely, Minn.; klub *t. 11 JSZ, Bridgeport, O., 20 is. ti-ov; ,H> 10 iztisov: it. fl SNPJ, 8y-Ifstn, Pa.; At. 299 SNPJ, Walsenburg, C<»lo.; »t. HA SNPJ, Chicago, III.; it.
SNPJ, Detroit, Mich.; it. H SNPJ, <"hi-ago, 111.; it. 205 SNPJ, Duluth, Minn.; At. .121 SNPJ, Warren, O. in <t. .115 SNPJ, Canton, O.; po 6 iztl-: Frank Klemene, Brownton, W, V a ; Frank Zavrinik, Piney Fork, O., i'. *». 245 SNPJ, L*wrence, Pa.; it. SNPJ, Slovan, Pa., 6 iztisov; it. SNPJ, Lloydell, Po., 4 iztise; it. T SNPJ, Palisade, Colo., 3 iztise. K.ank Masle, Little FaMa, N. Y., 2
ittiH*.
)'<> '10. marca pa no poslali naročila 71 Majski (ilas ie sledeče organizacije •n posamezniki: Klub it. 27 JSZ, Cle-« O., 250 iztisov; klub it. 49 JSZ. Cleveland, O., 150 iztisov; klub ** 15 JSZ, Waukegan, 111., 75 iztisov; 1 '">k Stih, Sb< boygan, Wis., 30 isti. ; po 25 iztisov: klub it. 47 JSZ In
47 SNPJ, Springfield, 111.; Jo-,	,
'h Cvelbar, Sharon. Pa., Anton ^»fa Jutro, Slmenskj Narod ilar, Arma, Kansas; po 15 iztisov:' '	" 1 11 ~ "*
«•'. ^t 434 SNPJ, Arma, Kans. In mrekar, Aliquipf», Pa.; Jo-
sv. Krištofa. Njen rvon, ki je pozdravljal skazi dolgo vrsto let tisoče mrtvecev, sem po zvoku poznal že v otroških letih. Ne vem, ali so mu med vojno prizanesli ali ne. Cerkev sv. Krištofa je sedaj župnija in njen župnik pa frančiškan Kazimir Zakrajšek, svoječasni župnik »pri sv. Štefanu v Chicagu. Pred tem je služboval v New Yorku in Clevelandu ter morda še kje v Ameriki. Mož je podjeten in ko se je vrnil ni šel v samostan. Bivša pokopatiščna cerkvica sv. KrlBtofa se mu je zdela pripravna za novo župnijo in dobil jo je. Cerkev je znatno povečal. V župnišču je urad njegove Rafaelove družbe za izseljence in tudi v takozva-ni tzseljeniški zbornici v Ljubljani ima on vodilno besedo.
Veltko je v Ljubljani tipografij. Največja med njimi je Jugoslovanska tiskarna (včasi se je imenovala Katoliška tiskarna). Poseduje štirinadstropno hišo v Kopitarjevi ulici Ob Ljubljanici tik zmajskega (mesarskega) mosta. Tu tiskajo Slovenca in večino drugih katoliških listov, knjige, revije in druge tiskovine. Opremljena je tudi s kljišarno, knjigoveznico in litografijo. Zaposluje kakih :*00 delavcev.
Narodna tiskarna, kjer se ti-
ra
|'ph Mihelich, Kant Helena, Mont., 12
' '«»v; ,k> 10 iztiaov: druitvo it. 124 SXI'J. Form City, Pa.; dr. it. 295 SM\J, Bridgeville, Pa.; dr. it. 484
S*PJ, New Philadelphla, O,; John VI-Klaine. O.; krni*k it. 2 P. 8., Cle-v'*Uind, O.; dr. it. 33 SNPJ. Am-Pa.; po 5 iztisov: Joa. 8noy, nndgepoit, O., in Joseph Sedmih, onnetut. O.; Jacob Kosmaeh, Uni-Ind. 4 iztise; Matt Vidmar, '»'aojiolia, Pa., 3 iztise; Frances Gar-Canton, 0., 2 nt ita.
knjige in revije, je veliko manjša. Zaposluje blizu 100 oseb. Zelo moderno opremljena je Blasnikova tiskarna, v kateri poseduje večino kapitala vdova po pokojnem bivšem socialistu Albinu PrepeOuhu. Njena 4ito-grafija in kamenotisk je ena izmed najtboljših v državi. Zaposluje »približno 100 delavcev. Poleg te je v Ljubljani litogra-fija Josipa čemažarja, ki specializira a tiskanjem stenskih
šlo.
Tudi znana "številka 13" v Zvonarski ulici blizu pokojne tovarne je propadla. Starodavna "obrt", ki je bila na številki 13 postavna, je postala tudi v Ljubljani prepovedana. A še zmerom cvete, ker ae je z zakoni v sedanjih socialnih razmerah ne more odpraviti.
(Dalje prihodnjič.)
Čuden nagon
Mri. Elisabvth C lom p (na tej sliki), stara #1 lat, ja bila v Lm Aaga*


Ie«u aretirana, kar ja Tsala V trgovini par jopiče* na da jih bi mislila pla-dati. Na pnliciji — dobili V njani ročni torbici 29 tiso* dolarjev v gotovini "Čemu krsdeto, ko ▼am ai »roba 7" •a jo vpraiali. "Nt eem," jo rokla. "Saj niti sama aa raaamem. Nagon imam
Na seji posebnega odbora za sestavo provizoričnega sporeda za naš bodoči zbor 4.-7. julija v Clevelandu. katere so se udeležili vsi člani, pooblaščeni v ta namen (Joseph Drasler, Louis Beniger, Anton Garden, Chas. Pogorelec, Justin Saifcz in Fr. Zaitz) je bil sprejet sledeči osnutek.
1.)	Chas. Pctiroreiec, tajnik JSZ in Prosvetne matice, otvori zborovanje.
2.)	Volitve ali imenovanje verifikacijskega odbora za pregled pooblastil. (K tej točki je bilo na4flašeno, da bi mogoče prihranili na času, ako bi Člane v ta odbor imenoval tajnik, namesto da še jih voli. O tem bo sklepal zbor, vsled tega je v gornji točki omenjeno 'volitve ali imenovanje. •
3.)	Uvodni govor (key-note speech). Frank Zaitz.
4.)	Tajnik Pogorelec predloži delegaciji provizorični dnevni red.
5.)	Poročilo verifikacijskega od bora.
6.)	Konstituiranje zbora.
a)	Volitve predsednika in dveh podpredsednikov (za vsak dan posebej). Zapisnikarja namesti tajnik JSZ v sporazumu z eksekutivo za ves čas zborovanja.
b)	Volitve tajnika zbora (za vse tri dni skupaj).
c)	Volitve resolucijskega odbora (5 članov).
II. STANJE JSZ.
7.)	Delovanje in stanje JSZ od prošlega do tega zbor P^-ruča tajnik Chas. Poj«
8.)	Slovenska nokcija JSZ. Poroča tajnik Frank Zaitz.
III.	PROSVETNA MATIC/
9.)	Prosvetna matica od >o-četka in njeno delo do tega zbora. Poroča tajnik Chas. Pogorelec.
10.	Delo Prosvetne matice med mladino in v angleško potujočih društvih naših podpornih oiuanizacij. Joseph Drasler.
11.)	Naši kulturni prob*^ mi: ali so cilj, ali sredstvo? Ivan Molek.
12.)	Možnosti za ojačanje dela Prosvetne matice. Frank Česen.
IV.	SLOVENSKI DELAVSKI
CENTER
13.	Poročevalca tajnik Joseph Drasler in Frank Zaitz.
V. NAŠE POLITIČNE AKTIVNOSTI
14.	Vtisi a iprošle konvencije socialistične stranke. Poročata Anton Garden in Joseph Jauch.
15.	Svetovni položaj delavstva. Referira Etbln Kristan.
16.	Položaj med Hrvati in Srbi v Zed. državah z ozirom na naše gibanje. Geo. Maslach.
17.)	Razprava o problemu reorganizacije JSZ za njeno bodoče delo,
VI. NAATISK
18.)	Proletarec, Ameriški
družinski koledar in Majski Glas. Poročajo:
a)	za upravništvo Charles Pogorelec.
b)	pomožni upravnik in urednik angleške sekcije Joseph Drasler;
c)	za uredništvo Frank Zaitz.
19.	Agitacija za Proletarca in naš tisk v naselbinah:
a)	Anton Jankovich, Cleveland. O.;
b)	Tone Shular, Kansas;
c)	Anton Zornik, zapadna Pennsylvania.
20.	Petintridesetletnica Proletarca. Joško Oven.
VII. CANKARJEVA USTANOVA
21.	Milan Medvešek referira o Cankarjevi ustanovi z ozirom na odnošaje s Prosvetno matico in smernicami JSZ.
VIU. NAŠE NASELBINE
22.	Možnosti za pojačanje JSZ in Prosvetne matice v Clevelandu in drugje? Math. Petro vich.
zborih. Odbor je preračunal,. ja!) In pa zla/te zvezde, de bolj da bo vzel nekaj nad 12 ur, in pa zlata sablja!) približno istotoliko časa bo za	*
razprave.	prvj lJ>eteik v aprilu se vrši se-
Vsi referenti so enakopravni i ja fcLuba M. 49 JSK. Po seji bo člani /bora, tudi ako niso dele- predaval Math Petrovich o uo-gati ali čJani odborov JSZ in cializmu in demokraciji. Potem Prosvetne matice.	alede vprašanja igovorniku in
raziprava o predmetu. Člani in članice, pridite vsi. Udeležite s>e seje točno, da bo več časa za razpravo. Vstop na (predavanje
Cl.vl.nd, O.—Ko t« pUem, |ie BVOb<>den V'T *mo imeli tu še zimo, čeprav je bila Velikanoč. Pred prazni-1 kom je zapadel sneg in se stopil. Nato je postalo jasno in dva dni jako mrzlo. Ljudje so se šalili, da imamo Božič namesto velikonočnega pomladnega vremena.
Sicer Imamo mi božiče vse dni v letu. Na pr. Andy Božiča kovača in njegove<ga brata Johna, oba dobra člana kkiba št. 49. Nadalje imamo Andy Božiča št. 2, zidar po poklicu. On ni še član kkcba, a lahko postane in upam, da bo. Jaz in drugi sodrugi mu čestitamo, ker je prišel prost iz sodnije. Imel je na nji/oipravka radi velike avtne nesreče v Strabanu. Ni je bil k^iv in če bi on mogel pomagati, je ne bi bilo.
Naj se povrnem x vremenu. Danes 27. marca so se zgoraj spet skregali in nas začeli obmetavati s snegom. Sicer pa je na svetu vse zmešano, pa se je to z<godilo tudi z vremenom.
Dne 27. marca so se tu vršile izredne volitve o predlogu za dodatne davke. V kampanji zanje so trdili, da bodo ti davki v . . . . , „
t , .. . . bava. Igra bo Edy Zavs in nje-korist ljudem, ki so odvisni od	* ! . r ^ ...
U7DA	orkester, ki zadovoljuje
Ravno je prišel pismonoša in med drugim prinesel Proletarca. Urednikov članek "Dopisi in dopisniki" sem z zanimanjem trikrat iprečital. Priznati moram, da je na mestu. Je v pouk vsakemu dopisovalcu. Pouka rabimo vsi, ker nihče ni toliko izpopolnjen, da bi ga mu ne bilo treba.
Le ako bi se dober nauk prijel tudi demagogov, ki vpijejo, kako delovni so in ves svet prepričujejo, koliko so ie naredili. Vrh tega kličejo drugim, delajte, agitirajte za to in ono. če pa jih pogledate od bliziu, vidite tudi brez povečevalnega stekla, da prav malo store. In ako jim to omenite, se še bolj raz-1 juti jo. Navsezadnje so se pripravljeni tudi maščevati nad vami.
★
V nedeljo 7. aprila gremo v SND na St. Clair Ave na koncert soc. Zarje; vprizorjena bo na njemu tudi Molkova igra "Nevtralni Amor". Prične se točno ob 3. pop. Po končanem sporedu bo prosita in plesna za-
IX. DELO MED TU ROJENO GENERACIJO
23.	Ali vr&imo naše delo med tu rojeno slovensko generacijo kakor potrebno?
a)	Johnny Rak Jr., Johns-town, Pa.;
b)	Donald J, Lotrich, Chicago. 111.
X. NASE NALOGE MED 2ENSTVOM
24.	Ali bi lahko za našo stvar med ženstvom več dosegli? Referira Mrs. Mary Durn, Cleveland.
XI. ZADRUŽNIŠTVO
25.	Zadružništvo med Slovenci v Clevelandu in drugje (referenta določi slovenska zadruga v Clevelandu).
XII.	uklJSKO GIBANJE IN
J. S. Z.
26.	Organiziranje delavcev v masnih industrijah. Frank Podboy.
27.	Problem solidarnosti v •unijskem pokretu. Anton Garden.
XIII.	PODPORNE ORGANI-
ZACIJE
28.	Va&nost bratskih kooperativnih organizacij.
29.	Vprašanje združenja naših organizacij in energij za skupno delo. Anton Zaitz.
XIV. RESOLUCIJE IN PRAVILA
30.	Poročilo resolucijskega odbora.
31.	Poročilo tajnika o predlogih za spremembe v pravilih JSZ in Prosvetne matice.
XV. RAZNO
O tem provizoričnem sporedu, ki ga je sestavil prej omenjeni odbor za agendo, bo razprava in sklepanje na seji odborov JSZ in Prosvetne matice v petek 5. aprila v Slov. del. centru. Vsi člani kHrbov JSZ in Prosvetne matice Širom dežele so vabljeni, da nam sporoče avoje mnenje in nasvete.
Spored, kakor je tu predlagan, je krajši nego na prejšnjih
relifa in WPA. Slično so nam pravili demokrati in republikanci že dostikrat, a kadar nove davke uveljavijo, gre večina davčnega denarja v njihove žepe, ali pa se porazgubi boigve kam.
V prejšnji številki dvotedni-ka Napreja, ki je ipričel iihaja-ti v Clevelandu (kjer menda nimamo Se zadosti slovenskih časopisov, dasi imamo dnevnike, revije in skoro pol ducata glasil podpornih organizacij) je porabil urednik več kot dve koloni samo o Proletarcu in "nekih" njegovih generalih". Tudi podpisanega prišteva k "generalom". Kajne, to sem srečen, ker me je v tej deželi doletela tolikšna čast! Pod Fraiicrjr.-Jožefom še "frajtar" nisem bil. Vsa moja vojaška služba tam je bila to, da sem videl trdnjavske topove v Pulju. Tu pa sem kar "general"! In sreča zame je, da sem "general" tukaj, ne pa v Rusiji, kajti tam v likvidacijah" niti generalom ne prizanašajo. Komisarji, generali in boljševiški u-redniki, vsakdo mora ob zid, čim se zameri diktatorju Stali-
stare in mlade plesalce. Vstopnice v predprodaji so po 30c in 40c pri blagajni. Na poset koncerta je vabljeno tukajšnje občinstvo in v sosednih naselbinah. To bo ena izmed zadnjih prireditev v dvorani, maja pa se prično že pikniki. Letos jih bo mnogo na farmi federacije SNPJ, ki je za izlete prilično iepa. Kadar pa bomo imeli Še več $$. bomo pa lahko kupili Ae večje in lepše prostore.
Naj za danes zadostuje. Ako bo šlo vse posreči, vam bom poročal o konferenci JSZ in Prosvetne matice, ki je bila sklicana za v nedeljo 31. marca v Girard u. — Anton Jankovich.
Zo obnovitev revije A. Y. Reflector
Iz Garyja poročajo, da je v teku akcija za obnovitev angleške ilustrirane revije Američan Vugoslav Reflector. Prenehala je pred nekaj meseci. V sedanji kampanji zanjo poudarjajo, da morajo dobiti najmanj 5000 naročnikov, predno ji bo obstanek zagotovljen. Naroč-mi.	nina je $2.50 na leto. Naslov:
Sicer pa morda res izhajam a. Y. Reflector, 810 W ashing-
iz vojaške k^te. Naš rodovnik beleži, d<? sem potomec srbske rodbine Jankovičev in je verjetno, da je bil v nji tudi kak genera). Hvala Napreju, ker je zdaj tudi meni dodelil to čast. Vam v Chicagu pa pravim sedaj, "k vragu s Proletarcem in Prosveto!" Kadar ima človek tako veliko šario, se ne briga za agitacijo za delavske liste. O majk, 'biti general, to je zares služba! (čeprav klobase po česnu diše, to meni in nam pn-
ten St., Gary, Ind.
POSLUŠAJTE
vsako nedeljo prvo in naj-' starejšo jugoslovansko radio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postaja WGES, 1360 kilocycles. Vodi jo George Marchan.
KNJIGE CANKARJEVE
DRUŽBE
Cankarjeva družba v Sloveniji jr za leto 1940 izdala sledeče tri knjige:
/. KOLtDAR, porečan in % bogato rnehino.
2.	MARSELJEZA, »pisal v spomin 150-letnicc francosko Velike revolucije Herman Ucndel.
3.	SLOVENSKI POLITIČNI PROBLEMI. Spisal Anton Dermota.
Vse te Iri knjige dobile poslnine prosto za $1.
' Naročila pošljite na naslov:
Prolelarce
2301 So. Lawndole Avenue CHICAGO, ILL.
r
KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE
"linijski" voditelji .-o »pet vse križem priznani, tudi če njihove unije niso. Kajti vsi re-
skajo a trditvijo, da je kak pre-mcgar bržkone nepravilno ravnal a smodnikom. Krivda mora
Pri Am. Slovencu so za seda-< njo agresivno politiko sov je t- j ske Rusije zato, ker je slovan* ska. Janez Trunk jih je uveril, da bo komunizem propadel, a slovanska Rusija ostane. Kakšen režim bo dobila, pa si rušo-i fil v colorad-kih hribih ni še na jasnem, dasi bi bilo zanimivo vedeti.
Ivan Jontez piše, da je članek v (prejšnji številki 44Dopisi in dopisniki" jako dober, da pa ne bo pri tistih, ki se jih tiče, ničesar dosegel. To resnico potrjuje na svoj način v tej številki tudi s. Frank Barbič.
Kaj naj bomo pri ljudskem štetju? Jugoslovanski klub v Chicagu apelira na Slovence, Hrvate in Srbe, naj se pri štetju označijo za Jugoslovane, namesto za Srbe, Hrvate ali Slovence. Kar se tiče Hrvatov, se bodo oznanili večinoma za Hrvate. Tako je skleipati iz njihovih listov. Možno je, da bodo Sloveli pri tem štetju edini Jugoslovani, kajti tudi Srbi bodo bržkone števcem povedali, da so Srbi, ne pa Jugoslovani.
Sestanek v Brennerju je doni a le ga pozabljen. Mussolini in Hitler .sta z njim povzročila sicer nekaj grmenja in veliko sušljanja, a kakih posledic ni še na vidiku.
Se ie spominjate, ko so hr-
hrvatski komunisti prišli med Slovence z "Delavsko Slovenijo" in iztisnili zanjo iz žepov hrvatskih delavcev samo za . njen titel in začetne stroške nad pet tisočakov ? Se še spominjate, kako je njen glavar Bar-tulovič zmešal nekaterim našim ljudem pamet celo na zboru JSZ leta 1924 v C4evelandu, da je bilo treba razsodnim našim članom mnogo napora, predno so »bili v stanju preprečiti Bar-tuloviču njegov trik? Kajne, tega je že prilično let in ljudje radi pozabijo. Saj so celo pozabili, da so isti elementi prišli med naš narod pod krinko anti-fašizma komaj par let tega in se borili za "osvoboditev" primorskih Slovencev in za "str-moglavljenje" Hitlerja, da se je kar kadilo. In spet so se našli naivni Hrvati in Slovenci, ki so jim to raketirstvo denarno podprli. Kakor takrat, so morali komunisti tudi sedaj menjati prepričanje in barvo. An-tifašizem so odpravili iz glave Svojega lista na dani jim migljaj od zgoraj še predno je bil v Kermlu podpisan pakt v Stalinovi navzočnosti med nacijsko in komunistično vlado. Nekatere. simipatičarje komunistov je to spametovalo. Drugi so nekaj dni molčali ko grob, nato pa spet drli čez drn in strn po "novi liniji". Čudno je le to, da imajo še zmerom korajžo nazivati svoje gibanje za "revolucionarno". Ali pa morda to
ni tako čudno. Saj se tudi Hitler in Mussolini hvalita z njuno "revolucijo" in zmerjata iste režime, demokracijo in pluto-kracijo, kakor kominterna.
Vaine Tanner, ki je bil v finski vladi do sklenitve miru z Rusijo minister vnanjih zadev, je mora! odstopiti. Za časa ca-tizma je rešil ob neki priliki svojega sodruga Josefa Stalina pred carjevimi rablji. Ampak to je 'bilo. S svojo borbo za o-hranitev« demokratične finske republike se je Moskvi jako zameril in je moral iti na manj važno mesto. Že v začetku vojne med Rusijo in Finsko je padel na Hitlerjevo zahtevo švedski minister vnanjih zadev. Oti in Tanner sta socialista, ampak ne taka, da bi ugajala diktatorjem.
Bernard Macfadden bi rad I
postal zvezni senator. Za to službo se (poteguje v Floridi. Drugače se on peča z izdajanjem revij in prodaja poleg drugega tudi "telesno kulturo" (telovadbo). Politično je na strani fašizma. Pravi, da je absolutno nasproten "vsaki obliki socializma". "New deal" je njemu nič drugega kakor socializem pod drugim imenom.
Komunisti v New Yorku so
zanimivi ljudje. Ko je bila Sovjetska Unija po poraz>u španske republike vprašana, naj sprejme kakih sto tisoč beguncev, je to odklonila in se s Španijo fX)vsem nehala pečati. Komunisti v New Yorku niso protestirali. Francija, ki je skrbela za pol milijona beguncev, pa jim je postala tarča od kar je hitlerizem nehal biti "hkle-rizem". Tako so nedavno organizirali v New Yorku pred francoskim konzulatom demonstracije iproti "prisilnemu izgonu Spancev" iz Francije, dasi niso -bili iz>gnani. Ampak komunistična kampanja proti "imperialistični" vojni ne izbira sredstev. Treba pa je upoštevati, da komunisti v Nevv Yorku pred nacijskim konzulatom niso protestirali že leto dni. Naciji namreč niso v "imperialistični" vojni in njihovo brutalno početje v Španiji je že tudi pozabljeno. Enako so komunisti v Nevv Yorku prenehali z demonstracijami pred italijanskim konzulatom. Kajne, kako zelo so se spremenili. V osmih mesecih, pa taka razlika!
Jugoslavija je v kleščah osi Rim-Berlin. Pomagati mora Italiji dobavljati premog iz Nemčije, ker je Anglija Mussoliniju kratkomalo ukazala, da mu je po morju pot iz Hitlerjevih pristanišč čisto izaprta. Vrh tega mora Jugoslavija *pomagati Nemčiji in Italiji s svojimi vagoni, v plačilo pa ji pošiljati obljube namesto denarja.
cagi žalili, mi smo le sodruge opomni'!, kako se hoče nekatere dopisnike učiti, kako naj pi-publikanski in vsi demokratski Aajo, dočim drugi lahko store koncem konca pasti na delav-kandkiati v politične urade se kar hočejo. Ali naj ima ambici- ce, ki nimajo pri preiskavah o postavljajo z-indorsiranji unij- jcet privilegij, pred navadno vzrokih takih nesreč nobene skih vodij. To je morda dobro delavsko paro? Mi ne notrebu-za kandidate irj "unijske" vodi- jemo "appendix" za našimi do-telje, toda za unije in njih Član- jisi!
stvo pa jako slabo.	Tudi nam ne gre v gl.*iVo če-
Kardinal August Hlond, ki mu > P^1 ***** S. Tiuchar,
je bil do razdelitve bivše polj- ^	* an^eščin, čemu
ne v sdovensčmi, da bi bil pri-
občen tam, ker bi ga naM sodrugi prej opazili. In tudi slepič, ki je bil poleg, pod dopisom.
Smešno, ko se hoče tega dopisnika ipokazati kakor, da izziva, dočim je bil on prej iz metropole izzivan. Tukaj so gotovi ljudje, ki zahajajo sicer v pravo cerkev, ali vedno sede v nerodnih klopeh, ker se jim mudi hitro ven iz klopi, ker si jim zdi, da so pomoto storili, in ne spadajo v tisto cerkev. Kdor hoče z takimi ljudmi pohajkovati, mesto i iskrenimi sodrugi, ki ne vržejo pred vsakim strašilom svoje prepričanje, naj le to dela mi ga ne bomo posnemali, ker če ravno ne posedujemo preveč znanja, vemo klub temu kdo je kdo, v metropoli, ali pa v Chicagi. Vemo tudi kdo je zanesljiv, in na koga se ni zanesti.
Kdaj pa ako bi bili enkrat i *te govore sobi v korist. Eden naši uredniki predstavljeni v izme<i govornikov bo W. Sher-uvodniku, ravno takšni kot so. man, ki se je veliko udejstvoval Ta dopisnik zagotavlja čitate- posebno med premogarji. lje, in splošno publiko, da bi bi-	*
lo imenitno čtivo, za javnost. Nisem se nadejal, da bom Seve mi mislimo vse prošle, in doM toliko oglasov v Majski kruh, za marmalado, za maslo j aetjanj€ urednike, in njih obna- Grl as, kakor sem jih. Želim, da in ta kar brez konca in kraja. šan|e> ^o ali bo kaj? Da sem j prejmemo do 27. aprila, ker Hitler svoje ljudi tolaži, da je prj^] ^o idejo je radi tega, nam ga bo na ta način mogoče "eraalz" največji sovražnik ker je nekoe neka j^^njka el toliko več in pa laglje razpe-Anglije. Ko pade (Anglija), se neRa dedovala, pa ni vedela ^ati. v Nemčijo, v kolikor potrebno, | kdo je in vpraša: Kdo pa je	- - -
spet vrne pristna roba. A lahko tjst» ko ufco ^pan- hat? No se pripeti, da bodo Nemci svo- a| ne ve* je ja naš urednik! jemu firerju nehali verjeti in . Cita|i smo tudit da Ameri_ morda tudi zanj dobili 'er-|Aki 1]sti nimaj0 takih dopisnikov kakor oasi. Ke> ne, ali ima-
ske republike v Varšavi to kakor kardinal Innitzer na Dunaju pod klerofašizmom, je zdaj na varnem v Rimu in se znaša zdaj nad Hitlerjem, zdaj nad Stalinom. Pravi, da sta oba sovražnika vere. Stalinov režim je v ruskem delu Poljske potisnil duhovnike v nepopisen glad, •pravi Hlond, zaničuje verske obrede in prebivalce pa je prisilil v ateizem. Kako? Kdor je bil veren, ni dobil zaslužka, ne relifa. Pa so postali bogotajci. Z enakim učinkom, toda z drugačnimi sredstvi, je udaril po cerkvi na Poljskem Hitler. Tako pravijo v Vatikanu. Ker je bila cerkev na Poljskem orodje države, je naravno, da je bila novima režimoma trn v peti. Vzlic temu ni med njo in njenimi sedanjimi zatiralci nobene bistvene razlike.
"Ersata" je poleg vojne v Nemčiji danes najbolj znana beseda. Pomeni nadomestila za pristno blago. V nobeni državi na sv*etu jih ne poznajo toliko. A v Nemčiji je že vsaka dn|?a stvar "ersatz". Ersatz za ščetine, ersaitz za čreva, ersatz za
veljave.
Rudarji so uverjeni, da je vzrok eksplozije premogovni prah s plinom. Dasi je ta premogovnik veljal za varnega, se je izkazalo nasprotno. Najbrže — tako smatrajo premogarji sami — je to posledica obratovanja s stroji. Kajti v tem rovu so uvedli najmodernejši strojni obrat.
Gre se seveda za profit. V interesu prof ita so korporacije pripravljene riskirati kolikor koli življenj svojih delavcev. Na zaslišanju je John Ovens, predsednik distriktne organizacije UMW dejal, da v kraju, kjer je on doma, imajo samo enega jamskega nadzornika, ampak za nadzorstvo nad ribolovom jih je ipa kar devet. Torej jim je varovanje rib in divjačine več nego pa varnost premogarjev. Ovens jim je sicer dobro povedal, a ne bo nič izdalo. u
• • •
Vse delavce v tem okraju vabimo na javen shod, ki se bo vršil v nedeljo 7. aprila ob 3. pop. v društveni dvorani. Slišali bo-
satz
V Clevelandu napredujemo, j jo poročevalce, ki vam dajajo Pri nas je gnezdo ambicij, da rRVno tako v mnojfih diu^ajih
kar "čvrči" iz njega. Imamo tu-1 pobila, kakor jih mi dopiso
di novega župana na VVaterloo <lx>karja ml.), dalje um tudi najboljši i i st ("Nazaj"). na St. Clairju Slovenski narodni muzej in še marsikaj. To torej ni-majhne stvari. — J. F.
valci, dajemo, ali ipa še slabša. Saj tudi mi čitamo te liste, in njih uredniške članke, ki tudi dostikrat presegajo naše v naših listih.
Klub št. 11 JSZ se pripravlja na (proslavitev delavskega prvomajskega praznika. To prireditev bomo imeli v soboto 27. aprila v društveni dvorani. O sporedu smo deloma ze poročali. V podrobnostih ga bomo navedli v kratkem. Bo izboren iu vreden iposeta, na kar opozarjamo. Rezervirajte si omenjeni datum in pridite gotovo.
Ne bo vam žal.
s s a
Socialistični pevski zbor

ZARJA
vabi noše občinstvo v Clevelandu in sosednih naselbinah na KONCERT in IGRO
V NEDELJO 7. APRILA
v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
Spored se prične ob 3. popoldne. Vstopnice v predprodaji so po 30 centov. DOBRODOŠLI! vam kličejo pevci in pevke Zarje.
Najsmešnejše je pa še to: Kako preštudiraj tvoj dopis, prej ko ga daš v javnost. Ako bi šlo tako kakor je to preporo-čilo, bi ne bilo v USA 20 dopisnikov. Tukaj jih poznam, ki so celo njih soproge pravile, da jim vzame pet dni prej, ko ga mora spisati. in od poslati. Neka žena je rekla, da mora njen Janez biti sam cel dan, prej ko bo spisal eno kolono, potem mora pa se k drugemu, skoregira. In konec za danes.
Frank Barbič.
Frank Barbič ima besedo
(Priobčeno kakor poslano.)
Cleveland, O. — Čast Bogu na višavah, in mir naj dado dopisniki v naših listih. Tako bi čitatelj Proletarca mislil, ko je prečital uredniški članek, z dne 27. marca. Nato smo se vprašali? Ali naj se res prične ko-respodenčna šola, za nas zabite dopisovalce? Strela božja sem si mislil, ali sem res tako "zanikan" kot se me prikazuje v tem članku? če sem, čemu so me pa vraga vabili, piši no kaj iz vaše metropole. Aha že vem! Najboljši možgani v metropoli so odpovedali. Ampak za silo bo pa vse dobro, saj je še hudič muhe jedel, ko ni bik) druge hrane Radi tega smo biJi poklicani ~mi good for nothing".
Lahko pa, da se to ne tiče nas. Saj so nekateri tudi imenovani za dobre. Tudi ni moj "tip" dopisovanja zabeležen, ki je oni tip, da če ti poskušajo puliti dlake iz brade. Primi jih tudi ti za brado, in izpuli jim cel šop, pa boš videl kako bodo cvilili. In re« mijavkajo kakor mucke v mesecu marcu. y Potem vidimo sam svoj dopis, in pa slepič poleg, z da izzivamo. Kdo mi? Ako vidimo kako se hoče pokazati starega sodrutga, od sodruga, po sodru-gih, Češ poglejte ga z kom je imel opravka. Ali ni vaša dolžnost, ali ni moja ravno tako po-ipraviti zavijanje, človeku, ki je star, ali se še vedno zaveda tega kar je bil pred 40 leti- Pa naj bo to kjer koli hoče biti v tisku. Ker to ni važno, važno je o<no zakaj je bilo imenovano uredil a svojimi učenci dosti ime dobrega sodruga. Mi nismo trupel. On je sin s. Johna Re-pisali, da je Proletarec Žalil. bola.
........	x	, , Delavske razmere tukaj so
Ako bi b.lo mogooe z. n«ej- to ^ ^M rov pri n«. ki dopisnike, da bl »i na «,tdown obrat • je na Blainu. in ta .strike m prenehal, dopisovati. , , do 2 dnj y te<Jnu. v tovar-ker bi kmali prenehalo uhaja- nah de!avce že vei tednov ti v* hrtov ker jih tako ne po- (K,s|avljajo Stevilo brezpo^l-trebujemo kar je tire V8akda-|njh . vgM t	, ^zdaije
njih dogotkov. Mi pač vemo za- v .. .
kaj se tukaj gre in to je: .You Vejikam)č ^ minHa in ljudje get aut, mi go in !	8e jo b(>do 8poitlinja1i vsled vre_
mena. Imeli smo baš one dni pravo sibimko zimo. Drugače je ipri nas kakor tam kamor je vrag kladivo vrgel.
Joseph Snoy.
IZ KANSAŠA
Kansaška društva SiNPJ sc spet pripravljajo na skupno prvo maj niško proslavo. Pred d4 mu ga 60 M proslave vršile vedno na dan prvega maja, brez o«zira če je to prišlo na petek aJi svetek. Ker je bilo dela povsod dovolj, se je malokdo brigal, če rov dela ali ne, ali če izgubi dan dela. Poznejša leta, Bridgeport, O. — To pršem j ko so se delavske razmere po-26. marca zvečer. Do tega časa slabšale, smo kljub temu Pni so prinesli na površje izmed 72 maj še vedno praznovali na da-rudarjev, ki so bili ubiti v eks- tu m 1. maja. Toda zaradi sla-plozijidne 16. marca, ali pa za-1 bih delavskih razmer, je mar-
RAZNOTEROSTI
dušeni vsled plinov po razstrel-bi, 67 trupel. Nekatera so bila tako razbita, da jih ni bilo mogoče izpoznati. Tem bi se torej lahko reklo, da so "neznani rudarji", in bi zaslužili spomenik bolj kakor pa "neznani vojaki". Poleg omenjenih, ki so zdaj na vrhu pokopani, jih je ostalo pet v rovu tako zasutih, da je vzeto za odkopavanje mnogo časa.
Profesor John Rebol, ki vodi v Pittsbuttghu ambalmersko šolo, je prišel po eksploziji sem in
Je pa Proletarčeva dolžnost povedati kaj je kaj, in kdo je kdo. Proletarec, je I M, -naročnikov, ako bi jfh ne bilo, ne bi bilo tudi ne urednika. Tudi nismo trd Hi, da so sodmgi v Chi-
Kakor sem že poročal, so prišle na lice mesta tudi razne komisije, da dojene jo vzrok nesreče. Ko to pišem, razsodbe še niso izrekle, nego »e širijo še zmerom le govorice. Zelo priti-1 dokler ga bolezen ni priklenila
sikdo šel na delo, če ga je imel, namesto na majniško priredbo. Zato so naše prvomajniške (priredbe postajale slabo obiskane. Ukloniti smo se morali pritisku okolščin in prirejati te proslave na soboto ali nedeljo. Nerodno je sicer to, toda boljše je imeti na ta način dobro udeležbo in uspešno priredbo, kot pa na pol pralno dvorano in moralni ter finančni n«us^>eh. Ker letos pride 1. maj na sredo, smo aranžirali proslavo za v soboto popoldne in zvečer 27. aprila. Vrši se v Fro«ntenacu.
★
Dne 18. rtiarca je v Fronte-nacu umrl John Tratar, star 61 let. Zapuftča ženo in Štiri odra-ščene otroke, živeče v Chicagu. Pokojni Tratar je bil zaveden delavec. Do pred nekaj meeeci.
na jpojtelj, je bil član socialistF-čnega kluba v Armi in m.roč-nik Proletarca. Slovenska naselbina v Frontenacu ga bo zelo pogreša a, ker je bil eden izmed pešJice ondotnih rojakov, ki se še brigajo za napredne delavske ideje. Polgreb je bil civilen in pod oskrbo sloven«ka-ga pogrebnega zavoda. Pokojni Tratar je bil eden izmed organizatorjev te zadruge in vsa leta njen odbornik in vnet zagovornik. časten mu spomin.
Majne, ki so zaradi letošnje hude zime precej dobro obratovale, so že omejile obrat na dva ali tri dni na teden. Nekaj mnjših "lukenj", ki producirajo prempg zad omačo porabo, bo pa vsak čas ustavilo obrat in prenehalo z delom do meseca avgusta ali septembra, ko spet odpro rov.
Tudi na VVPA počasi odeslav-ljajo delavce. Kot povsod, tudi pri tej stvari igra "palitika" precejšnjo vlogo. Poznam rojaka, ki sta sama s ženo, pa dobi več dela kot pa rojak, ki ima večjo družino za preživljati.
A. Shular.
Demokracija in diktatura
Demokracija in diktatura je naslov predavanja, ki ga bo imel sodrug Math Petrovich v petek 5. aprila v coMinvvood-skem soc. klubu. Predmet je zanimiv in zelo aktualen v sedanjem času. Da bo s. Petrovich dobro in zanimivo predaval, ve vsakdo, ki ga je že sli* šal. Predavatelj bo odgovarjal na vprašanja. K predavanju vabimo vse, ki se zanimajo za splošne razredne in politične probleme. Vabimo tudi naše nasprotnike. Vsakdo je dobrodošel.
- Pred predavanjem bo seja, na katero vabimo vse sodruge in kandidate za vstop v našo stranko. Na tej seji bomo zopet sprejeli nekaj novih članov. Koliko, bomo pcrr.cje poročali. Pričakujemo jih lepo število.
Collinvvoodski klub mora korakati naprej, mora zrasti v močno socialistično postojanko. Pozneje, ko enkrat postavimo klub na močno podlago, bomo morali pa pričeti misliti na organiziranje mladinskega kluba.
s V nedeljo 7. aprila pa se vrši v Narodnem domu prireditev soc. Zarje. Na programu bodo zanimive točke, pri katerih bD-do sodelovali v pni vrsti naši mladi. Igrana bo tudi Mo'«kova enodejanka "Nevtralni Amor". Ta igra je izvrstno delo, komedija in pol, povrhu pa tudi ja-
sno kaže nepotrebne boje, ki so vladali med rojaki v času prve svetovne vojne. Baš iste stvari se danes nanovo pojavljajo in radi tega je igra zelo primerna današnjim dnem. Pridite! — Vstopnina je majhna. Po koncertu in igri bo ples. Vabimo tudi rojake iz bližnjih slovenskih naselbin.
Milan Medvešek.
Zahvala za sodelovanje
Chicago. — Ob priliki koncerta pevskega zbora Save minulo nedeljo so člani in članice kluba št. 1 JSZ in zbora Save delali kjer je bilo potrebno. Vsa prireditev je bila vzorno izvršena. Nekateri so delali bodisi v dvorani, v kuhinji in v točilnici od početka do konca. Vsem tem iskrena hvala. Enako udeležencem in stploh vsem, ki so nam naklonili sodelovanje v kakršnem koli oziru.
Chas. Pogorelec, tajnik kluba št. 1 JSZ.
Govori na konvenicij soc. stranke bodo oddajani po radiu
Vsa tri velika omrežja—National, Columbia in Mutual — bodo oddajala govore s socialistične konvencije v VVashingtonu, D. C., širom dežele.
Prič no se v soboto 6. aprila ob 10. do p., vzhodni čas. Govorniki, katere bomo lahko 6uli po radiu, so Maynard C. Krue-ger, Norman Thomas in Daniel W. Hoan.
V nedeljo 7. aprila bo intervju s predsedniškim kandidatom soc. stranke. Oddajan bo po radiu Columbia Broacjcast-ing Co. od 7. zvečer, vzhodni čas.
Čitatelji naj pazijo na naznanila o teh in drugih oddajanjih s socialistične konvencije v lokalnih radio programih.
S*IM»MtHm»MMMMMI
! .PRISTOPAJTE K
; SLOVENSKI NARODNI ; PODPORNI JEDNOTI j;
! NAROČITE SI DNEVNIK o
i "PROSVETA"
Slane sa colo leto $6.00,
pol leta $3.00	*
] )	Ustanavljajte nova druitva.	!!
* >	Deset članov(ic) je treba aa	j J
j |	novo dru&tvo. Naslov za list in	< > < | sa tajništvo je:
; 2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILU
♦ iinmmhimt .................mi........n
' *>
ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
Adria Printing Co.
1838 N. HAI^TED STREET, CHICAGO- ILL.
Tel, Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS

Prihodnji
MAJSKI GLAS
ho im»veten 35-LETISICI PROLETARCA. Obse-
gol bo najmanj 84 tirani. V njemu bodo spini naših prejšnjih in novih soirudnikov, zgodovinski podatki iz našega gibanja, leposlovni in drugi širini. Dalje slike klubov, ilustracije itd.. Izide sredi aprila.
POSAMEZEN IZVOD STANE 25c.
Za večja nart>čila popuH. Cene so sledeče:
10 iztisov	2,40 75 iztisov . . .»15.75
25 iztisov---- 5.75 100 iztisov . . . 20.00
50 iztisov---- 11.00 250 iztisov . . . 47.50
_	Naročila naslovite:
PROLETAREC
2301 S. Lawn«lale Ave.,
CHICAGO, ILl
de!« i*.C*n«U4 Hart*au ne »mt nik«-
"ZARJA" BO SPET TRIUMFIRALA NAJVEČJI SLOJ V ZED. DRŽAVAHiB.g—a-j-j-t
hh^ se vedno brez svoje politične ah globo, Nobenemu človeku ni dovo-
ORGANIZACIJE IN PRAVE ZAŠČITE1 •2®iSraa
Plača za "planiranje"
Cleveland, O. — Pevski zbor "Zarja", od*ek khtba št; 27 Jr S. priredi HV4>j pomladanski kencert v nedeljo 7. aprila v Scenskem narodnem domu na ( I a i r Ave. Prične se ob 3. jo p. Kakor je bila uspešna Zarjina jesenska prireditev, ta-ko smo uverjeni, da bo tudi ta, ki se vrši prihodnjo nedeljo.
Kako mislim to? Naj pojasnim. Kar se tiče pevcev in pevik "Zarje", je jasno, da bodo svojo nalogo izvršili v pod ni meri. A za uspe h p-ireditve je (potrebno tudi, da imajo velik poset. Zaslužijo ga. Torej napolnimo jim avditorij do zadnjega sedeža.
Slovenski socialisti in somišljeniki ter drugi prijatelji de-'avskih kulturnih društev, kakor je nož. Zarja, lahko pomagamo k uspehu. Ne samo od pevcev in pevk, tudi od nas le odvisno, koliko časa še bo mo-la *oc. Zarja gojiti našo gias-lx> in ob enem pomagati v delavskem gibanju.
0 vztrajnosti soc. "Zarje" večkrat premišljujem. Na koliko ovir je že naletela! Koliko boja je že bilo proti nji. Mislili smo že, da zaprek ne bo mogla kar naprej zmagovati. Pa jih je vendarle. Jeklena volja vztrajnih pevcev in pevk, z zaledjem kluba št. 27, je bila v .»tanju prebresti vsako oviro.
Aktivnosti soc. Zarje skozi zadnja leta so nam dokaz, da je ona še zmerom tista -gonilna sila med nami, ki druži in veže tukajšnji napredni slovenski zi-velj. Njene priredbe so bile vae dobro obiskane. S tem ji narod izreka svoje priznanje za njeno delo in upam, da stori isto tudi sedaj. Kajti drugega plačila naši pevci in pevke nimajo.
K obilnemu pose tu lahko pomagamo vsi. Na primer z agitacijo v razpečavanju vstopnic v predprodaji. Dobite jih lahko tudi pri podpisanemu. Posebno še nas sodrugov je dolžnost pomagati pri tem delu, da bo Zarja" imela ne le moralni nego tudi finančni uspeh.
Zavedati se moramo tudi, da se vrši prihodnji zbor JSZ in Prosvetne matice v naši naselbini. Ob enem slavimo jubilej 35-letnice Proletarca in Sojetnico kluba št. 27. Taki jubileji /a nas ne pomenijo samo (praznovanje, nego tudi delo. Kajti uspeh našega skupnega, složnega dela je, da imamo za seboj že desetletja uepešnih aktivnosti. V teh vzrujenih časih je sodelovanje še posebno »potrebno. Skušajmo vsak po svojih močeh "koeperirati drug z drugim z edinim namenom kako čimbolje koristita dobri stvari.
Kakor je potrebna složnost med zavednimi delavci drugod, tako je potrebna tudi med slovenskimi socialisti v Cievelandu. čimveč bo smisla za toleranco, in Čim manj bo rahločutnosti, toliko laglje bo za nas vse skupno delovati.
Kajti pred nami je ogromno deio. To je leto volilnih bojev, letonašfrh jtrbHejnih proslav in zbora JSZ ter Prosvetne matica in ieto agfcacije~za pojafanje naših vrst. Uspeli bomo, Če bomo vsi skušali bki lojalni bojevniki za skupno stvar.
Za naš napredni slovenski Cleveland bo dobro,'da se c žira preveč v preteklost temveč skuša čimboljše delati za bodočnost. Slovenski socia isti sicer ne bomo rešili sveta, a k ?kupno**ti lahko veliko ipripa-moremo. Razno demagoštvo bi merali ignorirati, izzivalce enostavno odklanjati in take, katerim ni za pravo *motreno, složno delo, izolirati.
Demago&e fanatike je najboljše pustiti v miru, kajti tudi njih bo enkrat konec. Kar pa e tiče naših aktivnih ljudi, je pcUeno, da gledamo na njihovo delo v prošlosti z rešpek-tom in jih skušamo obdržati med seboj tudi v bodoče. Pri soc. "Zarji" se sodrug in so-iružice tega zavedajo v polni meri. Torej so tudi upravičeni, da pridemo 7. aprila vsi na njihov koncert. Ako bo vreme ugodno, upamo, da pridejo prijatelji soc. "Zarje" omenjenega dne tudi iz drugih naselbin.
J. F. Dum.
Sejo mladinskega odseka
Ciceio, in. — Prihodnji petek 5. aprila bodo zopet imeli svojo sejo člani mladinskega odseka kluba št. 1 JSZ (JSF Junior Guild). Ta odsek zadnje čase poleg sej ni imel posebnih aktivnosti, na prihodnjo sejo pa je povabljen Donaid J. Lotrich. Predmet njegovega govora bo pomen demokracije. To je važno vprašanje za vsakega delavca posebno v sedanjih časih in naravno, da se zanima zanj tudi mladina. Člani in čia-nice tega odseka pohajajo večinoma v višje šole. v katerih razpravljajo tudi o socialnih problemih, civilnih svobodšči-r.ah itd. Prihodnji petek bodo torej imeii zanimiv večer. Ko bo s. Donaid svoj govor kanca i, bo odgovarjal na vprašanja.
Za mladino, ki ima življenje še pred seboj, je važno, da se o demokraciji pouči in ob enem da se tudi pouči, kako si jo o* hraniti in zboljšati. Ko doraste-Jo, bodo vedeli, kako glasovati, da bodo ščitili v zakonodajah svoje in ljudske koristi.
Starši, ki imate otroke — fante in dekleta šolske starosti — priporočite jim, naj pridejo prihodnji petek v Slov. delavski center, da čujejo predavanje in se udeleže razprave. To bo pripomoglo tudi k večjemu zanimanju za omenjeni mladinski odsek in ob enem bodo čuli predavanje o predmetu, ki je za bodočnost te dežele in ljudskih svobodščin življenske važnosti. — Kristina Ttnrpm.
Sta naročnino na Proletarca
oWiH?
(Nadaljevanje s 1. strani.)
kom aamfm. Nikak vladni urad ne mo- I
ta vporabiti nabrane podatke v »vr ho davkov, pueiakav ali kakih odredb, Cen»u» Bureau se ne ta nima ta to,
Spcmni naj »e dela, kakor ao ga vršili Deba, Hillquit, Bar- ^ ^ prUeIjen#c prbel v u d€. ftr, London, Maurer in našteti drugi in ae odloči nadaljevati po njihcvih potih. Bližnjic v ntiem pokretu ni. Tiati, ki ao jih hoteli, ao ae večinoma umaknili čim »o dokončali avoje pogubno ftakcijako borbo aocialiatični atranki v škodo.
Zed. države co ogromna industrialna delala. Svobodna po litična akcija je v nji ie dovoljena. Ampak ao edina demokratična dešela na avetu, v kateri je delavstvo bres resne«a, velikega političnega gibanja.
Rasne farmarake delavake, progreaivne in alične atranke, ki ao naatale po alomu aocialiatične atranke, ae niao obnesle. Sploh co ae izjalovile toliko, da letoa nobena izpred njih resno ne miati poseči v volilni boj pod avojo označbo, i« manj pa na iniciatiranje gibanje za akupno delavsko politično akcijo v letošnjem volilnem boju. Komuniatična stranka ae je letoa in lani čute razgalila za poljubno orodje kapric diktatorja in vnanje politike ICremla.
Tako vidimo, da ima socialiatična stranka apet priložnoat pcstati STRANKA, kakršna je bila do leta 1916.
Ne bo pa dovolj, če njena konvencija v Washu»«tonu le nomi-nira kandidate. Kajti stranka »i mora po vai deželi najti spo tebnih, zavednih delavcev, ki bodo znali kampanjo izveati praktično in a preporodom socialističnega pokret a. Lepe besede ramo na papirju tega ne bodo dosegle.
Zavedni slovenski delavci žele aocialiatični atranki uspeh. Kajti njen napredek je ob enem naš. Ce nazaduje, je to udarec tudi po naftem pokretu.
Nadejamo ae, da bodo udeleženci aedanje konvencije razumeli nauke prošloeti in iz njih znali ustvariti PREPOROD aocla- li»to 10 dodatnih vpraAanj. Vprašanji.
k'	Z|odovin»k» nujnost »h,.- ^
va. Ce ga ONI ne bodo apoaobni ustvariti, se bo pojavil nov pokret. mogoče ne pod socialističnim imenom, a vendarle za socia lizem. Nevarnost je le, da če ma ne bomo zmožni naloge, bo za dclgo odložena, predno se je kdo druga reano in uspešno loti.
ieio. To ni njegov posti. Isti le se. iteva itevilo tujerodnih ameriških dr-tavljanov, onih, ki imajo prvi papir, in onih, ki so inotemci. Ljudsko itetje I. 1030 jc ookatalo, da je bilo 7,919,-536 tujerodnih ameriftkih driavlja-nov, 1,266.419 tujerodcev s prvim papirjem in 4,618,341 inotemcev.
Vpraianje, na katero utegne biti zagonetno odgovoriti ta tujerodce. ' rojene v nekaterih pokrajinah, je ono , tlede rojstnega kraja. Da se jim to olajia. je urad itbral leto in dan precej na ta j v preteklosti, tako da bo i vsak na jasnem glede mej dotične dežele. Ubrani datum je 1. januarja 1937, Ako pa ne kdo ne more odločiti izjaviti, v kateri deieli se je rodil, bo popolnoma prav, ako navede državo, pokrajino ali provincijo, kot čeftko, Pomorte. Tirolsko, Aliacijo, Barabijo. Canton, Hrvatsko itd., ali pa me-sto, Prago, Lvov, Gdanj, Dunaj, Hong-Kong,, Tientain, Bratislavo, Lodt.
Dodatno k rojstnemu kraju in dr-iavljanstva se vpraša o starosti, spolu, barvi, takomrkem stanu, kake vrste delo kdo opravlja in v kakem pobiti dela. Druga vprašanja se tičejo podatkov glede metde in plače, nezaposlenosti, dovršenih šolah in kje je kdo iivel pred petimi leti.
Od ene (»sebe itmed vsakih dvajsetih se bo tahtevalo, da odgovori na
CJkaški mestni svet ima po-*eben cd bor, č)jar naloga je planiranje mestnega razvoja. Predsednik odbora ima $601 plače na dan; Plače o^taiHt članov te komisije so do $6,000 na lero. To so paitfcnrshrtbe. Planiranje novega Chicaga je re* nujno, a najprvo je treba dve tretjini tega mesta podreti. Za to delo ipa ni potrebna komisija, pa i pa šele za graditve, za kakršne pa nima čikaška občina še nikakih financ, brez katerih bi tudi še tako lepe načrta ne moffla izvesti. A tudi načrtov nima.
Koliko,je delavcev v Zed. držovoh?
Pri letošnjem popisovanju pVebjvalstva se gleda zelo velike na statistiko. Vse izpraševanje je urejeno edino v statistične namene. G<!i<*om cenzusa pred desetimi leti je biio v Zed. državah 48,829,920 delavcev, upoelenih za zaslužek. Med njimi je bilo 7.411,127 tujerod-
nih beloko-žcev. Koliko jih je sedli j? Tb bo dognalo lete in je ljudsko štetje. », .
PKIIlEDBi: KLUBOV
J. S. Z.
w
Zarjo" poda koncert z igro
Cleveland, O. — Kaj je bolj prijetnega na svetu, kot se naslajati ob zvokih lepe pesmi, še posebno če je ta pesem ubrana in raznobravnal Saj tudi šop roš je lepši v raznih barvah. Soc. "Zarja" poda v nedeljo 7. aprila v Slov. nar. domu na St. C'air ave. tak izbran in pester lop slovenskih pesmi. Prav zanimiv in slikovit šop bo to. Se-stoječ od ljubkih podoknic, veselih napitnic do težjih klasičnih zborovih skladb podanih po celokupnem arboru in posamezno v soiospevih, duetih, kvartetu in ženskem ter moškem zboru. Nekatere od teh so nam že poznane, hvaležno blago iz prejšnjih dni, večina pa je novink, prvič podane na tem odru. "Zimska pesem" je ena teh no-vodo ^ lic, odeta z močnimi krili, vredna najmanj cekin. "Dekle kaj bo s tabo?" je druga, ki nam ne gre več i* spomina. "Rože je trgala" se tudi želi predstaviti, novo moderno blago, srčna izpoved zaljubljenega dekleta, ki sporoča dragemu, da ima zvesto srce in balo gotovo. In potem: "Naš dan", "Popotnik", "Dani se", "Sirota" in še druge pridejo na lahnih krilrh.
V drugem delu bo podana jako posrečena I. Mole kov a igra "Nevtralni A mor", priobčena v "Družinskem koledarju" leta 1917. Spisana je bila za časa zadnje svetovne vojne, ko so r<»gljale strojnice in je svet po-ncrel od blaznosti; obdeluje vojoe posledice tukaj med nami v Ameriki. V igri je polno napetosti in resnih prizorov, pa tudi ljubimkanja in burke ne manjka. Takih prizorov, da se moramo nahehetati prav do kraja. Saj bo eno glavnih vlog imel v rokah naš komik Anton Eppich. ki bo šturmal tako, kot so šturmali pri 17. pešpoHcu v stari Avstriji. Drugi v vlogah nastopijo MHan Medvešek, Josephine Turk, Anton Perušek, Louis Zor ko, John Krebel in Ivan Čeh.
Program se prične proizvajati, kot običajno ob 3. pop., nakar tMM plesna veseliea do pozne ure. Vstopnice v predprodaji »o samo SOc in se jih dobi v Makovcovi sladščičarni v SND, v Durnovi trgovini na Waterloo Rd. ter pri.pevcih in
N.roiaina sa Zdrulene driSve (laven Chicafa) ia Kanada M.00 K "Zarjinih" sotrudnikih. To bo k na lete; $3.00 aa pol letaj $1.50 sa latrt letat aa Ckfca«a ia Cleera £ "Zarjill" p*vi koncert, odkar j«
$7 so sa cala letei H 7f sa pol lata, sa iaa.em.tfe $0.00. J avditorij SND akustično ilbolj-
Šan. Stene v ozadju in na stropu so prevlečene s posebno in-sulacijo, katera preprečuje odmev v dvorani in pospešuje hitrejši tok glasu. Pridite, bomo videli, kolfko je res dvorana izboljšana.
"Zarja" je sedaj po števtfo večja kot kdaj p^rej. Ojščana je največ po odraifi mladini iz domovine in tukaj rojeni, katera
sodeluje s starejšimi močmi bolj energično kot se more to opaziti kje drugje. V nedeljo bo mladina zopet potrdila, da se zanima tudi za resnejše stvari. Naša dolžnost pa je, da ji damo vzpodbudo.
Slovenska pevska publika, somišljeniki in prijatelji ste vsi prijazno vabljeni.
Leo. Poljšak.
TUJERODCI IN LETOŠNJI CENSUS .
(Is trgovskega department®
vlad«, urad sa Ijodtko itetje)
Na tujerodne ljudi, živeče v Zdm-t*nib dri*vab. aa bo v Uudakem fttet-ju (Census of Population) aprila me. seca stavilo le eno edino vpraianje, ki ae ne bo stavUo na tukaj rojene A merilca nee. lato se tiče državljanstva, da-li tujerodna oaeba, ki se našteva, je naturalitiran ameriiki državljan, da-li ima prvi papir otiroma da-li je inotemee. Od Amerikancev. rojenih na tujih tleh. s^b« isto vpražalo. VpraAanj* o državljanstvu so se stavila v vsakem ljudskem žtetju od 1. 1k90. naprej.
Pr pisni urad (Cenaus Bureau) se ne zanima ta posametnikc kakor posameznike. Nabira in sciteva poka tke glede milijonov ljudi in jih objavlja le v tabularni obliki kot statistično informacijo. Po takonu, ki določa ljudska Štetja'vsakih deset let, mora vsakdo resnično odgovoriti na vpra-Janja, ki jih stavi fttevni uradnik. Isti uradnik pa in vsaka druga oseba, ki
ti dve vpraianji naj se dotičnik ravna po i*teni privilu kakor na odgovarjanju na vpražanja v giavni listi. Treba navesti ono deželo, kjer se je rojstni kraj nahajal 1. januarja 1937, in če je to težko, potem driavo, pokrajino, provincijo ali veliko mesto, kjer se je oče otiroma mati rodila.
Drugo dodatno vpražanje, ki utegne biti ta nekoga težko, je ono o "jetiku, ki se je govoril doma v mladih letih." Ako je kdo govoril doma dva jetika ali več, naj se navede oni jetik, ki se je najbolj pogostoma govoril.
Letošnji je test na jati desetletni Census. Pn i je bil itveden I. 1790. Poleg štetja prebivalstva, ki nabere informacije o 132 milijonih ljudi, se naftteje milijonov stanovanj v po-piau stanovanj (Census of Housing), tri milijone poslov v poslovnem popisu (Census of Business), 200,000 to-varen v tovarniškem popisu (Cenaus of Mattufacturers), sedem mUijonov farm v poljedelskem popisu (Census o i Agriculture) in 400,000 petroleje-vih vrel ter 14.000 premogovnikov in rudnikov ter kamnolomov v popisu rudnikov in kamnolomov (Census of Mineš and Quarriea).
Da nabare te informacije, bo Can. stts Bureau sapoalil 120,000 itevnih nastavljencev.
Strah in skrb za otroke-
Mogočna sila vojnih aeropla-nov še vedno čaka. kdaj ji bo ukazano planiti. V Pariiu vei-bajo za Čimhitrejši odhod iz mesta 200,000 otrok. Iz Londona so jih izselili prvi teden voj* ne, a so se večinoma vrnili, toda morajo biti pripravljeni pobegniti na prvi ukaz nazaj na deželo. Kajti nevarnost iz zraka neprestano preti.
RUSIJA NE BO SLA ZA NIKOGAR PO KOSTANJ V OGENJ" I
c
I
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI

V USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA DESET ^ \ CLANOVnC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO 1
5
§
NAROČITE SI DNEVNIK
■MtOSVKTA

1
Naslov za list in tajništvo je:
!
2(m7 So. Lnundnlo Avenue J ehiratfo, flKnoS*	!
I
(Nadaljevanje s 1. strani)
vzrok sporazuma ni bil le obup Finske, ki se je s svojo armauo vred nagloma utruiala. ampak bojazen Monkve, da jo zavezniki napadejo na bl itn jem vzhodu pod pretvezo, da se igre za pomoč Finski, v resnici pa bi ptremeli po uničenju njenih oljnih polj, od katerih je odvisna vsa sedanja ekonomija Sovjetske Unije. Sicer bi lahko rut*ki letalci enako uničili oljna pelja v Iranu in Iraqu, ampak to bl" zanjo ne bilo važno. Kar jo skrbi je, kako oskrbovati čezdalje več olja motoriziranemu obratovanju ruskih kolektivnih kmetij in naraščajoči industriji.'
Anglija U ni 2 a do vol jn«
Anglesrki vladi je pršv, da Rusija ne kani pomagat* Nemčiji z oboroženo silo. Ampak saj je Nemčija sedaj nW ne potrebuje 1 Kar resnično rabi, je rusko žito, rusko ofoje, kevine itd. Vsled te*a so na Molotov govor v Londonu odgovorili s pretnjo blokade v Črnem mor-jd. Francosko in angleško bro-dovje more vanj le s pristankom Turčijet Ampak Turčija, pravijo, je sedaj že toliko v zavezništvu z omenjenima deželama. da je bolj in bolj primo-rana/ aktfvno Kodelovati z njima. Res, dm je Molotov Anglijo In Francijo svaril, da se igrati
z ognjem. A v l>ondonu trdijo isto o vladi v Moskvi. Ko hitro je [pričela sodelovati gospodarsko in politično s Hitlerjem in s tem proti Angliji in Franciji, se je začela igrati z ognjem.
AnffteAki tisk sedaj Molotovu svetuje, da ako je za nevtralnost Rusije, naj neha zalagati Hitlei ja z blagom, ali pa boan-gleSika blokada vzela v svoje območje tudi Rusijo, kar je nedavno že pričela. Ruske ladje, nhmenjene v Vladivostok, naložene z bakrom in drugim blagom, ki gre lahko po sibirski železnici v Nemčijo, sta začeli Anglija in Francija na Pacifiku ustavljati in jih tirati V njuna a zfj.sk ft pristanišča. Zapisali gnfto zadnjič in tu ponavljamo, da j« Anglija v vejni zares. Njen trden namen, tako izgleda sedaj, je Hitferjev tretji rajh sipraviti na kolena, pa tudi če se bi morala vsled tega zaplesti v vojno še z Italijo in Rusijo. Očividno je, da je Mussolinija staro bojimo razpoloženje sedaj, ko Anglija in Francija nista več '"pacifistični", zapustilo, in da so tudi v Modcvi izprevideli, da ne bi bilo dobro" iti za tfitlerja po kostanj v žerjavico. A v teku par tednov, ali .*e prej, ne lahko marsikaj spre-mtni, kajti sedanja vojna je v glavnem vojna intrig: in zavrat-nosti, v katerih se ne more n<> benn dežela na katerokoli drugo resno zanesti.
Presojanje dogodkov dom in po svetu
(Nadaljevanje s 1. strani.)
ko bo reagirala sovražna diplomacija (in s tem vlade) v Berlinu, Moskvi, Rimu in katerih drugih že se stvar tudi tiče. Drugo tako tipanje je giede Madžarske. Kratka vest pove, da je bii madžarski diplomat na obisku pri papežu in mu med drugim potožil, da zahteva Nemčija, in z njo vred Rusija,, v "slučaju potrebe" poslati svoje čete preko Madžarske. Kam, in proti komu, tega notica iz Vatikana ni pojasnil a/Pač pa le to, da je Madžarska šibka ia bo metala prehod dovoliti pod pritiskom sile. Napad preko Madžarske more Nemčija kaniti predvsem proti Rumuniji in Jugoslaviji.
Del Finska, obsegajoč 14,000 kv. milj, je postal del 'Karelo-Finske neodvisne sovjetske republike". Interesantno je le to, da se je iz nje izselilo kakor hitro se je moglo kakih 400,000 Fincev, ali okrog štiri petine od onih, kolikor jih je prebivalo v 'osvobojenem" deju njihove dežele.
Zvezni kongres je proti razmetavanju. V počet k u svojega sedanjega zasedanja je črtal milijone pod krinko "varčevanja"! Potem pa vsote zvišal v druge manj potrebi^j^li pa v povsem nepotrebne namene višje nesro znaša vsota skupnega proračuna, ki ga je kongresu predložil Roosevek. Farmarski blok je dobro izšel, dasi revni farmarji ne dobe od tega nič večjih koristi. Najbolj udarjeni so ljudje na relifu, ker poslanci In senatorji smatrajo, da se pri njih najlaglje kaj prihrani. Vzlic temu je Roosevelt 27. marca priporočil, da se relifne akcije ne sme preveč zapostaviti in se ji naj dovoli vsaj še eno milijardo dolarjev. To je detoro. A še bo<jše bi bilo najti kako pot za cdpravo brezposelnosti. Kajti če ne bo deset milijonov delavcev več na cesti, tudi relifa ne bo treba.
APRIL
CLEVELAND, O. — Pomladanski koncert soc. Zarja v nedeljo 7. aprila v SND aa St. Clair Ave.
BRIDGEPORT, O. — Majska prireditev kluba Naprej it. 11 JSZ e soboto 27. aprila ? društveni dvorani.
MAJ
DETROIT, MICH. — Majsko pro-slavo in slavje 35-letnice Proletarca piiredi kluv št. 114 JSZ v nedeljo 5. maja.
SPRINGFIELD. ILL. — Majska proslava kluba št. 47 JSZ v nedeljo 5. maja popoldne v Slovenskem domu.
MILWAUKEE, WI S.—Konferenca klubov JSZ in društev Prosvetne matice sa Illinois in VVisconsin v nedeljo 12. maja v S. S. Turn dvorani, 725 W. National Ava.
BARTON, O. — Konferenca Pro-sv«4ne matice in JSZ sa vsbodai Ob »o in W. Va. v nedeljo 26. maja ob 10. dop. na farmi s. J- Skoffa v Bartonu.
SYGAN. PA. — Konferenca klubov JSZ ir društev Prosvetne matice v nedeljo 26. maja v dvorani društva št. 6 SNPJ.
JUNIJ
ARMA. KANS. — Piknik kluba it. 21 JSZ v nedeljo 9. junija.
CHICAGO. ILL. — Piknik v korist Proletarca v nedeljo 30. junija na Keflovem vrtu v Willow Springsu.
STRABANE, PA. — Piknik kon-ference klubov JSZ in Prosvetne matice sa sap. Pennsjr Ivani jo v nedeljo 30. junija na Drenikovih prosforih.
v
JULIJ
CLEVELAND, O___Slavje 30-«a»-
niče kluba it. 27 JSZ in piknik soc. Zarje v nedeljo 7. julija na farmi federacije SNPJ.
AVGUST
STRABANE, PA. — Piknik kluba it. HS JSZ v nedeljo 16. avfusta na Drenikovih prostorih.
OKTOBER
CHICAGO. IU__Dramska pred
slava kluba it. 1 JSZ v nedeljo 20. oktobra v dvorani SNPJ.
NOVEMBER
CLEVELAND, O. Na Zahvalni dan v četrtek 21. novembra koncert *oc. ZaHe v SND. St. Clair Ave.
CHICAGO, ILL. — Koncert Save, v nedeljo 24. novembra v dvorani SNPJ.
DECEMBER
CHICAGO. ILL. Silvestrova sa-bava kluba it. 1 JSZ v Masonic Temple, 23rd St. in Millard Ave.
1»41.
MAREC
CHICAGO, ILL. — Priredba v korist Proletarca v nedeljo 2. marca v dvorani SNPJ.
APRIL
CHICAGO. ILL. _ Koncert Save, v nedeljo 20. aprila v dvorani SNPJ.
Ste prejeli opomin, da je vam naročnina potekla? Ste jo že obnoriH?
Kdor hoče biti socialist, mora poznati in razumeti socializem.
m»S»MeMMIMMMMMM
Polondech's Yugoslov-Ameftcon Radio Broadcost
tv*ry Saturday, i to 4 P. M. Sfation WHIP, 1480 kilo-cycles.
i • j .., •.
(Ftrst Station on your dial.)
OMMMMMMM M IO«««««
BARETINCIC & SOH::
POGREBNI ZAVOD
Tel. 1475	!
424 Broad Street-JOH NSTOW N, PA. IIIMIItMMIlHIHillHtl
MILLER'S CAFE
5205 St. Clair Ave., Cleveland. O.
Fino pivo* vino in ftfanjs. Vsak p«, tek ribja večerja, ob aobatah ko-koija. — Fina poatreiba. Dobra godba.
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN AND SURGEON
OFPIOJK HOURS: 2:0C—4:00; 7:00—8:30 Daily At 3724 W. 261 h Street
Tal. Crawford 2212
At 1858 W. Cermak Rd
4:80—6:00 p. m. Dally Tol. Canal 1100
Wedne»day and Sun<fay by appointment« only
Residene« Tat.t Crawfoed 5440 If no ansvrer —- CsR Austin 5700
1
iii h»»m m »i 11«« ii i i 11 ii il
■	Prva slovenska pralnica se priporoča rojakom v Chicagu, • * Ciceru in Berwynu.	•
■	I
! Parki ien Lauiidry Co* I
" PRAHIC ORILL in JOSEPH, KOZDRIN, Ustnika m | Fina postrežba — Cone smerne — Delo jamčeno a
■	Telefoni: CANAL 7171—7175	I j 1727-1731 W. 21 st Street CHICAGO, ILL. m
(■■■■■■■■■■■■■■imiana...1
A Yujro*Uv Weekly Devoted to the
Interest of the Workers
OFFICIAL ORGAN OF Yutfoslav Federation S. P.
PROLETAREC
kThjcation
ORGANIZATION
CO-OPERATIVE
COMMONWEALTH
NO. 1699.
Pukliaked Waekljr Al 2301 So. Lawndal» A»«.
CHICAGO, ILL., April 3, 1940.
VOL. XXXV.
The Labor Chorus
A i. a cultural inodium the labor chorus has been widely pcpularized amcng unions and in the Socialist movement. In every large laber union we find this form of activity prevails. Nor U it an inncvation. for labor songs have been composed and sung by organized groups cn picket lines and as a means of enter ta inment since the beginning of the labor movement.
Last wcek we announced two concerts given by the largest labor choruses in our movement— "SavaM and "Zarja". Both these groups have been in eaistence a good many yeara, each prerenting two concerts annually in addition to appearin* on varicus programs sponsored by our organizations throughout the seacon. Both are self-sustaining groups, which of course, cntails a full program of activities of their own in order to raise necessary sustaining funds.
We're right proud of both these groups as well as of others whose activities are confined to a smaller scale.
Socialist Party Convention
Th« first session of the Socialist Party's National Convention w»ll begin in the nation's capital this Saturday and continue on through Sunday and Monday, April 6 to 8th.
Members of the Jugoalav Socialist Federation will be in-tereated in knowing that our resolution calling for a new due s paytng arrangement with the national organization will be presented to the Convention. This decision was reached last week at a meeting of the JSF Eaecutive Committee, after the secretary's report, showing our present stand ing, was given.
Our Federation will be repreaented at the Convention by Anton Garden. More about the aetion taken by the JSF Ex-c-cutive will be found in the Slovene seetion of this issue.
DIFFICULT BUT ATTAINABLE GOAL
Recently we mentioned the fine succesa of our Cleveland Branches, 27 and 49, in securing new members. The same good newi wu also received from Kansas and Milwaukee Branches.
Securmg new members under present day circumstances with the labor movement m general tom with dissention and internat strife, and our own movement stalmated, is diff:cult, to be sure, but vitally neceasary. It is high time to forget petty differences and put our Branches on a prospering basis once again.
Let'a hope the Cleveland spurt turns out a good omen and rejuvenation of inaetive members will follow.
irS A GREAT SYSTEM
Tipped off by police officials, Ford strong-arm squad beat up organizer for United Hatters, Cap & Millinery VVorkers who had just come to Dallas. Ford thug teli* NLRB ezaminer that even though company waa not pro-ducing millinery, it vras squad'a duty to attack organ izer.—News i tem.
Consider the plight of a hatter Who thought that it wouldn't matter
To Henry Ford'a goon-men
If hatters vvent union— Novv the hatter is wiser and sadder. a a a
THE NEEDIEST CASES
Republican platform-drafters might get aome uacful idea* on fHief from the Rockefeller-dominated town of VValsenburg, Colo.
Unemployed men wcre given $1 a month, if that much was left after local officials divided up the poor fund among themselves and friend«. a a a
We aren't squawking about the 100 grand that the Rockefeller family gave to Finland, but couldn't they s pare a f«*w dimes for the brothers out in Walsenburg?
a a a
NATIONAL HISTORY DEPT.
Our Nevv Orleans correspondent reports that since the recent election, Ihe dock board has fired 415 rat-catchera, 43 inspectors of ratcatchers and 35 atenographers who kept re-cords of ratcatching.
Rats are now so thick in the city that they croaa the atretta in droves, a I though prudently vvaiting for the green light.
a a a
In Alezandria, Va., a 146-year-old ban on Negroes at the public library has been lifted.
Thia pracedent might encourage other southern states to lift the ban on teaching Negroea to read and vvrite.
a a a OBITUARY NEWS
The number of bicycle riders haa doubled in the past seven years, reports th« Greater Nevr Vork Safety Council, which is afraid that unleaa the eycliata take greater precautions the total will be right back wh«re it was in 1933.
a a a
•
Detective* and city street department employe« sifted aahea for eight dnys to find $1.003 that a Philadelphia widow had hldden in furnaee ashes.
The tabloids might have headed the story: Cops Catch Caah Cache In Anhes.
UNIVERSITY 4-7753
One of the happy things about Father Divine's cult is that it breaks the monotony of the telephone book with such listings as "Heavenly
Bride."
But we think the telephone com-pany should »oh It,"Bride Heavcr.ly." a a a
Consumers Union has two sugges-tions for the problem of perspiration, »ometimes k novv n as s* eat.
One is to buy 15 per cent aluminum chloride solution, vvhich is much cheaper than branded deodoranta. The other ia to take baths.
Your World and Mine
By NORMAN THOMAS
• Finland's acceptance of Stalin's peace was tragic, but the brave Finna viere prohably right in thinking a continuance of war against auch over-whelming odda more tragic.
Two facts stand out: (1) The com-plete hypocrisy of &talin'a claim to be "freeing" the Finna from Manner-heim in favor of the "pcople'8 government" of Kuusinen. In the peace thst fake governmoht was forgotten. Stalin took what he wanted (for the present) thinking more not worth the priče. It was the pnrest imperialism, the purest example of exploitation of the little nation by the big one imag-inable.
The second outatanding fact is the folly of trusting England and France for help. So far they have succeeded in letting other nations do all the real fighting. They either couldn't or wouldn*t give Poland or Finland any effect i ve aid. It is a lesson that will not be lost by small nations — as Scandinavian comment makes obvious.
Our abhorrence of Hitler'* and Stalin's widespread use of bestial brutality as a means of government and our preference for British and French imperialism with all ita faults must not blind us to the plain facts that our entrpnee into war will not change inefficiency, make Chamberlain and Daladier alliea and aocial re-huilders to be trusted. or remove one stngle economic or political factor in the decay of European civilization. Rather- it will engulf our own democ-racy in the min. Sumner Welles may or may not bring bark a report to warrant American mediation noar. Nothing he can report wll| warrant American intervention in Europe's or Aaia's nar.
' Zarja99 Ha* Excelleni Program For Sunday
CLEVELAND. O.—Ia>t your heart beut to the.rhythm of melodious aii ?-ing vvhen Spring heralJs another concert of the Socialist singiiu *ociety "Zarja" Suiulay, April 7.
lleadlined will be dueta vvith Tony Perusek, who gained popularity in 44 Zarja'a" laat concert, and Josephine Turk, a regular favorite; Sophie Turkman and Josephine Turk; Frank lleraich and Sophie Tutkmun; and Alice Vidmar und Katherine Jurmun.
Also included in the program will be a men's quartet and the trio that aang it« way to voluminous applauae iust yeur, singing Johann"—Jennie llenderaehott, Elsie und Josephine Turk. Another interesting number on the program will be the Slovene dvama "Nevtralni Amor." Thc crown-ing number vvill Ih* the songs of the men's and women's choruses, and-the mixed choru«.
After the program there will l»e duncing for everyone, young and old, jitterbug or vvaltz, |>olka or fox trot, to thc acintillating rh>lhm of Eddie Zay'!i Orchestra.
Adn.iision is only 30c, advance sale, and 40c at the box-office for dnnce and concert. For the dance in Ihe evening only, admiaaion vvill be 30e.
11 uri y and get your share! Social-i*l "Zarja" |»ays dividenta! For dol-hus \\«»tth of gaiety and entertain-ment, pay centa! Be sure to attend "Zarja'a" S-pring Coaaert and get your entertainment dividendl
Publicitjr Coaiaiittee.
THC MARCU 0f LABOR
JSF Junior Guild To Hear Speaker
CHICAGO.—Members of the JSF Junior Duild, meeting at the Slovene I.<abor Center thia Friday, April 5, have a speaker scheduled for after the meeting. Young folks vvho have not yet joined the Guild are invited to this meeting. The speaker ia Donald Lotrich and thc subject he has selected ia "The Meaning of Democ-racy."
The meeting will begin at 7:30.
What Rich Would Do To The Poor?
Ei*onomy Krušne, the Twin Rrotlirr of thr Uh<»rty League, SuhniitH a Plan to "Halancr ihe* IJud^r1
u
Savans99 Gave Brilliant Performance Last Sunda\
CHICAGO.—Reaplendent in spring attire of long gowns and corsages. "SavaV* enlarged chorus vvas a pie-tuie of brilliance and sparkle on the SNPJ sUge last Sunday, during their concert performance as vvell aa in their pose for the camera man. The picture will be reproduced in this year's issue of the May Herald.
Perfect spring vveather, always an effective rudder to steer people away from indoor alfa ira out into the coun-try, the sunshine, and wide open Kpaces, cut inroada on the audience.
JSF Convention Agenda
CHICAGO. — Published elsevrherc in thi* issue is a preliminary ske teh of ihe asenda for our XII. regular JSF Convention \*hieh wiil be held in Cleveland, Ohio, over the Fourth of July week-end.
Thia ia thc remilt of the first meeting of the agenda committee' vvhich will meet regularly up until convention time. All decision* and prepara-tiona vvill be publiahed.
Radio Sy$tem To Broadcast Socialist Party Addresscs
WASHINGTON, D. C.—All national broadcastinig companies—National, Columbia and Mutual—are featuring advance noticea of varioua programa they are arranging in connection vvith the Socialist Party'a national convention wtoich meeta here April 6-8.
Up to thia vrriting Maynard Krueger, Chicago, Norman Thomas. Nevv York, and Mayor Daniel W. Hoan, Milvvaukee, have been tentatively scheduled to apeak over coaat-to-coaat hookupa.
A sperial hhrblight vvill be Maynard Kruener's keynote addresa which vvill be broadcast Saturday, April 6, 10 to 10:30 a, m., eaatern standard time, over the networka of the National, Columbia and Mutual Broadcaating systems.
.On Sui»lay, April 7, 7:16 to 7:30 F*. M., eastern standard time, Albert VVarner, Washington correspondent of the Columbia Broadcaating Sys-tem, will intervie^r the Socialist par-ty's nominee for the preaidency from the studios of WJSV, Columbia'a sta-tion for the nation'a capital.
The Mutual Broadcaating System'a rrogram will be headed by Fulton I>ewia. Jr., nevvacaater, and Walter Compton, MutuaTs presidential an-nouncer.
The «Socialist party'a national convention la attracting wkle interest since it vvill be the firat national pol-itieal organitation to nominate can-didatea and draft a program for the 1940 campaign. The Republican convention wlll be held In Philadelphia, starting June 24, whUe the Democrata wit! meet In Ohicajo on July 15.
Membera and friends of the Socialist party are urged to advertioe the rsdio programa of the Socialist convention as wtdely as possible.
The programa also afford an op-po tunity for special affairs by local ' organizations of the Socialist party.
EDITOirS MAIL
STAR CITY, W. Va.—-In the March Sth issue of Proletarec appeared a phrase under the heading "Priie Remark" written by Vemon Bartlett. t The phrase Miaa Selak refera to here reada as followa: "I shall believe there ia peace in Europe vvhen Fran-co'a widow tel Is Stalin on hia dead-bed that Muaaolini wa> aaaaaainated vvhile attending Hitler's funeral,") This phrase givca to understand that. if peace ia to be looked for in Europe, the present leaders ahould be dead. But I figure that if Hitler, Stalin, and the rest of the dietators vvere dead it wouldn't help matters much aa another" man ia al*nays ready to atep into the plače of tha former leader. What realiy needa u» happen in Europe ia for the party or the aystem of ruling to be overtiirevvn or die, not the ntan or men. Therefore, vvith this in mind I have reviaed the phraae just enough by changing a name here and a word there, and by adding the ao common "iam." Europe needs the overthrovv of most of ita present ruling systems, from vvhkh vvould grow one form of £overt|ment—a democratic Europe. Not only democratic but also a United Europe. Then, and oaljr then do I believe there vvill be peace, a national peace, in Europe. I do not believe in killing men, not even leaders; they can be dealt vvith likeu isc. aa it Ukes PEOPLE to make d wnrld.
That explaina why 1 think it would be better to change the phrae thusly: (You will also notice that I have used the vvord "Staliniam" instead of "Communism" aa I do not believe Stalin is doing justlce to the party he repreaenta.)
I shall believe there ia peace in Kurop« vvhen Fascism'« dovvn fall dra«*i Stal in ism (o its denth-bed vvhile Dietatorship is asaaasinated during Ilitleriant'a overthrovv.
I)emocracy muat rule in a United Europe.
If aetion was as casy as vrriting dovvn worda what a happy vvorld this vvould be.	Virgina Selak.
(Irony in the liighest degree is re-presented ia these fevv vvords by Ver-non Bartlett, and vve feel sure that as Virgina believes, and as vve believe, so, too, the author undoubtedly meant that taking the lives of a fevv individuals, even though at present they are the lendera, vvould not solve European troubles, and vvhat the author re«lly had In mind *as the systcms rather than the individuala. If thia procedure waa follovved vvith u vlow to improving civilization, it'a very likely that the ranka vvould be greatly decimated. No, the only ateps tovrard a more civillted life vvill be those taken by all humanity in gen-ei al.—Editor.)
No Slovenes Among Victims At Hanna Coal Co., Snoy Reports
Aetive JSF and SNPJ reporter, Joseph Snoy, of Bridgeport, Ohio, writ-ing in Pmletarec and Prosveta about the terrible mine exploaion at the Hanna Coal Co., in Neffa, Ohio, on March 16, states that no Slovenes have been listed among the casualties so far uneovered. Reaque squads have reached and brought to the surface 137 men, as laat reported, among vvhich 73 vvere dead.
VoikmeVi employed at the Hanna Coal Co., vvere fronj Maynard, Glen-coe, Lafferty, St. Clairsville and Bellair, small tovvns in vvhieh many Siovene^ live, and in most of vvhich SNPJ lodges are located.
Fortunatelly. according to Joseph Snoy. the Slovenes enrrployed at the mine worked on the night shift vvhich was off at tbe time of the explosion.
Ovens in Merico
CHICAGO. — Joseph Oven and familv posteard from Mexico vvhere they have been spending the past fevv vveeks. "American tourista are litcral-
!y overrunning the country," they say.
Readers of our American Family Aimanac vvill recall Joiko'a vivid de-•eription of that pk*turesque country in the 1940 issue.
ti
"Reflector' Attempting Comeback
GARY^ Ind.—A strong attempt is being made to secure at least five thousand aubscribers in order to put the American - Jugoslav Reflector, *'hich went out of circulation recent-ly, lwt(k into puhlication again.
Louia C. Christopher, vvho dkl an u<lmirable job cyf editing the Reflector, haa addressed an appcal to all veho had former connectiona vvith it for support in this nevv atempt to put the Reflector over the top.
Math Petrovich Will Lecture in Collinwood
CLEVELAND, O. — 4 Democracy and Dietatorship" ia the subject of a lecture comradc Math Petrovicti vvill give on Friday, April 5, after the regular meeting of Branch 49 JSF in Collinvvood.
This lecture ia creating much in-terest among members and others who have been invited to attend as the subject is an important one.
Milan Medvetkek.
Hi lenima
Grazing in a field along the railroad trackt, a mule brayed loudly, his tummy full ot luscious grass, just at the time an un-
employed miner passed by on a hot summer day.
*
Said the donkey lo the man: "I don't have to work today, but neither do I have to »tarve."
Replied the man: "You're a lucky cusa. If I don't vvork l'm not paid | and when P m not paid, I can't eat.'*
Chlrped a iparrov to hU mate, warbling happily in a tree nearby: "Funny creatures, those two. Either they're not what they pass for, or the pass for what they are not."
Aa fine a piece of pro|>uganda as haa appeared in aalong time, was "played up" on the nrst page of pi ic-tically every daily new. paper in this country on Monday morning of last ueek.
The National Economy League, j coyly dea:*rib«'d hy the Associated , Press as "a private organization a ith hiadquarters in Nevv York," told the country how Uncle Sam's budged might be balanced. It s all amazingly himple, according to the Leagle. Just reduce appropi iations by $1,745,000,-000, levy additional taxea of $431.-' 000,000, principally on tho»e in thc lovver income brackets, and take about $700.000,000 from the govern. ment'a lending agencies.
The alaah in appropriations ia to be confined to relief of human beings— -idle \vorkers and diatreaaed farmers. Heduee vvork ro4ief from $ 1,433,000.-000 to $603,000,000; the public vvorks fund from $764.000,009 to $350,000,000, and farm relief from $861,000,000 to $500,000,000.
The C. C. C. fund is to be cut in two, the number of youngsU'rs in ihe camps reduced from 230,000 to 166,-009, und thoir allovvances from $30 u month to $5. The National Youth Administration i« almost vviped out; thc number aaaiated being retiuced from 600,000 to approximatcly 20,000.
Under thia "aet-up," the W. P. A. vvould be forced/ to reduce ita al-lovvance per family to ubout $20 a month and speeial relief for poor faiin families vvould bc abandoned. . At leaat 40 per cent of the entire burden of relief vvould be tosaed into the laps of the statea and municipali-tiea, vvith all the canaequent miaery whieh vke have vvitnessed in Ohio, Fennsylvan:a and other states.
Of courae, the funds for national defense are aaered—they are not to bc touchid. On the contrary, revenue from additional taxe« ia to be devoted to preparing for future wara.
In a ward, tke Federal government U atked to go back ta tke worst dajrs ef tke Haover regime)
The Associated Preas tells us this proposal is sponsored by "a private organization," but K gives us no information as to -vvho is supporting that private organization. Fortun-ately, vve have official rccords to sup-piy thc necesaary light.
The National Economy Lesgue vvas created buvk in the late '20'a, primar-lty to op|>ose taxation on the rich. lt'a original s«poke?-inan vvas Henry H. Currun, an 1 ita backer^ vrere thc du-Ponts and others of that type. It got ita chief notoriety by opposing pay-ment of the soldiers' bonus.
CORRUPT PRACTICES ACTS DONT VVORK
During the last fevv vveeks, while considerlng amendments to the Hntch biii, Senators huve made u number of enlightening atatemetits on campai/n e>.penditures. The most atartlin j the claim by Senator Guffey of Penn-sylvanla, that the late Charles M. Schvrab told him he had on one oc-cuaion raised $8,000,000 for the late Senator Boies Penroae, and that the iuonev bad been exp<'ndcHl uithout ary public accounting.
If that be true, it confirm« vvhat students of Amcrican politics have long su*pected—that our Corrupt Piactices Act* are. little or no value. They have so many loopholes that the Pewa, the (irundys, and the Annenhergs may drive a coach and four ihiMugh them.
Tki« evil praetive vvill not be ended until political contribations of all kindt are Bubjected to tke mott piti-lest publicitjr and attempti to flout or evade tke lavv are treated a« eriminal offento« of tke m o« t ••riou« rkararter. Unfortanatelp, neitker of tk« old parties aeem» ditpoaed to enači effective legialation.—Labor.
Pennsylvama S, P. First To Get on Ballot
PHILADKLPHIA, — Penn-ylvania is the first atate aeetion of the So-cialiat party of the UnitH Statea to get on the ballot for the 1940 presidential campaign,
David H. H. Felix, state chairman of the Socialist Party, filed 20,000 »tgnaturea at the state capitol, March 13, to put the Pennsylvania S. P. on ihe ballot.
Of the 20,000 signaturea, 12,000 came from Philadelphia, 5,000 from Reading and the balance from other parta of the state. The campaijn vrill supplement the 20,000 already filed.
Tfte Socialist party of Pennsylva-nia ia alao running a full slate of candidate« for congreaa, and David H. H. Felix for United Sutea senator.
A joint committee of the S. P. and Voung Peoplea Socialist league ara tn charje of the nomination campaign. Heading the committee are Cam<.>afcgfl Managera John Justin. Harriaburg. organizer, and Nathan M. Sadowsky, YPSL, representative.
VV hen the Liberty I^eajiue came m, the Economy League pasaed out of the picture aa a propaganda agenc.v, the reason being ihat tho same people vvere ba< k of both movementa. Ap-parently the Economy League is being reeurrectcd and will pick up the bali \vhere the Liberty League drop. ped it.
In 10'Ul, u senatorial committee, headed by Hugo L. Black, then a Senator from Alahama and novv an aa-a^h-iate juatice of the Supreme Court, investitfated the National Economy League und dug up some extremcly interesting facts. It found that the inen fvho vvere laviahly financing the Nutional Economy League vvere almost entirely officer* of big banka and huge corporutions, and that the same gentlemen vvere puttng: up the n»oney for the Liberty League.
Here are some of the "angela" aa rcvealed by the Black Committee: The House of Morgan; Firat National Bank of Nevv York; tke Corn Ex-ehange Bank; Bankera* Truat Com-pany; Kuhn-I«oeb und Co.; the do P«»nts; Bethlehem Steel; Berwyn-VVhite, moat notorioua of anti-union coal operators; the Ediaon Electric Institute, propaganda agency for the l'4.wer Truat; VVilliam Randolph Hearst, and so on, through a list as long as "Joe" Louis' right arm. It reads like a "Who's VVho of Wall Street."
Of course, Congress ia not inaane enough to accopt the advice of the National Economy League, but the Ix*airue'a report, so extravagantly "pla.ved up" by the dail^papera, au»p-plies us vvith a blueprii% of vvhat the very rich vvould like to do to the very poor in this country.
Tkey can't put over tkair »ckeme at thia time, but tkey kop« to be more cucceaaful if they aucceed ia rarrying the nest preaidential election.
American vvorkers must see to it that our country is not subjeeted to .<u?h n catastroflhic disaster.
—Labor.
Trying to Discredit The Unemployed
Dorothy Thompson finds it highly profitable. to vvrite the kind of propaganda that dclights the hearts and perhnps soothes thc consciences of (he very rich. It jfr.sjiiri that her "annual take" exceeds l\ 00.000. That may be too high; it may be too low. Hovrever, Mias Thom|>?H>n has asaur-edly diseovered the road to "Easy Street," and if she haan't arrived at that deleetable destination, *hc is as-suredly on her way.
Just nou-r Mias Thompson is ad-dressing herself to the task of obliter-ating America'a unemployment problem. She has diseovered an "exipertM vvho has figures to demonstrate that the unemployed do not number mor« than 2,000,000 or possibly 3,000,000.
Of course, even thoae figures represent an immense amount of human miaery, but not sufMont to dis-turb Miss Thompson or those nevvspaper publishers vvho contribute her plethoric income. The ulleged statisti es furnish them vvith an additional excuse for protesting against relief appropriations and for detnanding thc "balancing" of the Federal budget at the expense of sorely dia-tresaed hinman beings.
Once a foolish king thought he could command the ocean'a tkles. Miss Thompson is engagcd in a aome-whnt similar performance. The facts concerning uneniployment cannot be (»bliterated by a elever lady's type-vvriter.
Evt-r>- nuthority M-orth considering is agreed that America's army of un-employe.l numbers between 8,000,000 and 10,000,000 men and women, most of them wi11ing and dcsperately anxioua to vvork.
Thev conatitute America'a Economic Problem No. 1. To minimize the aeriousness of that problem is a cruel' h<»ax and those who attenvpt it, even for the generous pay received by Miss Thompson, should be aahamed of themselves.—l^abor.
Thn basic color toneš of women's skin can be determined by a new device to aid in the seleetion of cos-meties.
CRADLE OF LIFE
By
LOUIS ADAMIČ
CRADLE OF LIFE ia a perfect and inevitable development from THE NATIVE S RETURN. for it
takes a faacinating story only hinted at in the esrlier book and seta It forth In all ita ma-rniflcent proportiona. ($2.50.)
Order From PROLETAREC 2301 S. Lavvndale Ave. Ckicago, III.
■J