ZELEZARSKI ZBORNIK IZDAJAJO ŽELEZARNE JESENICE, RAVNE, ŠTORE IN METALURŠKI INŠTITUT LETO 16 LJUBLJANA JUNIJ 1982 Tehnologija izdelave jekla v jeklarni II UDK : 669.187.4 ASM/SLA: D5, 1—73, D5g Joža Arh, S. Čop Opisan je celotni tehnološki postopek za različne skupine jekel, ki jih lahko izdelujemo na enak način. Naštete so tudi naprave za proizvodnjo jekla, ki jih bomo imeli v novi jeklarni, kakor UHP električne obločne peči, stojišči za rafinacijo jekla v ponovci, TN naprava, VOD/VAD naprava in kontiliv. V posebnih časovnih diagramih je prikazan ritem dela obeh peči skupaj z drugimi napravami in le enim kontilivom pri izdelavi najbolj značilnih vrst jekel. Izračunana je celotna kapaciteta nove jeklarne. Posebno so poudarjene zahteve, ki izvirajo iz moderne tehnologije do obzidave peči, obzidave ponovc, nujnost ločenja žlindre od jekla kot osnovega pogoja za vso nadaljno metalurgijo v ponovci in nazadnje nujnost kontinuirnega vlivanja v sekvenci. 1. UVOD: Tehnologija izdelave jekla je danes v principu lahko popolnoma drugačna, kot je bila še pred desetletji. Klasično čiščenje jekla suspenzij nekovinskih vključkov iz taline s pomočjo CO kot produktom reakcije med ogljikom in kisikom, ki s seboj odnaša nekovinske delce, ni več nujno potrebno. Talino je mogoče očistiti tudi zunaj peči v ponovci z intenzivnim izpiranjem le-te z inert-nimi plini, pri čemer se največ rabi argon. Takšno tehnologijo je prvič uvedel v proizvodjo D. Ameling v Hamburger Stahlwerke (1) in v novi elektro-jeklarni železarne Thyssen Niederrhhein v Ober-hausnu. UHP električne obločne peči, ki so za to tehnologijo posebno primerne, so postale res le samo talilni agregati. V peči je treba vložek le še raz-taliti in odstraniti fosfor in ogljik in talino dovolj segreti za nadaljne operacije zunaj peči. Vse drugo se naredi v ponovci, to pa je rafinacija, od- žveplanje, nastavitev kemične sestave in temperature. Še lažje gre, če so električni peči priključene naprave za ogrevanje jekla v ponovci. Da je takšna tehnologija mogoča, smo dokazali že sami z uvedbo skrajšane tehnologije izdelave dinamo jekel. Ta nova tehnologija je vezana pravzaprav na en sam pogoj: oksidno pečno žlindro je treba ločiti od jekla. Konvertorji in električne obločne peči so zato najbolj primerni agregati. V kon-vertorjih je to ločenje znano, v EO pečeh pa se uveljavlja praksa, da se manjši del jekla z žlindro enostavno zadrži v peči, oziroma, da se v ponovco odlije le določena količina jekla. V peči pač raz-talimo večjo količino jekla, kot jo rabimo, žerjavi pa morajo biti opremljeni z napravami za tehtanje. Hidravlika za nagibanje peči pa mora biti grajena tako, da je mogoče pospešeno nagibanje peči nazaj. Takšna tehnologija je praktično izvedljiva pri vseh ogljikovih jeklih, če pa imamo poleg EO peči še napravo za ogrevanje jekla v ponovci, pa lahko izdelujemo tudi malolegirana jekla. Jeklarne, ki danes tako delajo, imajo priključene TN ali podobne naprave za odžveplanje in modifikacijo nekovinskih vključkov s CaSi v ponovci. 2. PROIZVODNI PROGRAM JEKLARNE 2: Navajamo proizvodni program jeklarne 2, ki je objavljen v investicijskem programu. Tab. 1 Proizvodni program jeklarne 2 Praksa kaže, da bomo morali biti strožji le pri vsebnostih žvepla pri malolegiranih in ogljikovih jeklih, in sicer je potrebno znižati maksimalno dovoljeno mejo v vsaki kvalitetni skupini za 0,005 %. Največja dovoljena količina žvepla pri kvalitetni skupini 3.2 in 3.1 je tako maks. 0,010 % S. Tabela 1 Kvalitetne skupine Vrsta jekla Ton očiščeni surovo slabi jeklo 3.2 3.3 3.1 3.2 Jeklo za elektro pločevino maks. 0,01 % C, maks. 0,008 % S z dodatkom Al 95.000 Nerjavno jeklo 40.000 Avstenitno z maks. 0,03 % C (20.000) Avstenitno z maks. 0,06 % C ( 7.000) 101.600 42.700 2.2 3.2 3.1 2.1 3.1 3.1 Feritno z maks. 0,005 % S Maloogljično nesilicirano elektrotehnično jeklo z maks. 0,01 % C Mikrolegirano konstrukcijsko jeklo Malolegirano jeklo (jekla za cementacijo in poboljš.) maks. 0,025 % S 20.000 t maks. 0,010 % S 15.000 t Jeklo za globoki vlek (13.000) 28.000 30.000 60.000 35.000 64.000 37.400 maks. 0,05 C maks. 0,01 % C Ogljikova jekla maks. 0,025 % S maks. 0,020 % S maks. 0,010 % S Skupaj 9.000 t 10.000 t 30.000 t 20.000 t 23.000 t 19.000 20.300 73.000 78.000 350.000 374.000 3. SHEMA TEHNOLOŠKEGA POSTOPKA: Tehnologija izdelave jekla mora biti prilagojena kvalitetnemu programu jeklarne in iz tega izhajajočim zahtevam. Pri izbiri tehnologije, ki smo jo v principu določili že pred izbiro naprav, smo uporabljali vse doslej znane tehnološke dosežke in lastne izkušnje pri proizvodnji jekel iz našega kvalitetnega programa. Mnenja smo in logično je, da je aplikacija najnovejših tehnoloških, pa tudi znanstvenih dosežkov pri izdelavi jekel iz tako širokega in kvalitetnega programa, kot je naš, nujno potrebna, da si za naslednja desetletja zagotovimo kvalitetno in ceneno proizvodnjo. Tehnologija izdelave jekel mora vedno slediti hkrati kvalitetnim in ekonomskim pokazateljem. 3.1 Naprave za izdelavo jekla v jeklarni 2 Za izdelavo jekla bodo v jeklarni naslednje naprave: 1. 2 električni obločni peči za proizvodnjo 85 t tekočega jekla, moči 40/48 MVA, 2. stojišče za prepihovanje jekla z argonom za korekturo sestave in temperature pri vsaki peči, 3. stojišče za sekundarno metalurgijo s TN napravo, 4. VOD/VAD naprava za oksidacijo, degazacijo, legiranje in ogrevanje jekla v vakuumu. Za vlivanje pa: ena enožilna kontinuirna livna naprava za slabe, debeline 140 do 250 mm in širine 800 do 1600 mm, krožnoločna R = 10,5 m. 3.2 Shematski prikaz izdelave posameznih kvalitetnih skupin: Celotni kvalitetni program lahko razdelimo na pet kvalitetnih skupin, in sicer: — nerjavna jekla, — jekla za elektro pločevino, — maloogljično jeklo za nesilicirano elektro pločevino z maks. 0,01 %C in jekla za specialni globoki vlek — mikrolegirana jekla malolegirana jekla ogljikova jekla — jekla za globoko vlečenje Jekla iz vsake skupine bomo izdelovali po enakem tehnološkem postopku. Poudariti moram, da smo se pri postavitvi tehnološke sheme držali načela, da je obdelava jekla v vakuumu potrebna le za degazacijo, za oksidacijo nerjavnih jekel in za razogljičenje jekel za globoko vlečenje in elektro pločevino, za vse druge tehnološke operacije, kakor odžveplanje, korekturo kemične sestave, oziroma legiranje pa se bomo posluževali cenejših tehnoloških postopkov, kakor je TN postopek obdelave jekla z argonom in ogrevanje jekla v VAD enoti za nastavitev natančne temperature livanja. 4. SESTAVA VLOŽKA IN VPLIV LE-TEGA NA KVALITETO JEKLA: Po klasičnih merilih mora biti vložek sestavljen tako, da imamo ob raztalitvi na razpolago dovolj ogljika, da se talina v času oksidacije očisti nekovinskih suspenzij. V vložek zato dodajamo ogljik, v glavnem kot karburit, ker vsebuje najmanj škodljivega žvepla. Boljši je grodelj, ker je dodatek ogljika bolj zanesljiv, in s tem obenem redčimo škodljive spremljajoče elemente, kakor Cu, Cr, Ni, Sn. V sodobni tehnologiji pa ogljik za čiščenje taline ni več nujno potreben, ker, kot smo rekli že v uvodu, talino lahko očistimo v ponovci. Pač pa je določena količina ogljika potrebna, zato da z intenzivnim kuhanjem v času oksidacije odstranimo iz jekla dušik. Nekatere vrste jekel morajo imeti malo dušika. Sem v prvi vrsti spadajo jekla za globoko vlečenje in druga ogljikova jekla. V jeklarni 2 bomo morali za redčenje škodljivih spremljajočih elementov bolj uporabljati reducirane pelete. Delo z večjo količino reduciranih peletov od 40 do 70 °/o pa daje zaradi posebnosti pri taljenju — peneča žlindra in stalno kuhanje — jeklo z majhno vsebnostjo dušika. Le tako lahko danes tudi v električnih obločnih pečeh izdelujemo kvalitetna jekla za globoko vlečenje, primer Sidbec — Dosco Kanada ali kvalitetna ogljikova jekla za patentirano žico, kot to delajo v Hamburger Stahlwerke. Pregled sestave vložka po kvalitetnih skupinah Vrsta jekla Kvaliteta vložka Nerjavna jekla Silicijeva jekla za elektro ploč., jekla za nesilicirano elektro pločevino Mikrolegirana jekla malolegirana jekla Ogljikova jekla Jekla za globoko vlečenje, navadna in specialna Lastni odpadki, čisti vložek za redčenje fosforja, FeCr, FeNi Lastni odpadki + staro železo, navadne trgovske kvalitete lastni odpadki, trgovsko staro železo, železova goba lastni odpadki, staro železo, železova goba do 40 % lastni odpadki železova goba do 70 % Kolikšen bo dejanski delež železove gobe, oziroma reduciranih pelet ali briket, bo odvisno od možnosti uvoza tega materiala. 5. Kapacitete naprav in način dela: Talilni čas, in s tem zvezana kapaciteta EO peči, je odvisen od specifične moči transformatorjev. Pri moči transformatorjev 40/48 MVA in 85 ton tekočega jekla znaša talilni čas 73 minut. I Nerjavna jekla UHP - EOP 5.1 Nerjavna jekla: Sem štejemo predvsem avstenitna in feritna nerjavna jekla, bodisi z zelo nizko vsebnostjo ogljika pod 0,03 % ali navadno vsebnostjo ogljika od 0,04 do 0,06 %. Nerjavna jekla lahko delamo zaradi dolge obdelave jekla v VOD napravi le na eni peči. Druga peč lahko izdeluje le jekla, ki ne zahtevajo vakuumske obdelave. Glej sliko 2. Delo v peči: 35 minut popravilo + zakladanje 73 minut taljenje 40 minut oksidacija 20 min. redukcija žlindre 5 min. prebod TAP-TAP = 163 min. 2 uri 43 min. Delo v VOD: 117 minut Vlivanje + priprava KL: 73 minut (54 + 19) Ritem dela določa peč, v kateri izdelujemo nerjavna jekla. Druga, v kateri izdelujemo nelegirano jeklo, lahko kljub krajši izdelavi šarže naredi enako število šarž kakor prva. Letna proizvodnja = 42.700 t tekočega jekla Število šarž na leto = 42.7001: 85 t = 502 Število potrebnih proizvodnih dni v letu = = 502 šarž/leto : 8,8 šarž/dan = 57 Potek vlivanja je ugoden. Med vlivanjem posameznih šarž je še ca 12 minut neizkoriščenega časa, oziroma je ta na razpolago za pripravo kontiliva. Druga peč, ki dela nelegirana jekla, ima zaradi krajše izdelave v peči še 10 minut časa v rezervi, kar je tudi ugodno. VOD ( TN) KL taljenje + oksidacija do 0.4 Vo C posnemanje žlindre Slikal Shematski prikaz izdelave nerjavnih jekel oksidacija livanJe razogličenje redukcija žlindre odžveplanje korektura sestave in temperature Fig. 1 Schematic presentation of stainless steel manufacturing Prikaz trajanja posameznih faz izdelave nerjavnega jekla od električne obločne peči, VOD ali TN naprave do konti-nuirnega vlivanja, usklajeno za obe peči Fig. 2 Duration of single phases in stainless steel manufacturing from electric are furnace, VOD and TN equipment to continuous casting, harmonized for both furnaces Neugodno pri tem načinu dela pa je, da peči delata paralelno, torej talita obe hkrati, kar lahko povzroča močnejše redukcije in izpade proizvodnje. 5.2 Jeklo za elektro pločevino: Sem spadajo jekla z manj kot 0,02 % C od 1,5 do 2 % Si. Delo v peči: 73 minut taljenje 35 minut popravilo + zakladanje 40 minut oksidacije pregrevanje 5 minut prebod TAP-TAP = 153 minut — 2h 33 min. Delo v VOD: 70 min. Vlivanje + priprava KL: 80 min (61 + 19) Število izdelanih šarž na dan je odvisno od časa vlivanja. Pri tem čas obdelave jekla v VOD napravi ne sme biti daljši od časa vlivanja + priprave za naslednje vlivanje. Glej sliko 3. Posamično vlivanje Število šarž na dan = 1440 min : 80 min = 18 Lastna proizvodnja 101.600 t Število šarž na leto 101.600 t : 85 t = 1.195 Število potrebnih proizvodnih dni v letu za EKC = 1195 : 18 = 66,4 Sekvenčno vlivanje Sekvenčno vlivanje dveh šarž je možno le, če je čas obdelave jekla v VOD krajši ali enak času vlivanja, to je 61 minut. V vsaki peči lahko naredimo 9,4 šarže/dan — glej časovni diagram, v obeh pečeh 18,8 šarže/dan. 2. Jeklo za elektro pločevino 3. Maloogljično jeklo za nesilicirano elektro pločevino max 0.01%C Jeklo za specialni globoki vlek max 0.02%C UHP - EOP VAD K L taljenje + oksidacija do 0.04% C Razogličenje <0.01% C legiranje odžveplanje ^0.01 %S korekturo temperature Slika 3 Shematski prikaz izdelave jekel za elektro pločevino Iegi-rano s silicijem in brez silicija in jekel za specialni globoki vlek livanje Fig. 3 Schematic presentation of manufacturing steel for electri-cal sheets, vvith and without silicon, and special deep drawing steel PEC 1 VOD611 KL 61' 7? PEC 2 f,E6P^3'/^|vOD61' KiTir r,EdP'yl$3 £OP. ib3j/ VOD 6T VOD 61' KL 61 I/ČOP Isj^/jVOP 61'| KL 61' /jVOD61'|KL 61 j Slika 4 Prikaz trajanja posameznih faz izdelave jekla za elektro pločevino v električni obločni peči, VOD napravi in konti-nuirnega vlivanja, usklajeno za obe peči Fig. 4 Duration of single phases in manufacturing steel for elec-trical sheets from electric are furnace, VOD equipment to continuous casting, harmonized for both furnaces dni letu za EKC = Število proizvodnih = 1.195 : 18,8 = 64,0 Sekvenčno vlivanje treh ali več šarž ni možno, ker je čas izdelave v peči predolg za 36 minut. Ugodno pri izdelavi EKC jekel v obeh pečeh je, da so talilni časi med seboj premaknjeni in da obe peči talita skupaj le cca 35 min. 4. a) ali b) ■ mikrolegirana jekla in malo legirana jekla b) ogljikova jekla 5.3 Maloogljično nesilicirano jeklo za elektro pločevino in jeklo za specialni globoki vlek: V obeh primerih gre za jekla, ki naj imajo manj kot 0,02 % C in manj kot 0,010 % S brez Si, pomirjena z Al. Čas izdelave v peči je enak kakor pri silicijevem jeklu, čas obdelave v VOD je lahko krajši od siliciranega jekla, ker odpade legiranje. Ta jekla lahko izdelujemo in vlivamo posamično ali v sekvenci po dve šarži. Posamično vlivanje Število šarž na dan 18. Letna proizvodnja skupna 50.000 t. Število šarž na leto 40.700 t: 85 t = 478 Število proizvodnih dni v letu = = 478 šarž/leto : 18 šarž/dan = 26,6 Sekvenčno vlivanje Možno je sekvenčno vlivanje dveh šarž, enako kot pri EKC jeklih. V vsaki peči lahko naredimo 9,3 šarže/dan ali v obeh 18,6 šarže/dan. število potrebnih proizvodnih dni v letu je 478 : 18,6 = 25,7. 5.4 Mikrolegirana jekla, malolegirana jekla, ogljikova jekla in konstrukcijska jekla: Poleg mikrolegiranih visokotrdnih jekel spadajo v to skupino malolegirana in ogljikova jekla za cementacijo in poboljšanje. Način izdelave bo za vse tri vrste jekel v principu enak. Jeklo bomo izdelali v peči po enožlindrnem postopku in ga nato dodelali, to je rafinirali in odžveplali na TN napravi s CaSi. Za večino jekel bo ta postopek zadosten. Tiste vrste malolegiranih in mikrolegiranih jekel, ki so občutljiva na pline (vodik) in jih je treba degazirati, bomo dodelali v VAD napravi, UH P - EOP VAD TN KL o) degazacijo + legiranje odžveplanje ogrevanje Slika 5 Shematski prikaz izdelave mikrolegiranih, malolegiranih in ogljikovih jekel a) taljenje + oksidacijo b) taljenje , oksidacijo , legiranje prebod brez žlindre b) odžveplanje modifikacijo nekovinskih vključkov livanje Fig. 5 Schematic presentation of microalloyed, low-aIloyed, and carbon steel manufacturing Slika 6 Prikaz trajanja posameznih faz izdelave mikrolegiranih, malolegiranih in ogljikovih jekel v električni obločni peči, TN napravi odnosno VAD napravi in kontinuirnega vlivanja Fig. 6 Duration of single phases in microalloyed, low-alloyed, and carbon steel manufacturing from electrical are furnace, TN or VAD equipment to continous casting kjer poleg degazacije in dezoksidacije lahko jeklo legiramo in ogrejemo na potrebno livno temperaturo. Delo v peči: 35 minut popravilo + zakladanje 73 minut taljenje 30 minut oksidacije + probe 5 minut prebod TAP —TAP: 155 minut 5. Jeklo za globoko vlečenje C =0.05 % Delo v TN napravi: 30 minut Delo v VAD napravi: 50 minut Vlivanje + priprava KL: 55 + 19 = 74 minut Tudi pri teh vrstah jekel je mogoče odliti dve šarži v sekvenci, pri ugodni kombinaciji VAD in TN postopka pa celo tri šarže v sekvenci, pri čemer je treba prvi dve šarži zadrževati v VAD napravi, tretjo pa izdelati pospešeno v TN napravi. Po tem pa se sekvenca pretrga, ker je delo v peči predolgo. Število šarž/dan = 1440 min : 153 min = = 9,4 X 2 = 18,8 Letna proizvodnja: 179.400 t Število šarž/letno: 179.400 t : 85 t = 2.110 Potrebno število proizvodnih dni v letu: 2.110 šarž/leto : 18,8 šarž/dan = 112,3 5.5 Jekla za globoko vlečenje s ca. 0,05 °/o C Jekla za globoko vlečenje izdelujejo dandanes v glavnem konvertorske jeklarne, največ seveda v LD, medtem ko se dajo narediti najbolj kvalitetna jekla po OBM-postopku s pihanjem kisika skozi dno, pri katerem se da doseči najnižje vsebnosti dušika, tudi do lOppm. Večino teh jekel so doslej izdelali kot ne-pomirjena, z vedno hitrejšim uvajanjem kontinuiranega vlivanja pa prevladujejo z aluminijem pomirjena jekla za globoko vlečenje. Uporaba reduciranih peletov v elektro jeklarnah pa omogoča izdelavo tudi takih jekel, ki smejo imeti le malo dušika, kamor v prvi vrsti spadajo jekla za globoko vlečenje. Železarna Sidbec Dosko v Kanadi, kjer v dveh UHP električnih obločnih pečeh izdelujejo taka jekla s 100 % uporabo reduciranih peletov, je tipičen primer za to. UHP -EOP TN KL taljenje + oksidacija odžveplanje Slika 7 Shematski prikaz izdelave jekel za globoko vlečenje I i vanje Fig. 7 Schematic presentation of deep dravving steel manufacturing Predvidevamo, da bi ta jekla izdelovali v obeh pečeh hkrati, kar bi nam omogočilo sekvenčno vlivanje dveh šarž. Jeklo bo treba odžveplati v TN napravi. V poštev pride tudi dezoksidacija v VAD napravi. Vedeti moramo, da spadajo jekla za globoko vlečenje med kvalitetna jekla in da zahteve po dobrih vlečnih, oziroma plastičnih lastnostih opravičujejo dezoksidacijo jekla v vakuumu, čas obdelave v TN ali VAD napravi pa je enak. Delo v peči: 150 minut Delo v TN ali VAD napravi: 30 minut Vlivanje + priprava: 54 + 19 = 73 minut Število šarž/dan: 1440 min : 150 min = = 9,6 X 2 = 19,2 šarže Letna proizvodnja: 9700 t Število šarž/letno: 9700 t: 85 t = 114 Potrebno število proizvodnih dni v letu: 114 šarž/leto : 19,2 šarž/dan = 6 5.6 Skupna kapaciteta: Za planirano proizvodnjo potrebujemo v navedenih pogojih naslednje število proizvodnih dni; 66,4 + 26,6 + 57 + 112,3 + 6 = 268,3 Navedeno število 268,3 proizvodnih dni potrebujemo za proizvodnjo 350.000 t surovega jekla, oziroma očiščenih slabov ob idealnih razmerah. Na razpolago pa imamo po odštetju praznikov, hladnih in vročih remontov 300 delovnih dni. Faktor izkoriščenosti bo moral znašati 268,3 : 300 = = 0,894, to je precej visok, da bomo planirano proizvodnjo tudi dosegli. 6. LOČENJE JEKLA IN ŽLINDRE: Najbolj pomemben pogoj za nadaljno obdelavo jekla v ponvi je, da ločimo žlindro od jekla. Zato je na razpolago več možnosti, kot je posnemanje žlindre v peči ali posnemanje žlindre v ponvi ali ločenje žlindre od jekla med prehodom. Posnemanje žlindre v peči je možno le, če so peči opremljene z induktivnimi mešalci. Velike UHP peči navadno mešalcev nimajo. Razen tega je posnemanje žlindre zamudna operacija in ne pride v poštev. Več je v rabi posnemanje žlindre iz ponovce. Predvsem je ta način v rabi pri nerjavnih jeklih, ki jih izdelujemo z oksidacijo v vakuumu. Pri masovnih jeklih, ki jih dalje obdelujemo, bodisi samo na stojišču za argon ali po NT postopku, pa se uveljavlja način Iočenja žlindre od jekla med prebodom. Poznamo tri velike elektro jeklarne, kjer zanesljivo delajo na ta način. To so Hamburger Stahhverke, Thyssen Niederrhein v Oberhausnu in TEKSID v Torinu. Pri tem načinu enostavno zadržijo del jekla in žlindro, ki je še ostala po oksidaciji v peči tako, da peč potem, ko so odlili določeno količino jekla, pospešeno dvignejo nazaj. Peči so zato posebej prirejene. Mnenja sem, da bi morali tako tehnologijo osvojiti tudi v jeklarni 2. Prav gotovo je to najbolj enostaven način, ki omogoča najhitrejši tempo dela pri najmanjši izgubi temperature. Prehodna odprtina mora za to tehnologijo ležati globlje, kot je to pri naših pečeh danes, tako da sočasen iztok žlindre z jeklom sploh ni možen. Prehodno odprtino je v tem primeru potrebno zapirati podobno, kot to delamo v SM pečeh. 7. OGNJESTALNA OBZIDAVA PEČI: Tehnologija, kakršno smo opisali, je izvedljiva le, če jeklo odlijemo dovolj vroče, to je z zadostno rezervo temperature za nadaljno obdelavo jekla v ponovci. To ne velja le za tista jekla, ki jih dalje obdelujemo v VAD napravi, ker tam jeklo lahko ogrejemo. Temperature jekel v peči so praviloma nad 1700°. Res, da so temperaturne obremenitve v peči kratkotrajne, pa vendar zahtevajo posebne materiale, večinoma na osnovi krommagnezita in ogljika. V stenah so normalno vodno hlajeni paneli. Vocino hlajeni so tudi že oboki. 8 PONOVCE — NAČIN ZAPIRANJA IN OBZIDAVA: Jeklo se zadržuje v ponovcah tudi po uro ali dve in tudi več, preden sploh začnemo vlivati. Jasno je, da je možen en sam način zapiranja, in to z drsnimi zapirali. Vse ponovce morajo biti opremljene s kamni za prepihovanje z argonom. Ker mora ta sistem prepihovanja zanesljivo delovati, sta navadno v dnu kar dva argonska kamna. Obzidava je lahko le bazična, in to keramično vezani dolomit, ker bomo delali jekla z zelo nizkimi ogljiki, ali krommagneziti. V poštev pride tudi aluminatna obzidava v kombinaciji z magnezitno v žlindrni coni, in to za vsa jekla z izjemo nerjavnih. Računamo, da bodo naše domače industrije, kot so Magnohrom, Gostivar in Šamot osvojile večino teh materialov. Sedanji rezultati so obetavni. 9. VLIVANJE: Iz ekonomskih in tehnično-tehnoloških razlogov bi bilo zaželeno, da bi odlili čimveč jekla v sek-venci. Vedeti moramo, da so livni materiali, kot n. pr. potopljeni izlivki, zelo dragi, da so uvoženi in da je štednja mogoča le s sekvenčnim vlivanjem. Tehnično-tehnološki problemi pri pogonu, oziroma na začetku vlivanja tudi niso zanemarljivi. In če upoštevamo še izkoristek jekla, je zahteva po sekvenčnem vlivanju utemeljena. Tako kot kažejo časovni diagrami, bomo imeli pri tem hude težave, kajti specifične moči trans- formatorjev so le premajhne, da bi peči delale dovolj hitro, tudi za sekvenčno vlivanje več kot dveh šarž. Literatura 1. D. Ameling, Radex Rundschau Heft 1/2-1981, str. 426 ZUSAMMENFASSUNG Die Technologde der Stahlerzeugung iim neuen Elektro-staMtoerk welches in den nachsten Jahren in Jesenice gebaut vvird, wird 'beschrieben. Die Basis bei der Auswahl der Technologie fiir das neue Stahhverk wiaren: das zu erzeugande Oualitaitsprogramm, die technologischen Lei-stungen in der Welt auf dem Gebiet der Stahlerzeugung, wie auch die Anforderungen des Marktes an diese Stahle und ndcht zuletzt ldie reicheo eigenen Brfahrungen, die wir mit der Erzeugung der Stahle aus dem angewendeten QuaIditatsprogramm haben. Im kurzen werden die Anlagen fiir die Stahlerzeugung und weitere Behandilung von Stahl iin der Pfanne auf-gezahlt, wie zwei UHP Lichtbogenofen, zwei Spiilstande, eine TN Aniage ifiir die Bntschweffelung von Stahl und modifizierung von Einschliissen, eine VOD./VAD Aniage und eine einstrangige Braimmenstiranggiessanlage. Die VOD/VAD Aniage wird fiir die Erzeugung von nichtrostenden Stahlen, fiir die Entkohfaig von Dinamo Stiihlen und Sandertiefziehstahlen, wie auch fiir die Ent-gasungsbehandlung der Vfesserstoff empfiindMchen Kon-struktionsstahle angewendet. Fiir dan grassten Teil der anderen vor aJllam Kohlenstoffstahle wird die Raffination und Entschweffeluing din der Pfanne unter basischer Schlacke geniigen. Nur fiir die hochsten Anfordermisse wo extrem niedrige Schweffelgehalte und eine Modifizierung der Einschliisse vor allam dar sulfide verlangt werden, vverden die Stahle einer TN Behandlung unterwiorfen. Aus den Zeitdiagrammen ist ider Arbedtsrithmus der baiden Ofan vom Ofen Ibiis zum Giessen und die Mogldch-keit einer Sequenz@iesstechnik ersichtlich. SUMMARY The techiK>logy of steel making in the mew alectrical steel plant which will be in the nearest ifuture budit in Jesenice is deseribed. The basis for seleotion of the tech-nology for the new steel pdant was the qua1ity program of steels baing manufactured in the ciew plant as well as the itechniological achievements ftn the world din ithis field together with the demands of the market for these steels, and ithe extensive own experiances with that program. Shortly the equipment is presented, L e. >two UHP electric are fiurnaces, equiipment for steel 'refining dn ladle, TN iset-up, VOD/VAD set-up, and one singlestrand continuous casting machine for billets. VOD/VAD iset-up was used for manufacturing stainless steel (oxidation in 'vacuum), isteel for alectrical sheets and special deep idrawiing due to decarburization, amd stili for those low-alloyed steels which must be degassed. For the maijority of other steel, mainly for carbon steel, the refining and desuillphurisattem in the ladle wiill be sufficient, whiile for special demands the steel wiiili be addiitionaUy treat(adi in the) lladle by CaSi to further reduce the sulphur content, and to !modify ncai-metallic inolusions, mainly sulphides. Speoial time sheets present ithe rhythm of operation of both fumaces tiM casting, and the possibility of the sequence castdng. 3AKAIOTEHHE AaHo onncaHHe TexHOAOTHH H3TOTOBAeHHa CTaAefl b hobom 5yAYmeM cTa.venAaBHAJ.HOM uexe, KOTopbift 6yAeT noCTpoeH H o5opy-AOBan b CAeAyioniHX roAax b MeTaAAyprmecKOM 3aBOAe >KeAe3apHa Ecemme. npH BbiCope TexHOAoruH aah stoto cTaAenAaBHAbHoro uexa KaK ocHOBaHHe nocAyaoiAa Ka^ecTBeHHaa nporpaMMa CTaAefl, koto-pbie 6yAYT H3TOTOBAaTCH b hobom Uexe, MHpOBble TeXHOAOTH>teCKHe AOCTH5K6HHH B o6a3CTH npOH3BOACTB3 CTaAH, TaKJKe Tpe6oBaHHa Ha 3th CTaAH co cTopoHbi MHpoBoro pbiHKa h, KOHe^ho, SoraTue co6-cTBeHHbie onbiTbi, KOTOpbie KacaiorcH 3TOI4 nporpaMMbi. Kpanco nepeHHHpoBaHHa CTaAH B KOBHie, TH VCTPOHCTBO aah BAyBaHHa CaSi (cHCTeMbi Thyssen-Niederrhein) yCTp0HCTB0 M« BaKyyMHOro paCKHCAeHHH CHCTeMbi VOD/VAD npucnocoS.AeHHe OAHoacHAbHoro HenpepbiBHoro AHTba 3ar0T0B0K. IIocpeACTBOM yCTpoftCTBa VOD/VAD 6yAeT BbinoAHHTbca Bce npoH3BOACTBO HepacaBeiomHX CTaAefl (oKHCAeHHe b BaKyyMy), cTaAeii A.\a ynoTpe6AeHtt9t B 3AeKTpoo5opyAOBaHHH h cneiiHaAbHaa TAy6oK0-T«HyTaa CTaAb bcacactbhh io6e3yTAepo3KHBaHna, TaKace MaAOAerupo-eannas CTaAb, KOTopyio HaAo Aera3npoBaTb. AAa SoAbiuoro ^iicAa ocTaAbHbix CTaAefl 6yAeT AOCTaTOHHO paKHnpoBaHHe u oSeccepn-Bamie b KOBine, hah we b cAyjae oco6bix TpeGoBaHHH o6pa6oTKa c CaSi B KOBrne, C UeAblO MTOfibl nOAY1HTb CTaAb c MHHHMaAbHbIM coAepJKaHHeM čepu h BbinoAHiiTb MOAHHimpoBaHHe HeMeTaA.\HMec-khx BKAIOHeHHH, TAaBHblM 06pa30M CyAb<}>haob. Ha OcHOBaHHH OTAeAbHbix BpeMeHHbix AiiarpaMOB npHBeAeHa MacTOTa paSoTbi o6ohx ne^efl, HaiHHaa ot nenu Ao pa3AHBKH, a TaKate B03M0»H0CTb nOCAeAOBaTeAbHOH pa3AHBKH CTaAH,