ESWfe - • Leto III. ,i4ìiiUU/L .Ut V Celju* dne IL junija 1908. St. " 24- iòoxv« ' i f ? ci i-)g>i|i ta /nI« 1 nvlfe /Ti ,'G , I f . t I . . I » l.ilt ). i -I '.III ' i. Glasilo narodne stranke za Štajersko. Iehaja vsak četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. — Vse pošiljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati na naslov: „Narodni Li*4" » Celju. Reklamacije so poštnine proste. — Uredništvo: Graška cesta štev. 1. „Narodni List" stane za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Za Ameriko in druge dežele na leto 5 K 60 vin. Naročnina se plačuje vnaprej. — Posamezna številka stane 10 vin. - . I -j ■ T 11 I 1 '.■>!- Oglasi se računajo po 16 vinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovoru. Pristojbine za oglase je plačevati po pošti na naslov: „Narodni List" v Celju. Glavni zbor zaupnikov narodne stranke se vrši, dne 28. junija 1908 ob 11. uri dopoldne v „Narodnem domu" t Celju. i Ker je drugi dan praznik, priča-čakujemo lepe udeležbe. " Popoldne ustanovni občni zbor „Zveze narodnih društev za Štajersko in Koroško". Cenj. odjemalee ,Narodnega Lista' nujno opozarjamo, da izpraša vsak svojo vest, ali je že Zadostil svoji dolžnosti kot naročnik. Ne zdi se nam namreč častno, kljub večkratnim opominom sprejemati list zastonj, Zadnji junijski'JŠtevilki bomo priložili položnice. Kdor še ni poravnal naročnine za celo leto, naj to stori takoj začetkom julija. _. , o ..... Izprašajmo si vest! Bliža se izvanredni glavni zbor zanpnikov narodne stranke. Poglejmo v tem trenotku, predno se snidemo, vsakteri izmed nas nekoliko v polpreteklo dobo, ozrimo se po svojem delu vsakteri izmed nas, izprašajmo'si vest glede izpolnjevanja naših dolžnosti nasproti stranki. Povejmo si odkrito in jasno v svojih srcih, ali čutimo, da smo izpolnjevali svoje dolžnosti v polni meri, ali smo pa morda marsikatero vsled komodnosti, vsled nemarnosti ali vsled nejasnosti pojmov zanemarili. • i Recimo -si v prvi vrsti, da ima dolžnosti nasproti narodni stranki vsak štajerski Slovenec, ki čuti narodno in hoče vsestranski napredek naroda. Tudi naši klerikalci p r a v i j o, • da so narodni in da hočejo napredek naroda, toda njihova dejanja so takšna, da učinkujejo' ravno nasprotno. Narodnost naših klerikalcev, osobito njihovih voditeljev, je danes enaka ničli, in njihova dejanja n. pr. na gospodarskem polju tirajo narod naravnost v propad, ne pa k napredku. Prašajmo se torej mi, vsakteri izmed nas; ali so moja dejanja vedno, bila takšna^ da se morem s ponosom (imenovati pristaša narodne stranke? « Somišljenik katerekoli strankei ni le - oni, ki je to za sebe, za svojo osebo, ki ga pa nič ne briga, kaj' se godi okoli-njega, kakšnega mišljenja je njegova bližnja okolica. Stranki ne koristi nič, če je kje v kateri fari eden »njen somišljenik, ki za svojo osebo stoji trdno kakor skala za strankina načela, pa ne -stori niti koraka, da bi si pridobil v fari novih somišljenikov. ^ Prašaj se torej vsakdo izmed onih. ki se imenujejo pristaše narodne stranke: ali sem skušal pridobivati stranki somišljenikov? Ali-sem šel med ljudstvo,.'ali sem se čutil eno ž njim, ali sem ga skušal pridobiti za strankine ideje? - Ju kaj se pravi, pridobivati ljudstvo za ideje stranke? Prašaj se vsakteri: ali sem budil v ljud stvu; med katerim živim, narodno zavest ? Ali sem ga poučeval o krivicah, katere se nam godijo v narodnem, jezikovnem oziru od strani oblasti, od strani deželne in državne vlade. Ali sem budil 'v ljudstvu prepričanje, da se ne sme smatrati za manjvreden narod, ali sem mu budil' S' tem narodni ponosi? Ali sem budil- vi ljudstvu smisel za javno življenje, t. j. prepričanje, da se mora za- ■ V.» r l'. ' Ali äeüi störil '' isto, kar pri kmečkem ljudstvu, glede stanovske zavesti l'in stanovske organizacije tudi pri naših obrtnikih in trgovcih? Ali sem sata član obrtnih in trgovskih organizacij, če pripadam k enemu teh stanov? Ali sem budil'v ljudstvu splošno prepričanje,1 da si'interesi kttteta,' trgovca, obrtnika in delavca pri »as v velikem ne nasprotujejo «in!« da1 je1 potrebno posebno ' za te stanove nä^i deželi,: da - nastopajo skupno in da se strnejo1 vsi'!v eno1 «notno'veliko stranko,'ki zastopa'Interese'srednjega stanu, h kateremu vsi ti!,pripadajoy! velika agraa-no stranko; kakoršna 'je danes' narodna'Stranka? Ali sem skušal ustvarjati takšno organizacijo, ji datipo-" trebno življenje? "Ali sem delal na to; da se je vmojem kraju1 ustvarila krajevna > organizacija narodne 'stranke^ da se tako s skupnimi silami širijo strankine ideje? v r» t < \n r i'.'iitlAli sem Skušal 'delovati taed narodom v-kulturnem t. j. prosvetnem« 'izobraževalnem oziru? Ali sem skliceval ljudi na söstanke, 'na' katerih sem razpravljal o teto 'in onem vprašanju, ki- je za ljudstvo važno,' ali sem ga skušal poučevati v gospodarskem in drugih vprašanjih? Če sem videl potrebo kake gospodarske naprave, ali'Sem jo ustvaril ali s; pomočjo drugih skušal ustvariti? Ali sem- pa mòrda Videl potrebo kaj ustvariti, a sem molčal o tem, ker- sem-bil-zaviden, da bi kdo drugi stvar izpeljal in metti slavo odjedel ? ' Ali seto delal'tea'izobrazbo ljadstva z ustanavljanjem izobraževalnih društev ali pa ljudskih knjižnic? Če nisem vedel,1 kako začeti, ali sem se'obrnil na vodstvo stranke? Ali se kot učitelj nisem čutil vzvišenega-nad ljudstvom* ali sem šel mednje, ali sem prirejal sestanke ali roditeljske večere, na katerih sem v ljudstvu vzbujal ljubezen do šole, mu iztrgal iz srca sovraštvo do učiteljstva* in ga prepričal, da je : 'šola ipredpogoj narodnega napredka, v prvi vrsti gospodarskega napredka?' Ali sem storil svojo dolžnost, narodno in strankarsko, ob raznih volitvah? < Ali ■ sem se v teh slučajih držal strogo strankinega načela: kjer je narodnost v nevarnosti, skupno s Slovenci drugega političnega prepričanja v boj proti narodnemu nasprotniku? Ali sem stopil v agita cijski boj pri občinskih, okrajnih, deželno- in državnozborskih volitvah po načelu, da v vse te zastope spadajo najboljši ljudje? Ali sem storil dolžnost nasproti narodni stranki v tem oziru, da sem poleg pridobivanja somišljenikov pridobival tudi naročnikov njenemu glasilu „Narodni list" v svesti si, da je stranka brez časopisja mrtva? Ali sem sam naročnik lista in ga tudi plačujem? Ali sem' skušal v svoji fari pridobiti vsaj 10 plačujočih naročnikov: „Narodnemu Listu"? Ali sem poročal vodstvu stranke o vseh1 politično važnih dogodkih? Ali sem mu poročal vsakokrat, če je obstojala nevarnost, da pride kak kos slovenske zemlje v nemške roke? Ali sem mu poročal o nevarnosti, da se naseli kak nemški trgovec, obrtnik, da pride na šolo kak nemški učitelj? 1 ' " 1 In vi, okrajni in krajevni odbori narodne stranke! Vi predsedniki teh ddboróv, ali ste vršili svojò dolžnost nasproti stranki, ali ste1 Vršili vše to,: kar1 smo zgoraj vprašali posameznike! ali ste sklicevali seje, se posvetovali o potrebah in nalogah ' V Vaših delokrogih, ali ste vršili' gospodarsko in kulturno in politično delo, v svrho katerega ste bili voljeni? J" 'ü Dovolj! Nešteto takšnih in podobnih vprašanj bi še1 lahko stavili? Vsakdo izmed nas bi se moral vstaviti pri vsakem teh vprašanj ter resnö premisliti, ali je zadostil v njem stavljeni mu nalogi. • u din^danes,i 'ko stojimoi pred1 skorajšnjim r.-** četudi izvanrednim — glavnim- zborom zaupnikov narodne stranke, na katerem sfe *bd fa^otriValo o strankinem položaju, v tem trenutku si mora vsak naš človek izprašati vest, f -i Pomnimo pred1 vsem: dob e r -so m i šl«j e ni k s t ra«k e- «ni k:d-o-iv » a-b-a-v 1-ja- i n- k-r-i-či, ampak oni, ki'tibo a vztTajno izvršuje pozitivno narodno delo! M. I» t» li S Občina ima pravice naroda v rokah. - Najbolj trdovratni zatiralec élovènskegà" jezika je okrajno finančno ravnateljstvo mariborsko'. Če le mogoče, vsiljtije slovenskim državljknom in občinam samonfemške plačilne naloge: Občin ahi; ki mu te spise vračajo, dopošlje 'sicer slovenske plačilne naloge, a kratko na to dopošlje zopet nemškfe5- " • «•«v-fi hm oovi :< Vse"občine gornjegrajskega okraja5 sö bile pred' 'dóbfhtì :letom vložile1 pritožbo na finančno ravnateljstvo na Dunäj'fcöper 'trafóglato-'in nepo-stavno -ravnanje finančnega ravnateljstva v Mariboru, a do) danes še niso'dobile nobenega odgo* vora; »'pač pa-je občina Kokarje naprosila' enega državnega poslanca „Jugoslovanskega kluba", naj to zadevo Urgirav » ""> 1 -»M > u„->,\ /rt, »!»»■■ ; v? Vsekakor bo 'treba- našim občinam bolj odločno riaèto'piti,! 'sioer' ne bodo pritožbe ničesar izdale. NajizdatnejšO' odpomoč si naj občina sama oskrbi s tem, da* vrne Bleherni nemški „Zahlungs^ Auftrag" davkariji. Občina Kokarje n. pr. zbira take nezakonite „ZahlnngsiAuftrage" ter jih vrača pò davkariji finančnemu! ravnateljstvu, rekoč: «•i< „Nazaj « poročilom,-- da so-jZahlungs-Auf* tragi- ifc ozirom» na ravnopravnost slovenskega jezikarnezakoniti, radi česar jih stranke ne umejo. Obenem se naj blagovoli znova na znanje vzeti, da se naj vsem občanom občine Kokarje v smislu člena XIX. držav, osnovnega zakona z dne 21. decembra 1867. 1. broj 142. drž. zäk. do-pošiljajo plačilni nalogi v slovenskem jeziku. Občina Kokarje hoče v smislu prvega odstavka tega zakona slovenski jezik čuvati in gojiti v vseh uradih, ki se nahajajo v področju slovenske govorice, zato se mora okrajno finančno ravnateljstvo po tem zakonn ravnati. Ker se ono vkljub večkratni tuuradni zahtevi ne ravna po tem zakonu, izpodkopava v slovenskem narodu zaupanje v pravičnost državnih uradov ter vzbuja s svojim slabim zgledom misel, da državnih zakonov ni treba vestno izvrševati. Tem načinom pade odgovornost za padanje spoštovanja do zakonov med ljudstvom na finančno ravnateljstvo, ki krši zakon, katerega je sankci-joniral cesar zato, da se določijo jezikovne pravice državljanov. Za to svoje ravnanje zasluži ono javen ukor." Ali ni žalostno za avstrijske razmere, da mora priprosta kmetska slovenska občina dajati državnim uradom javen ukor, da se mora občina proglasiti za varuhinjo naših pravic ter opozarjati državne uradnike, naj nehajo kršiti zakon? Sramota za vlado, ki nima v pravnem čutu vsaj toliko izobraženih uradnikov, da bi na Slovenskem spoštovali to, kar je nam najdražje in najsvetejše, naš mili materni jezik! < Vlado opozarjati na ta njen greh bodi naloga vsega našega časopisja brez razlike politične barve, bodi častna in sveta naloga vsake naše občine! To zahteva od nas ne samo naša narodna čast, temveč tudi socijalna potreba, da se našim študiranim sinovom odpre krušna miznica v vseh onih uradih, iz katerih gledajo sedaj z zaničljivim posmehom belega kruha slovenskih davkoplačnikov siti nemški krivičniki na nas „manjvredne" Slovence. r V občini Kokarje ne more finančno ravnateljstvo nobenega „Zahlungs-Auftrag-a" spraviti na naslov, vsak roma nazaj v Maribor, kjer se nadomesti s slovenskim. Državnim poslancem se delajo le obljube, občina pa lahko izsili dejanja, to kaže odločna občina Kokarje. Občine imajo v rokah pravice naroda, naj jih torej izsiljujejo povsod, kadar nam jih kri-L vičniki sami nočejo dati. Narodna društva na Štajerskem in Koroškem! Pripravljalni odbor „zveze narodnih društev za Štajersko in Koroško" je storil vse potrebne korake, da se ustvari še tekom tega meseca organizacija vseh . nepolitičnih narodnih društev (bralna, izobraževalna, delavska, požarna društva, knjižnice itd.) po Štajerskem in Koroškem. Pravila zveze so že potrjena in kakor čujemo, se vrši dne 28. t. m. ustanovni občni zbor zveze v Celju. Pozivi so se razposlali na posamezna društva za pristop. Poživljamo javno vsa narodna društva, da pristopijo in tako pomagajo ustvariti trdn«, čvrsto organizacijo izobraževalnega, kulturnega dela med narodom. Namen in delokrog bodo spoznala društva iz pravil, ki se jim dopošljejo in videla bodo, da je namen „Zveze" vzvišen in plemenit. < » Nobeno narodno društvo ne sme manjkati v Zvezi. Vsako naj pošlje začasno svojo prijavo na g. Ant. Pesek, nadučitelj v Narapljah p. Ptujska Gora. Opozarjamo zopet, da bomo od dneva ustanovitve zveze, t. j. od dne 28. t. m. naprej prijavljali naznanila samo tistih društev, ki bodo članice „Zveze narodnih društev na Štajerskem in Koroškem". Iz političnega sveta. Vseslovanski shod in priprave zanj. Minoli teden so se mudili v Petrogradu triie zastopniki avstrijskih Slovanov: Čeh dr. Kramaf, Malorus dr. Hlibovicki in Slovenec Hribar. Podali so se tja, da pripravijo tla za vseslovanski kongres in sploh za nova pota v dèlu za slovansko vzajemnost. Od ruskih veljakov so bili srčno sprejeti. Zdi se nam, da je najvažnejši pojav celega potovanja na Rusko, da se je dosegel prvi korak k zbližanju Rusov in Poljakov. Splošno se je opažalo, da tudi v ruski javnesti ni več ideja slovanske vzajemnosti le prazna beseda, kateri se ne zna dati vsebine, ampak da tudi tam začnejo razumevati globoki pomen vzajemnega, dela Slovanov na gospodarskem in kulturnem polju. Vse-slovanska razstava, slovanska banka, slovanski korespondenčni urad, in vseslovanski shod — če se te stvari za enkrat posrečijo, je storjeno mnogo na poti do slovanske vzajemnosti. — Kaj pa naši Nemci ? Govore o veliki nevarnosti panslavizma, o izdajalstvu avstrijskih Slo/anov, ki se družijo z Rusi itd. Na enak način psuje ptujski „Štajerc". Mi se smejemo. Kje je izdajstvo : ali pri Nemcih, ki hodijo molit na grob največjega sovražnika Avstrije Bismarcka, alip& njih, katerih bivši poslanec Stein je v avstrijski zbornici odkrito povedal, da si želi Avstrijo pod vlado Hohenzoller-nov — ali pa pri nas, ki iščemo kulturnih in gospodarskih stikov z ostalimi Slovani brez najmanjše misli na politično „ropanje" ? Mislimo, da vsak pameten človek uvidi neumnost nemških tirad! — Žalibog pa se najdejo tudi med Slovenci ljudje, ki so se odločno izjavili, da nočejo sodelovati. Zakaj ? Zato, ker je hodil v Petrograd „liberalec" Hribar. Zato so gospodje pri ljubljanskem duhovniškem listu „Slovencu" in seveda tudi naši klerikalci odpovedali vsako sodelovanje I pri delu za zbližanje Slovanov. Tudi ko so dne I 3. t. m. Kramaf, Hribar in Hlibovicki zbranim slovanskim poslancem poročali o svojih uspehih, slovenski klerikalni poslanci niso bili navzoči, dasi so bili tam n. pr. tudi češki klerikalci JCi pravimo, da je Hribar le pretveza, in da so si jò izbrali naši brezdomovinski poslanci le za to, ker nimajo nič slovenskega in nič slovanskega čuta in nočejo niti slišati o skupnem slovanskem delù. * V državnem zboru se nadaljuje razprava o proračunu. Debata postaja skoro brezpomembna. * Zvišanje davka na žganje. Finančni minister dr. Korytovski predloži v kratkem zbornici zakonski načrt o zvišanju davka na žganje. Del tega davka se namerava prepustiti krouovinam v svrho ureditve deželnih financ. Vlada se nadeja, da bo ta zakon spravila pod streho še pred parlamentarnimi počitnicami. — O stvari spregovorimo prihodnjič odkrito besedo. Veliko sleparstvo v ruskem ministerstvu. V mornaričnem ministerstvu v Petrogradu so razkrili veliko sleparstvo. Hranilnične vloge ruskih vojakov, ki so padli v bitki pri Čušimi, so vojaški računski uradniki vzdignili zase. — Odbor osmih dam iz boljših krogov si je prilastil s polastil s ponarejenimi pismi mnogo tisočakov takega denarja. Vsota, za katero so bili oškodovani sorodniki padlih vojakov, znaša več milijonov rubljev. * Avstrijski cesar Franc Jožef I. je imenovan za generala armade na Danskem. * 100 letnica domobranstva. Dne 8. t. m. je minilo 100 let, kar je bilo ustvarjeno s patentom cesarja Franca domobranstvo. * Pri volitvah v sobranje (deželni zbor) na Bolgarskem je z veliko večino prodrla vlada. Od 204 mandatov jih je dobila 175. ' ' * Proti dvoboju. Španski pravosodni minister je predložil senatu načrt postave proti dvoboju. Na njegovo mesto ima stopiti postopanje pred sodiščem ali častnim sodom: * Volitve v deželni zbor na Pruskem. Dne 3. j un. so se vršile volitve v pruski deželni zbor. Volilni red je na Pruskem menda v celi Evropi najbolj nazadnjaški in krivičen. — Nazadnjaške" stranke so zmagale seveda z velikimi večinami. Jako lep uspeh pa imajo zaznamovati socijalni demokratje; dosedaj niso imeli v pruskem deželi nem zboru nobenega zastopnika, pri zadnjih volitvah pa so si priborili 8 mandatov. Da so nazadnjaške stranke tako zmagale, so krive meščanske stranke same; namesto da bi šle skupno v boj proti nazadnjaštvu, so se pobijale med seboj. LISTEK. Kovač Janž. f s, Črtic». — Spisal Stanko Svetina. Kovačnica je stala na holihu, skrita med sadnim drevjem. Pod holmom je ležala vas z belimi hišami in s slamo kritimi strehami. Na koncu vasi cerkvica z visokim zvonikom, potem pa bogato polje, posejano z rumenimi žitnimi klasi. V dalji je slonel gozd, mrk in teman. Jednakomerno je udarjalo v kovačnici. Janž je vihtel z močnimi rokami kladivo in iskre in goreča zrna so odletavala pod težkimi udarci. Včasi je prenehalo, a kmalu se je zopet oglasilo, udar na udar. Monotono življenje. Ne vedno monotono. To je bilo le čez dan. Na večer se je spremenilo vse popolnoma, ko so prihajali iz doline, iz vasi kmetje s trudnimi obrazi in s skrbmi na čelu in so prinašali, ta strto kolo, oni zopet kako drugo órodje. Sedli so na klop in govorili o marsičem. Tako se je včasi razpletla povest, žalostna ali vesela. Prišel je tudi Janž iz kovačnice, obrisal je z umazanim rokavom delavniške srajce pot z obraza in je prise-del k drugim. Molčeč je bil Janž, redkobeseden, zakaj trdo življenje je imel. Okoli štirideset let mu je bilo, a je ostal še vedno samec. Kuhati si je moral sam, zase, za očeta in za mater. Oče je bil namreč slep, mati gluha, betežna in nesposobna za vsako delo. Stara dva sta presedela ves dan na peči in sta molila, on je delal v kovačnici. Tako se je vleklo življenje dolgih 20 let. Janž je bil skoro vedno doma, le včasi je šel doli v vas, da si je nakupil v štacuni potrebnih stvari, toda le za malo časa je šel. Stara sta doma tarnala in javkala, da je zaostalo delo in Janž si je moral prizadevati, da jima je vse razložil. A onadva še vedno: „Postopaš/postopaš!" Kaj je hotel — usoda je njegova bila taka. Takrat je prišla prvikrat gor. Bila je iste starosti, kakor on, prej nekoliko starejša. Močna, visoka, trdna za delo. Osobenkovala je v dolini v mali bajti, ne daleč od cerkve. Janž je sedel na klopi pred kovačnico in Šimnov France iz vasi. Mrak se je že razlil na zemljo, trudno in željno počitka. Tam nekje od daleč se je čula zategnjena pesem, zavel je lahek veter, orehi pred kovačnico so zašumeli. ; Bil je večer, kakoršni so skoro vedno poletni večeri na Dolenjskem. Po polju pelje kmet počasi samotež voziček, naložen zvrhoma z deteljo, kosec zavriska na travniku, zvon zapoje ave-marijo. Noč se bliža polagoma na lahkih krilih in prve zvezde se zasvetijo na azurno-modrem nebu. Skrivnostno šumi gozd, kot bi pripovedoval čarobno bajko ... „Kdo gre gor? Ne razločim, imam slabe oči, poglej ti, France!" France je pogledal po rebri in je pomislil. „Janž, revež si, kaj ne? Ali misliš velno tako živeti?" „Vraga, kaj čenčaš zdaj zopet! — Povej, kdo je?" „Potrpi! In se trudiš in trudiš . . ." Janž je vstal. ,.In se trudiš sam." Kovač ga je bistro pogledal in ni vedel, kaj misli kmet. „In se boš vedno trudil sam? Ali bi ne bilo' bolje, če bi se na primer — oženil? ..." ' ,„Oženil', praviš? Butec! Ampak ne zameri, drugače ti prav gotovo ne morem reči." „Oženi se, pravim, in še enkrat ti rečem, če hočeš ali ne. In prav ta, ki gre sedaj sem, Boga mi, prav ta bi bila zate, Janž!" Vsa zasopla je prišla Zemljanova Mina pred kovačnico. Janž je gledal neumno zdaj Franceta, zdaj njo. „Verigo je treba popraviti, od Vrbeta sem ;jo prinesla, sklep se je raztrgal, mora biti jutri gotova", je začela Mina, še vedno zasopla. Janž je gledal predse. „Ne more biti, ne more", je dejal zamišljeno in je še vedno gledal v tla. „Zakaj ne?" je vprašala Mina s skrbnimi očmi. „To se pravi, bo že; mislil sem nekaj drugega. Bo, bo!" je zatrjeval Janž in se je ozrl na Franceta. „Kje si bila danes, Mina?" je vprašal France in jo je pogledal. „Pri Vrbetu. — Ampak pozno je že, moram domov", je rekla in je odšla hitrih korakov. „No, ali ni res? Kaj praviš, Janž?" je vprašal France in se je pogladil po glavi. „Lahko noč, France!" je odgovoril Janž in je šel v hišo. France je pobral vile, ki mu jih je kovač popravil, mrmral je nekaj in šel v dolino. Štajerske novice. " Roblekov govor v državnem zboru in „Slovenski Gospodar". Kar smo pričakovali, to se je zgodilo. Kdor je čital Roblekov govor, mora priznati, da je bil vseskozi resen in stvaren. Ne tako „Slovenski Gospodar". Ker v svojem poročilu o govoru, katerega je imel Roblek dne 27. maja t. 1. v državnem zboru, ne more utajiti velikega utiša, ki so ga imela Roblekova izvajanja, mu vendar ne da njegova pristno krščanska žilica mihi,1 da ne bi udaril po njem. Ker pa drugače ne gre, skuša Robleka smešiti s tem, kako je on — čital svoj govor. Kakor se nam poroča, posluževal se je Roblek pri svojem govoru le zapiskov, kakor to storijo pri daljših govorih vsi govorniki, vsi, ne izvzemši tndi „prvake" „slovenskega kluba". Resnicoljubni „Slov. Gospodar", kje pa je bilo takrat Tvoje zesmehovanje, ko so sé vaši Roškarji, Korošci. Piški, Kreki itd. itd. še v mnogo izdatnejši meri posluževali svojih beležk kakor je to storil Roblek? Pa seveda, meriti se mora po pristno katoliški maniri tega lista vse z dvojno mero. Kar se klerikalnemu poslancu šteje med čednosti in zasluge, to je pregrešno in za-pičevanja vredno, če stori neklerikalec. — Toda bodite uverjeni, da to ne vleče več, in s čemur nameravate škodovati Robleku in narodni stranki s tem oškodujete dandanes le sebe. Naši klerikalci, ogrska nagodba in — lim. Ko so klerikalni naši poslanci svoječasno glasovali za ogrsko nagodbo in s tem silno pomagali oškodovati naše kmetijstvo, smo jim med drugim rekli tudi, da so škodovali s tem glasovanjem našim vinogradnikom. Takrat so ti možakarji otepali okoli sebe, češ tudi na Ogrskem bodo npe-ljali novi vinsKi zakon, vlada je to obljubila, zato smo za nagodbo glasovali itd. Od onega časa je preteklo že mnogo mesecev, pa na Ogrskem se vladi še niti ne sanja o kakem novem vinskem zakonu. Naši vinogradniki pa se zdaj spominjajo onih obljub klerikalnih poslancev ter jih kličejo na odgovor. Zato je dr. Korošec v državnem zboru tožil sledeče: „Naši volivci se zaganjajo (!) v nas, da jim razložimo, ali nismo morda š'i vladi na lim, ko smo glasovali za nagodbo, ker smo takrat kot razlog našega glasovanja navajali tudi okolnost, da se na Ogrskem vstvari vinski zakon iste vsebine z avstrijskim, ki bi onemogočil nrlo-zganje z vinom tudi na Ogrskem. (Posi. Malik: Meni se pa zdi, da ste šli na lim, gospod kolega! — Veselost!) Potem bomo drugič previdnejši, kajti samo enkrat se gre na led!" — Tako! Zdaj ko bo treba stopiti pred ljudstvo in jih bo to vprašalo, zakaj so glasovali proti ljudskim koristim, jim je pa že pošla korajža in že vlečejo rep med noge in milo prosijo vlado, kaj je vendar z ogrskim vinskim zakonom. Pa bodo prišle tndi volitve v deželni zbor, pater Korošec, in zaželjenega vinskega zakona na Ogrskem še ne bo. Boste že morali najti kakšna druga sredstva za farbanje ljudstva! Naši klerikalni radikalci, ali kako zna n. pr. dr. Korošec „odločno" nastopiti za naše zahteve. Iz njegovega govora „za zahteve naših vinogradnikov" nekoliko mest: „dovolim si obrazložiti želj e...", „p r o s i m gospode zastopnike poljedelskega ministerstva, da bi se tam milostno nanj ozrli ter ga (predlog!) po možnosti izvršili". „Ako se njegova prevzviženost gospod poljedelski minister oglasi pri tem predmetu, bi ga prav lepo prosil, da nam pojasni, kako je pravzaprav z vinskim zakonom na Ogrskem....", „poliedelski minister, ki ga zelo spoštujemo.,." (ker je klerikalec! Op. uredn.) V tem tonu gre v Koroščevem govoru naprej ! Pa je še mož hud, če mu človek reče, da je vladni lakaj ! „Slov. Gosp." In dr. Ploj. „Slov. Gosp." piše v zadnji štev. o „lumpariji" „Nov. Slov. Štajerca". Ta je namreč poročal, da je 9 občin fare Št. Juri ob Ščavnici imenovalo dr. Ploja častnim občanom. „Gospodar" temu sicer pritrdi, pa — pravi — to je bilo tedaj, ko dr. Ploj še ni bil „med liberalci". Priznamo! Bilo je to avgusta 1906, ko o strankah na Štajerskem še ni bilo govora. A gospodom pri „Slov. Gosp." moramo že nekoliko oživiti spomin tudi na poznejše čase. Kaj pa je bilo, častivredni gospodje, 22. jul. in 18. avgusta 1907, torej takrat, ko je bil Ploj že „med liberalci" (da govorimo po Vašem, čeravno to ni res!), in ko je 15 županov gornjeradgonskega okraja (vseh je 24, med njimi več nemškutarskihj) obsodilo s svojimi podpisi v posebnem pismu na uredništvo „Slov. Gosp." napade na dr. Ploja? Kaj je bilo meseca novembra 1906, ko sta isto storila okr. načelnik Trstenjak in podnačel-nik Zemljič s pismom na Roškarja, Kaj pa je bilo, častivredni gospodje, na zaupnem shodu v Kapeli? Ali Vam naj še kaj povemo ? Ne, že to zadostuje. Samo to še: vse, kar čuti v gornjeradgonskem okraju pošteno, obsoja Vašo gonjo in se s studom obrača od lista, ki je padel na tako nizek nivo. Dr. Benkovič in slovenske vloge na glavarstva. V zadnji številki smo poročali od dr. Benkoviču in Korošcu, ki na razna okr. glavarstva pišeta nemški, gazita s tem naše jezikovne zahteve — in smo pristavili, da nas taki ljudje ne bodo učili narodnjaštva. Stopili smo s tem na rep dr. Benkoviču, ki nam ja,,poslal sledeči popravek: „Ni res, da vse vloge ua okrajna glavarstva dosledno nemški pišem; pač pa je res, da vse vloge za slovenske stranke dosledno v slovenskem jeziku vlagam." — Bilo bi, g. doktor, vse prav lepo, ko bi le bilo res. Žalibog pa moramo kon-štatirati, da leže pri nekih javnih uradih vaše vloge in prijave, pisane v nemškem jeziku. — G. doktor, če imate tako kratek spomin, potem seveda verjamemo, da danes nočete nič več vedeti o Vašem paktu s hrastniškimi Nemci ob času lanskih volitev. In vendar je ta naša trditev in ona glede Vašega nemškega dopisovanja na javne urade vseskozi resnična, ker je dokazana. Ustanovni občni zbor „Zveze narodnih društev za Štajersko in Koroško". Z veseljem moremo poročati, da je prijavilo doslej že lepo število nepolitičnih narodnih društev pristop k zvezi. Tudi s Koroškega je prišlo že več prijav. Opozarjamo vsa narodna društva, da se zglase kolikor mogoče vsa že do dne 28. t. m., ko se vrši ustanovni občni zbor zveze v Celju, ter da pošlje vsaktero tudi delegata. — Opozarjamo ponovno, da bomo z dnem 28. t m. počenši prijavljali naznanila samo onih društev, ki bodo članice „zveze". Na novozidano davčno poslopje v Celju je dal stavbeni mojster zasaditi zastavo — frank-furterico. S katerim denarjem vraga pa se zida to poslopje? Če se tako drzno izziva naše ljudstvo, pa si pojdite pozneje tudi po davke v blaženi rajh, naš kmet vam jih ne bo nosil v hišo, s katero se ga že pri nje stavbi izziva. Zahtevamo, da frankfurtarica nemudoma izgine s poslopja! Občinski odbor celjske okolice. „Slovenski Gospodar" v svoji zadnji številki drzno napada dr. Božiča kot obč. odbornika v celjski okolici. Kdor pozna delovanje tega moža, ve, da ni nikdar ničesar zagrešil proti narodnim in gospodarskim težnjam Slovencev v celjski okolici, nasprotno marsikak pogrešek preprečil. Nečuveno je hujskati zoper njega in to v času, ko moramo zvesto stati na straži, da nam celjski Nemci ne ugrabijo te občine. Ne trosite razdora tam, kjer Vam nihče k temu ne daje povoda. Koncert. Na Binkoštni pondeljek so priredili tamburaši tukajšnjih socijalno-demokratičnih organizacij pod osebnim vodstvom g. Bariča koncert na vrtu „Skalne kleti" pri Celju. Tamburali so prav dobro in pridno ter mnogo pripomogli k zabavi, ki se je zelo živahno razvila. — Obisk moremo imenovati povoljen. Ženo je umoril. V Čretu pri Celju je od 2. na 3. t. m. kočar Veternik z nožem umoril svojo ženo Heleno. 25 let sta bila v zakonu, a v ved-nem prepiru. Mož je bil ndan pijači, in ji je že večkrat gvozil, da je bo ubil. To noč jo ju najprej v sobi zabodel z nožem v trebuh; ko je težko ranjena ubežala iz sobe na travnik, je tekel za njo in jo še parkrat z nožem zabodel, da je v proznih bolečinah umrla. Morilca so izročili sodišču. Kesal se ni svojega dejanja prav nič. Čebelarji, vzdramlte se! Velik čebelarski shod priredi čebelarska podružnica za Celje in okolico v nedeljo dne 14. junija ob 4. uri pop. pri čebelnjaku gostilničarja g. Sameca na Ložnici pri Celjn. Na dnevnem redu bo predavanje o čebelarstvu, pouk o izdelovanju umetnega satovia v okvirjih, zvezan s praktičnim delom. Vsem čebelarjem klice na veselo svidenje v nedeljo Čebelarska podružnica 0 podrobnem narodnem delu klerikalcev v laškem okraju govori „Slovenec". Mi, ki tu živimo, ga ne čutimo. Ali smatrate za podrobno narodno delo delo žnpnika Mojziška v Št. Rupertu, ki je Nemirno se je premetaval Janž zvečer po postelji. „Če pomislim, stvar ni tako napačna, ne, naravnost pametno je povedal Šimnov. Delam sam, trpim sam, kuham sam — kuham za tri — moj Bog! Kaj hočem drugega kot vzeti k sebi človeka. ki bi mi pomagal pri delu, to se pravi, ne pri težkem delu v kovačnici, ampak doma pri ognjišču, pri kuhi in na njivi." Podprl si je vročo glavo. Mesečina je zasijala in je napolnila s svojim bledim sijem vso izbo, kjer je ležal. „Krasna noč!" je zamrmral in se je pre-tegnil po postelji. Pomislil je na Zemljanovo. Prav pred oči mu je stopila, taka, kot jo je videl zvečer: visoka, krepka, od vsake strani dobra gospodinja. Sicer se ni menil dosti za ženske, že od mladih let ne, in govoril je ž njimi, kar je bilo ravno potreba. Tako si je pridobil na eni strani skoro posmeh, na drugi priznanje in spoštovanje možakarjev. Nekoč -pred leti — dobro je še pomnil — se mu je vrinila misel o ženitvi. Bil je v dolini, v vaški krčmi, med veselimi ljndmi veselih besed. Ni šel prostovoljno v krčmo, drugi so ga zvabili. Pil je precej, kar pa ni bila njegova navada, in se je opijanil. Po noči je šel domov po klancu in takrat se mu je vtihotapilo v dušo. V jutro je bil trezen in se je jezil sam nase. Prišlo je nenadoma, še hitreje je odšlo. Ostal je samec. Vsega tega se je domislil. „Ali mi je res treba žene?" je govoril sam pri sebi, in kakor v odmev se je oglasilo: „Res." — „Ali ne morem živeti tako sam, kakor sem toliko let doslej ?" — „Ne moreš." — „In kuhati sam, sebi, očetu in materi?" — Isti odgovor kakor prej. Tako so se mu vrstile misli, druga za drugo in šele pozno v noči je zaspal . . . * Megla je ležala v dolini in vsa vas je bila pokrita z njo. Solnce je posijalo izza temnih vrhov v dalji, vse mrzlo še in brez žarkov. Počasi se je zgenilo tam doli, kakor bi se pretrgala bela rjuha. Pokazal se je zvonik in na njem se je zasvetil pozlačen križ in jabolko. Tako v dolini. V žarkih so trepetali orehovi listi pred ko-vačnico, Janž je vihtel kladivo in tolklo je, da se je skoro slišalo v vas pod holmom. Tako mu je bilo, kakor tačas, ko je bil v dolini in je bil vinjen in je šel po klancu domov. Razloček je bil samo ta, da se mu je zdela drugi dan vsa stvar neumna in bedasta, a sedaj pametna in resna. Vdomilo se mu je v dušo, vdobno se zlek-nilo in ni hotelo oditi. Trudil se je sicer, da bi odgnal neprijetnega stanovalca in zaprl duri za njim in jih zaklenil. Zastonj. Čim več se je trudil, tem večja je bila nesramnost stanovalčeva. Opravila nista ničesar niti prošnja, niti sila. In tako se je rodilo hrepenenje. „Kaj pravi?" je vprašala starka in je pogledala slepega moža. Starec se je primaknil bolj k njej. „Oženiti se misli", je povedal glasno. „Janž se misli oženiti? U-uhl Janž? Oženiti? U-uh! Star ježe in misli vzeti ženo? U-uh!" je javkala stara in je zmajevala z glavo. Janž je sedel za mizo. Glavo je naslonil v dlani in je molčal. .Jezila sta ga stara dva, ki nista razumela in izprevidela, da ne more biti brez žene. Spremenilo se je sedaj in Janžu se je vzbudila trma. Vstal je, šel je k peči, kjer sta sedela oče in mati njegova, in je djal roki v žep. „Mislita, seveda, da bo šlo vedno tako naprej. In ti človek se ubijaj in gospodinji in delaj v kovačnici in idi na njivo. To ne gre. Oženil se bom in konec besedij", je rekel trdo, obrnil se je in je stopal po izbi gorindol. „Kaj pravi?" je vprašala spet starka moža, ki je sedel na zapečku. „Sam noče več delati; pravi, da se gotovo oženi." „U-nh! Delo bo zaostalo, živiti najn noče več, u-uh! Dobiti jo hoče, ki bo nama gledala na vsak grižljaj, n-uh!" „Katero pa misliš vzeti?" se je oglasil starec. „Zemljanovo Mino", je odgovoril Janž in je pogledal s skrbnimi očmi starega, da bi mu bral že z obraza učinek svojih besed. „Je ne poznam", zamrmral je oče in odmajal s sivo glavo. „Čegavo, je rekel?" „Zemljanovo; jaz je ne poznam; če jo ti, Neža!" „Tista osobenka, n-uh, tista, ki še toliko nima, da bi dala v usta, u-uh!" Dalje sledi. celo faro nahujskal zoper šolo? Ali morda čitn Vft,šega, dekaua » Žnže v Laškem, ki je p priliki seje» okrajnega ^qLgkega svelta^ ko seje šlo za terno za nadučitelj s k o mestiO; v Zidanem mostu, .lepo ostal doma, .pismo pa, v katerem ga je neki narodnjak prosil, naj se zavzame za ; Slove,nc,a g- Černeja, je oddal dr. Mravlagn, ki je na podlagi tega pisma seveda ;z vso |Vne,mo delal proti Cerne j u ? Ali Vam hočemo še našteti par takih slučajev Vašega „podrobnega" dela, posebno dr. Ben-koyicevega? i)|lt>f|, r. ■ u Bralno društvo na Bregu pri Celju se je ustanovilo in ima svoje prostore v hiši g. Radeja. Opozarjamo prebivalstvo tega dela celjske okolice, da se pridno poslužujejo društvene čitalnice in knjižnice. Članarina je malenkostna; ; mesečno 20 vinarjev. ;.,. .... ; ,„■,■■... Topa v celjskem političnem okraju in poslanec Roblek. Ko je g. poslanec Roblek izvedel, da je napravila dne 22. maja ponekod v savinjski dolini toča občutno škodo, je pisal takoj 8 ali 9 občinam — o katerih je mislil, da so prizadete — naj mu nemudoma naznanijo škodo in njen obseg. Dobil je takojšnji odgovor le iz Gomilske, vsled katerega je vložil dne 28. maja nujni predlog za cenitev škode in podelitev drž. podpor revnejšim prizadetim posestnikom občine Gomilsko in deloma občine Braslovče. Pisal je takoj tudi osebno g. okr. glavarju v Celje ter ga prosil, naj tudi on ukrene vse potrebno, da bodo .prizadeti posestniki vsaj nekoliko odškodovani. Boj občine Kokarje in poslanec Roblek. Dne 5. t. m. je vložil gosp. posi. Roblek V državnem zboru interpelacijo zaradi zavlačevanja rešitve vlog, ktere je poslala občina Kokarje v svojem boju za pravice slovenskega jezika kot rekurze na razna ministerstva. O stvari še spregovorimo. V Mariboru se je ustrelil dne 8. t. m. pekovski pomočnik Mihael Rozman iz Št. Jurja pri Celju. .. « .. i . . », • . <• t-j\ Družba Ciril-Metodova je sprejela na darilih v mesecu • maju K '5-.563 90. • • ^Matura na -učiteljiščih. Naučno ministerstvo je izdalo).zdaj tudi za učiteljišča nov red za zrelostni izpit. Polagalo se bo največ važnosti na umstveno». razumevanje posameznih i predmetov. Pismena skušnja-bo samo iz vzgojeslovja in'učnega jezika. Ustmena bo vsak kandidat izprašan iz z«mljepisja, zgodovine in še «nega, predmeta, ki ga določi predsednik izmed dveh predmetov, katera sme izvoliti kandidat. . 1 : hu Konkurz je napovedan nad premoženjem trgovca'-Jurija Tscheppeja >v Mariboru, ki je dne 26i maja qmrL'"<" >■■'•' ivi... i . iz Poljčan se nam piše: Tukaj blizu so kmetje iz Kranjskega kupili tri kmečka posestva v vrednosti p» do.jlOttisoč kron; za neko veleposestvo pai se tèe pobotajo. Torej ' kranjski kmetje si upajo na kmetijah,.shajatr,«' naši štajerski" pa-jih prodajajo* in gredo rajši s trebuhom«a kruhom; kup-nino pa marsikateri v kratkem času zapravi.' •<" «t«» Seno bo1'letos zopet drago, ker bo vsled suše slaba .'kraška letina. Tudi i v Švici mora.slabo kazati. Kakor, se i nam poroča iz Slov.. Bistrice,i je prišlo iz Švice vprašanje, ali bi'se tam dobilo seno., Ponujajo pa,, po ,2Q, K za >100. kil,( v Švico postavljen^),. Ali se bo i splačalo >seno ,takp daleč pošiljati, bo odvisno «d jtpgaii koliko,, znaša tovor-pica. „Cena za peno, je ta celo zimo bila .in j» še ^aj 6 do,.7,kron, za 100 kg; . r:.t - >0 v Častna izjava,, V .„Narodnem Listu", katerega urerujem,. z,dne,26, 3. štev., 13. je izšel po$ naslovom „Velikonedeljski oskrbnik Flucher Y preiskavi,",, članek, ,y katerem so, se očitala g. Iv.,. Flucherju,, oskrbniku komende , nemškega, viteškega reda nečastna dejanja in, zaničljive ,la$t-postì ih .mišljenje- Podpisani Vekoslav Špindler kot odgovorni urednik „Narodnega Lista" .odkrito Qb,žalujem, da sem objavil, ita, sestavek, v katerem so bila vseskozi neresnična in samo domnevana očitanja. in graje in prosim izato, g. Flucherja s tem .javno oproščenja. — Vekoslav, Špindler. ,„ Pek Ornig je dal zasaditi; „ sad nq, t drevje ob okrajni. cesti., Zdaj je, pisal na vse .občine, češ v kateri .občini se to drevje poškoduje, mora občina škodo, plačati. Radovedni smo,, i kje j,e pek,»ašel ta paragraf. „., iM .„, Slovenski župan., Vr$ikolah na dravskem pojju.je.v spboto po noči požar uničil 7 posestnikom, i gospodarska jn deloma tudi hišna poslopja,,.kožarji n,a,dravskem polju se zadnji.,čas ,čuzmago. ••' ' " Shod slovanskih trgovcev se je vršil minule dneve;'V'Pragi.' 'Govorilo se je vseskozi o praktičnih vprašanjih.» Na shodu je govoril tudi dr. KramäF, ki je povdarjal, da je treba vseslovansko idejo postaviti na praktična tla gospodarskega in kulturnega dela. Na shodu so se sprejele resolucije:» za; Varstvo11 zoper konzume, za obvezno starostno zavarovanje, za samostojne trgovce, za ustanovitev „trgovskega sveta" za eelo državo itd., in se je pozvalo slovansko trgovstvo, naj se pri nakupu' vedno v prvi vrsti ozira na slovanske ponudbe. < Dramatično društvo v Trstu 'je izvolilo svojim predsednikom g. prof. dr. Iv-.^MerhaJ-ja. ■••rr Cesar je potrdil zakon, ki ga je sklenil isterski deželni zbor glede ureditve učiteljskih plač. Mladeniški shod v Šmihelu nad Pliberkom Kakor poroča časopisje, se je -udeležilo tega shoda nad 1000 ljudi. Verjamemo in veseli nas narodna zavednost koroških Slovencev, če je te ljudi prignal v prvi vrsti narodni, čut. A po celem poteku zborovanja, na katerem se je na Šusteršičev in Koroščev način govorilo le s klerikalno-strankar-skega in ne s slovenskega stališča, moramo žal, o tem dvomiti. Žalostno je, če voditelji koroških Slovencev nimajo na takih shodih nič nujnejšega opraviti nego nepoučenemu ljudstvu drzno lagati o slovenskih visokošolcih, češ, da so psovali kmete i. t. d., in predlagati ter sprejeti resolucijo p rut i našim .slovenskim sinovom. Vzdržujemo našo trditev: mladeniška organizacija na narodni podlagi v svrho kulturnega i in gospodarskega dela ima na Koroškem, upanje na uspeh, nikakor pa strankarska klerikalna organizacija. Primož Trubar. Dne 8. t, m. je minilo 400 let, kar je bil v Rašici na Dolenjskem rojen začetnik slovenske književnosti Primož Trubar. Zborovanja nemškega šulferajna v Celovcu so se udeležili med drugimi koroški d e ž ein i predsednik baron Hein, dež. glavar grof Goes,s. Brzojavno je pozdravil shod klerikalni minister Gessmanu, dasi imajo klerikalci svoj „katoliški" šulferajn. (In kaj delajo naši klerikalci z družbo , iCiril-Metodovo ? ?) Dalje sta brzojavno pozdravila shod tudi nemška soci-jalnodemokrat)i,čna poslanca Perners-torfer in Löw! Splošno se je z zadovoljstvom povdarjaloj kako za šulferajn delajo vse nemške stranke. To se vidi tudi v uspehih. Vseh dohodkov je imelo društvo • 636.473 kron 35 vinarjev, z a 1,34.6 5:5 kron 1,0 vin. več nego lani. Vkljub temu, , da sede v odboru društva najhujši „liberalci", delajo .za društvo vse stranke. i Pri nas, pa so napovedali klerikalci bojkot naši šolski družbi, ker se jim i ni posrečilo dobiti družben svoje roke!— Na ■>zborovanju v Celovcu se je posebej povdarjalo, da,se j,e!,baš za; Spodnje j^tajersko naj,več izdalo, Hrastnik, Velenje, Ljutomer, Slov. Bistrica, Pragersko, Celje okolica, Št. Lenart,;in Teano pri Mariboru — to so, začasno točke, na • katere se je vrgel šulferajn ^ vso silo. Mislimo, da je s tem dovolj jasno pove-dauo, j kam- ima naša, šolska družba v prvi vrsti obračati svojo pozornost, «j. ,: >■„ , , Gospodarski paberki. Zadreška podružnica c. kr. štajerske kmetijske družbe. ; Gornfcgrajska' orgàfaiza'cija Zarodke'stranke je svoj čas sprejela na svojem občnem zboru soglasno predlog, naj se deluje na to, da se ustanovi za Zadreško dolino podružnica kmetijske družbe. Da bi ta ustanovitev se sigurneje izvršila, naprosil se je okrajni zastop, naj posreduje. Dne 29. prosinca lanskega leta se je sprejel pri okrajnem zastopu tak predlog in se je izbral osnovalni odbor. Pričeli so se nabirati člani in storili so se vsi mogoči1 koraki za oživotvorjenje kmetijske podružnice. ' Osrednji odbor c. kr. štajerske kmetijske družbe je ustanovitev dovolil dne 11. svečana t. 1'. in' temu je pritrdil 85. občni zbor kmet. družbe dne 23. sušca 1908.' ■ • Dne 24. maja t. 1. vršil se je v Gornjem gradu ustanovni shod. - - Bil je primeroma lepo obiskan. — Čez 60 kmetskih korenin, pravih čvrstih posestnikov, več kmetic in nekaj prijateljev kmetov se je zbralo v salonu gostilne gospe Mikuševe. Četudi so ne-katemiki rovali proti podružnici in nje shodu, vendar se je nabralo najodličnejših kmetov-lepo število, t- Bili so obeh strank. Pristaši narodne stranke in kmečke zveze. Ker ni bilo hujskačev zraven, se je shod vršil prav lepo po določenem vzporedu v zadovoljstvo vseh navzočnikov. Č. kr. kmetijska družba je odposlala svojega zastopnika, g. Juvana, generalnega tajnika; prišel pa je tudi govornik g. Goričan, kmetijski potovalni učitelj. Zborovanje je otvoril tajnik pripravljalnega odbora g. Fran Kocbek. 'V svojem nagovoru je omenil, da je osrednji odbor obljubil najkrepkejšo podporo. Potrebno je imeti dobro voljo za delovanje in naša novoustanovljena podružnica bo lahko mnogo koristila kmečkemu prebivalstvu Zadreške doline. Ko je govornik še posebej pozdravil vse navzočnike, se je izvolil soglasno predsednikom shoda gosp. Anton Kolenc, posestnik in župan v Gornjem gradu, zapisnikarjem pa g. Šijanec Ig., učitelj istotam. > Nadalje se je sklenilo, da je novi podružnici sedež v Gornjem gradu, ki je naravno središče Zadreške doline, delokrog se je omejil na občine Nova Štifta, Gornji grad, Bočna» in Kokarje. Določi se nadalje, da vodi podružnico načelnik in osem odbornikov, ki se razdelijo na posamezne kraje, da pride na Novo Štifto, Šmartno, Kokarje in Sv Frančišek po eden odbornik, na Bočno in Gornji grad pa po dva. Tako je najbolj prav glede na število članov. Volitev se je zvršila soglasno. Pri volitvi vsakega posameznega odbornika se je posebej glasovalo in se je vsakokrat vršilo protiglasovanje. Izvoljeni so: načelnikom g. Anton Kolenc, posestnik in župan v Gornjem gradu, odbornikom pa za Novo. Štifto g. Janez Matjaž; za Gornji grad g. Fran Kocbek, nadučitelj in dosedanji tajnik osnovalnega odbora ter g. Ignacij Rup, posestnik in trgovec — oba v Gornjem gradu; za Bočnp g. Ivan Pevec, posestnik in Anton Tevž v Bočni; za Šmartno g. Martin Zi d ar n, veleposestnik v Šmartnem; za Kokarje g. Fran Cajner, posestnik v Pustem polju; za Sv. Frančišek g. Ivan Štiglio, posestnik v Radmirju. Nato je predaval g. Goričan, kmet. potovalni učitelj o kmečki organizaciji, 'o, važnosti podružnic kmetijske družbe ter je navajal ugodnosti; ki gredo članom podružnice. Govor je bil jedernat in stvaren, zato je splošno zelo ugajal. Temu je sledil razgovor o raznih kmetijskih zadevah, tako o bikoreji, o skladišču umetnih gnojil itd. U : , : Končno je zaključil predsednik zanimivi in dobro obiskani shod. Želeti je le obilo takih zborovanj. €ena jajc na dunajskem trgu dne 9. junija 1908., m n ». jajca v zabojih à 36 k. I-ma jajca v sodčkih à 39 „ II-da „ „ „ à 40 „ Nižje in gor.-avstrijska à 44 „ I-ma štajerska jajca à 39 „ . it « i H»XA à 4:0 » I-ma moravska ,, à 39 „ II-da „ „ à 40 „ Sleska jajca ä 42 „ Hrvaška „ à 40 „ Slavonska jajca ä 42 „ Ža »zaboj ,à 1440 kom.:, Irma bačka jajca à K I-ma banatska jajca à K zgornjeogrska „ à K I-ma sedmograška sortirana à K eie* , po K 2'— „ K 2 — ,. K 2 — „ £ 2 — „ K 2- „ K Ž- „ K 2,-„ K 2"-„ K 2 — K 2 — K 2— K. 72 70 68 70 1-ma ,,' » / nesortirana à K 68 bosanska jajca i.... à K 68 I-ma bolgarska jajca à K 72 II-da „ ' à K 68 T ■ Vi»'' » '' c -t "T ITn^a srbska „ a K — i-ma, gališka jajca sortirana à K 68 I-ma „ ,„......nesortirana ä K 67 I-ma ruska '„' à K 72 II-da ., „ „ ' à K 70 I-ma, srednja jajca à K 62 ì-ma mala u , *,. à K 56 Olajšave za prevažanje drevja po železnicah. Avstrijske, ogrske in bosanske železnice so odredile , sledeče: „Sadna in, ,gozdna drevesa ter sadike teh in enakih koristnih rastlin, n. pr. trt, kostanjev, vrb, ribizlja, kosmulj itd., katera niso vsajena v lonec in druge posode, ne tehtajo več ko 150 kg in niso daljša ko 3'5 m, se prevažajo kot brzovozno blagot četudi so se predala , kot navadno tovorno b)a,go. Vendar pa je treba v voznih listih na gornjem,rqbu napisati.opombo:, „brzovozno" in se morajo drevesa, oz. sadike prevažati s vlaki, ki vozijo brzovozno blago, Treba. je. plačati za nje prevoznino po II. tarifnem oddelka..Drugače pa veljajo zaupje -.določila, navadnega .tovornega blaga in se posebno opozarja,-, da ne velja zanje rek za .oddajo brzovoznega blaga. Ako naj velja ta .rok, se morajo predati z fewovoznim listom in se plača tudi brzovozna • pristojbina". . Kako je ohraniti, sveže .meso. Meso zavij 4obrot v-Tobec, da ne'pride zrak'do njega ter ga spravi v klet -Še bolje pg, je, ako ga zaviješ ,-v koprive,, ter ! potem pokriješ z lončeno posodo ali pa, ako ga ( v, cunjo fzavitega„ zakoplješii!f kup peska v kleti. Ako meso že malo diši, ga dobro umij s slano vodo, ,v katero si vlil tudi malo .kisa, polij ga s kislim mlekom ter ga pokrij; tako se še nekaj časa ohrani. Meso, tudi izgubi dub,. če ga denemo v vodo- -ter mečemo vanjo žareče oglje. £rt >. .>-,.>v;. » >liJ i<:t Ki 4'wufì itòv jcvi 11 "I Zadnja poročila. Izlet na Mrzlico se vrši v četrtek, dne 18. t. m. Odhod iz Celja točno ob 3. uri zjutraj. — Zbirališče: cesarja Josipa trg (pred Narodnim domom). Krene se ob Savinji v Griže in po dobro zaznamovanem potu na vrh. Vrne se zvečer na Žalec ali Hrastnik, kakor se bode na vrhu odločilo. — Ker ni Hausenbichlerjeva. koča na Mrzlici v nikaki oskrbi, opozarjamo izletnike, da vsak ponese jed in pijačo s seboj. 10 minut, pod vrhom je izvirek studenca z dobro pitno vodo. Pri občinskih volitvah v Gornjem gradu včeraj dne 10. t. m. je zmagala na oeli črti napredna lista. Nemško-nacijonalno politično delavsko društvo nameravajo ustanoviti v nedeljo v Celju. , Čebelarski celodnevni tečaj priredi kmetijska podružnica v sporazumu s čebelarsko podružnico v ,Št. Jurju ob j. ž. dne 21. t. m. Obširneje prihodnjič. Jubilejna mlekarna v Št. Jurju ob j. ž. krasno napreduje. Nad 300 litrov odpošilja že vsak dan in ima že lep rezervni zaklad. Žgankova klerikalna kljubovalna mlekarna pa še vedno spi, čeravno je mislila začeti poslovati že 1. maja. Da, da, tako se godi ljudem, ki hočejo delati le ;-t— zdražbo. . if!Ml j,.,. Iz sodne službe. Deželno sodišče je imenovalo praktikante Milka Kranjca v Gradcu, Otona Perka v Celju in Jožefa Toplaka v Ptuju za.: av-skultante. , Zakonski načrt za zvišanje davka na žganje je finančni minister včeraj državni zbornici predložil. Poroča se, da večina ;,poslancev ni naklonjena novi obremenitvi revnih ljudskih slojev, i, Še enkrat „Osmi zakrament". Piše se nam: Nisem v zvezi z dopisom iz Dola v predzadnjem „Narodnem Listu" glede „osmega zakramenta v Posojilnici", vendar pošiljam z ozirom na „Gospodarjevo" zasmehovanje i neko pojasnilo. Češem prav poučen, ni.bilapompta v izrazu „osmi zakrament", kajti „divji zakon" imenuje pri nas ljudstvo (tudi .„pobožni klerikalci" rabijo ta izraz) „zakrament svete koruze" ali pa „osmi zakrament". In to — mislim — je dopisnik tudi menil. hi niiin Dopis "i. - Trbovlje. Na dne 24. maja so sklicali tnkajšnji voditelji klerikalcev in, ,.4ukov" trboveljske paznike k ustanovitvi „Pazniškeg^ strokovnega društva"; Na vabilih je bilo sledeče čitati: Strokovno društvo je nujno potrebno; imelo bo namen stanovske pravice braniti; društvo bode tudi popolnoma „nepolitično". Radi teh lepih fraz se je tudi od 92 paznikov njih okoli 20 vsedlo na limanice. Pričakovanega uspeha družba „čukov" in duševnih revežev ni dosegla. — Že med temi dvajsetimi pazniki se je porodila opozicija, kar posebno nadebudnemu nadpazniku Janezu ni bilo pogodu, ;kajti kakor hitro se jei oglasil neki narodno napredni: mož, ki nadkriljuje po zmožnosti in »omiki vse „čuke",11— da ne bo iz te moke kruha, ga zavrne oni: „škricev sploh ne potrebujemo". ........... Da bi vsa stvar imela veličastneji pomen, so povabili tudi nekega Trseglava iz Ljubljane, koji dobro ve, da v Trbovljah ni tako trdih pesti, kajtor v Ricmanjih, Trseglav je, v dolgem in žalostnem govoru , orisal težnje paznikov. Po njegovem govoru se je izyolil odbor, kateri je takoj sklenil, d^. bode glasilo, novega društva ljubljanski „Slovenec"<.,— Iz, vsega tega je razvidno, da je društvo „popolnoma nepolitično", samo „Leibjournal" mora biti —.,„Slovenec!" Pazniki, iz tega r^zvidite, kako vas imajo za norce ti ljudje. Ako ^e ,r,es mislite ustanoviti svoje strokpvno društvo;— kar je res zelo potrebno — ako hočete,-priti do .kakih pravic, združite se med seboj,- prestopite k zagorskemu in hrastniškemu strokovnemu društvu! Ali mislite, da bo vas, duhovniška stranka res rešila? Ali mislite da bo vam duhovniška stranka razne pozdrave kakor: „Sie Esel, Trottel, Ochs" ,itd. od strani nekaterih uradnikov odpravila? Ali mislite, da bo, duhovniška stranka jza-branila, da. se že starim paznikom ne . bo, ; treba za gotovega „Betreibsleiter-ja" čiste nemščine učiti — ker sam slovenski ne zna? Gotovo ne. In zato ne, ker imajo trboveljski duhovniki velike beneficije in remuneracije od premogo-kopske družbe in plešejo po komandi,ya-š i h p r e d s t o j n i h ! . v Ponikva ob juž. žel. Mariborski kljukec je hotel zadnjič pritisniti narodni stranki pečat nemčurstva na čelo. Stvar je ta-le: Občina je dala občinsko sobo preslikati. Slikar Žlof iz Šmarja si je ob koncu svojega dela brez vednosti delodajalca, popolnoma na svojo pest dovolil, — recimo naraznost — pobalinstvo, da. je napisal nad vrati občinske sobe: „heil Germania". Ko je hčerka obč. tajnika to bedarijo slučajno opazila, je bil navzoč Tina Korže — dom-fijaker — ki je zanesel to strašno novico kar gorko v farovž. Tam so jo malce oglodali in poslali „Gospodarju", da jo izrabi proti Narodni stranki. Navedeni slikar je zagrešil, kolikor vemo, podobne oslarije tudi pri šmarski posojilnici in nad straniščem v gostilni F. Podgoršeka na Ponikvi. Zlobno je torej pripisovati take neumnosti narodni stranki na rovaš. ^e so naši farovški prijatelji res tako na duhu ubožali, da nimajo za svoje časopise boljšega gradiva, jim svetujemo, naj se napotijo v nekatera stranišča. Tamkaj najdejo marsikak izrek in kitico napisano. Mogoče bo zvezarjem ugajala. So ljudje, ki čutijo v svojih nogah, da pride dež. Trga jih. Tudi naše krščanske zvezarje mora nekje trgati. To smo opazili na binkoštni pondeljek iz pridige našega župnika. Kako se je stresal, kako. je ropotal in otepal okoli sebe!,Začudeno smo po maši popraševali, kdo mu je na rep stopil. Organist je povedal nekomu, da je temu Zagradišnikovo vino krivo., Župnik je namreč prejšnji dan pri Zagradišniku blagoslavljal križ, potem pa namakal pri njem svoje grlo. Mogoče, da je njegova kapljica rodila bojevito pridigo. Mogoče pa je tudi, da sluti nove občinske volitve in ,da ga je skrb za nje že na, binkoštni pondeljek trgala. Revček, kako se nam smili! , Slovenji Gradec. V ^nedeljo dne 30. maja 1.1, je; bil .tukaj „Kreisturnfest" južnoavstrij-skih „Turnvereinov" * Veselica pa je bila jako klaverna, ker se je vkljub velikanskemu trušču udeležilo komaj kakšnih 50 tumarjev iz raznih krajev. Boljše in trezno meščanstvo jeuveselico ignoriralo. Značilno za slovenjegraške razmere je pa dejstvo, da so bili kolovodje te izzivajoče prireditve ravno c. kr. uradniki; c. kr. okrajni glavar je bil častni predsednik. Da, s.?, .predrzne j o e,Sikr. uradniki na glavnem,trgn Slovenjem, gradcu, torej v okraju, ,kjer živi,,99% Slovencev, demonstrativno z odkritimi glavami prepevati protiavstrijsko- „Die Wacht am Rhein",, je največja predrznost in sraip.p.ta. , . , „, ... Skoraj ni vredno, vendar omenimo tudi, da je bila ta dan tudi .hčerka okr. načelnika Giin-therja, čeravno še mlada, po uzprcu staršev s placcami .olišpana;, jabolk^ pap:jne pade daleč od drevesa. Oče Günther,pa vkljnb temu pravijoi kadar so med kmeti:, „Mi Slovenci moramo vkup držati." S človekom, katerega otroci, Slovence zaničujejo in iz?ivajp, pa pošten slovenski kmet tudi ne bode dolgo držal, o tem se bo omenjeni gospod sčasoma.sam prepričal . , ,HV II, ci.Stii J »..„ -'J. J§ to >co "OO Vašega volilnega okraja do tega, da ste šli, kakor mačka okoli vrele kaše, na Kranjsko ter tam sklicali shod za štajerske, t. j. za delavce Vašega ^ volilnega okraja? Ali ste samo zato naš posla-^h nec, da hodite tukaj sem le zgago in nemir po-vzročevat? Kje ste pa bili takrat, ko se je po eö vsem slov. naprednem časopisju rotilo naše po-^ slance, naj se zavzamejo za to, da dobi Zidani most slov. nadučitelja? Da, da, g. doktor, zavzemati se za tako eminentne narodne koristi, to je Vam deveta briga! Pajdašiti se z nekim Milav-cem, Vam bolj prija, želimo samo, da bi vam dobro teknilo. Kako žalostna figura ste bili na Ph tem shodu, prav v srce ste se nam smilili! ' Pa kako bi se Vi tudi v tem okraju zavze- mali za narodne koristi, ko ste pa za časa voli-"OiD tev za par beraških nemških glasov iz-SŽ dali tukajšnje Slovence! S tem svojim junaškim > i činom ste pomagali postaviti močan steber nem-pfj škega mestu do Adrije! Vrlemu rodoljubu gosp. , O Bošu ste pa kradli poštenje in čast. Ali Vas še zmiraj nič ni sram? Na pošti v Zidanem mostu je razpisano dvoje mest in sicer: mesto poštnega oskrbnika in mesto poštnega kontrolor ja. Tukaj, gosp. poslanec, je gradiva dovolj. V prejšnjih letih so bili tukaj nastavljeni večinoma le slovenski uradniki, a sedaj ? Sedaj imamo le enega slovenskega uradnika ter enega slov. oficijanta, in to v popolnoma slovenskem okraju. Ali ni to pravi pravcati škandal?! Ker pa že v naprej vemo, da v tej zadevi naš poslanec ne bode nobenih korakov storil, kar bi bila sicer njegova prokleta dolžnost, zato se obračamo javno do vseh drugih poslancev, da v ... tej zadevi kaj ukrenejo in sicer takoj! Se mudi! h Po toči zvoniti bo prepozno. I* ljutomerske okolice. Trgovec V. v Ljutomeru vsiljuje klerikalne vžigalice in če kdo odločno zahteva „Cirilove vžigalice", je tako ljubeznjiv, da dela neumestne opazke, kakor da mu ni po volji. Temu se ne čudimo, splošno znano je namreč, da se v nobeni trgovini v Ljutomeru C/3 toliko ne nemškutari kakor ravno v tej. Zahte-£ vamo od slov. trgovcev, če so že nestrpni stranki karji, naj vsaj ne dražijo odjemalcev s takim ravnanjem. — Narodno čuteči fantje in možje, f—j zahtevajte vedno odločno „vžigalice družbe sv.' Cirila in Metoda! Kmečki fant. Polanci pri Ptuju. Ptujski „Štajerc" piše o prvaški tatvini Kovačeca, dosedajnega ^ predstojnika v Polancih. Mi pa vprašamo gospode pri „Štajercu", zakaj se zdaj sramujejo svojega zvestega naročnika? Ali je vam mogoče utajiti, pjj da je bil vsa leta „Štajerc" naročen na občinski urad Polanci? Z občinskim denarjem se je pla-čevala ta cunja. Zdaj pa bi ga radi naenkrat ^^ prištevali prvakom! O Sv. Barbara v Halozah. Naravnost čuditi se moramo, kako more božji namestnik po-■»—» čenjati stvari, ki se nikakor ne strinjajo z nje-"p-j govim vzvišenim poklicem. Da v svojih pridigah hujska zoper „Narodni list" in narodno stranko, — to je že našega zdajnega kaplana Rabuza i^j* stara navada. Tega mu niti prav nič ne zame-< rimo, nasprotno njegova agitacija za „Narodni ^ list" nas le veseli. ^^ A mož spočenja tudi druge oslarije. Znano je že, da ne more pustiti deklet pri miru. Tako je pretečeni teden šla šivilja Katica k Ani k sv. maši. Njene prsi je kinčal krasen šopek. Za njo ^ jo prisopiha pritlikavi Rabuza. Ker mu ni hotela ^^ Katica šopka izročiti, je Rabuza odločno zahteval, „ „ naj ga vrže v stran. Dekle je pa moško odgovo-rilo, da šopek njega ne briga nič, ter šla svojim t——< potom dalje. Ta dan pa je šel tudi neki premožen mož po svojem kupčijskem opravku domov ter srečal Rabuzo. Ker pa je dobro vedel, da Rabuza po zdravlja samo svoje klerikalne pristaše, ga ta ni hotel pozdraviti. Takoj drugi dan pa je dobila njegova soproga pismo, v katerem Rabuza zahteva od nje, naj svojega moža ostro kaznuje, ker njen mož ni njega kot veroučitelja pozdravil. Ko smo se sešli drugega dne v narodni gostilni, nam je mož tožil, kakšna kazen ga čaka. Najbolj je bil glj v strahu, da bo moral hoditi k sosedu spat. No to so konečno malenkosti. A mož tndi slepari. Nismo prijatelji ptujskega šnopsarskega „Štajerca", nasprotno celo njegovi neizprosni na *' * sprotniki. Zato smatramo za žalostno dejstvo, da OP se naš dušni pastir spušča s tem listom v afere, ki so njemu in tudi nam v sramoto. Stvar pa je ta-le V zadnjem času je Rabuza ustanovil tako-imenovano „Izobraževalno društvo". >CO Ko je prišel neki ud po časnike, mu je dal Rabuza dopis, katerega je sestavil za „Štajerca", ter mu ukazal, naj ta dopis prepiše, podpiše naročnika Podhostnika in ga naj pošlje na uredništvo „Štajerca". Dotični dopis je res romal na uredništvo Štajerca", a to toži sedaj Rabuzo zaradi slepar-stva. Res vzoren božji namestnik, ki daje našim najhujšim nasprotnikom tako lepo priliko, da se delajo norca iz nas Slovencev. Ribnica na Pohorju. Zadnji dopis, ki ga je prinesel Vaš cenjeni list o našem „Bralnem društvu", je silno razburil mračne duhove ribniških klerikalcev. Kakor če dregneš v sršenje gnezdo ali pa posvetiš med netopirje v cerkvenem zvoniku! In, kot je že stara, „lepa" navada zaslepljenih pobožnjakov, niso seveda smatrali za potrebno baviti se nadalje s stvarjo, ampak so z mrzliško naglostjo poizvedovali okrog za dopisnikom. Rabijo zopet nekogar, da bi ohladili nad njim že dolgo huhano jezo in ga polili s svojim črnim žolčem. Kakor vedno in povsod se jim tudi tukaj ne gre za to, da bi se naše ljudstvo, ki tako rado čita, izobraževalo in napredovalo, ampak nasprotno: oni hočejo, da bi ljudstvo čisto nič ne bralo, ali pa čitalo samo „krščansko-katoliške" časnike, to je one časnike, ki nikdar ne poročajo kaj drugega kakor resnične — laži. Vsi naši —čeki in —šeki prav dobro vedo, da si želi skoro vsa okolica ljudsko knjižnico, ki bi jim kratila dolge zimske večere, toda —šeki so navadno silno rogasti, tako dolgo, dokler se jim rog ne izbije. — In tako se bo bliščal na kaplaniji še naprej napis „Bralno društvo" ljudstvu v zasmeh in pomilovanje. V nedeljo dne 31. majnika pa so celo srečno prijadrali v okrilje edinozveličalne „krščansko-soci-alne zveze". — Dosem ste torej pritirali trhli voz svoje mračnjaške politike, gospodje, toda dalje ga ne bodete. Pri svojem koncu se vsaka stvar neha in tako se bo tudi vaše „haužvanje" z naprednim denarjem v „Bralnem društvu" kmalu nehalo! Ljudstvo bo za nedolgb temeljito obračunalo z vami in nič vam ne bo pomagalo, če se tudi tisočkrat vržete v naročje najhujšim narodnim pijavkam, združenim v „krščansko-soci-alni zvezi". Z ljudmi, ki bojkotirajo našo družbo sv. Cirila in Metoda, edino zaščitnico naše mladine pred potujčenjem, nas ne veže niti las več! Književnost. Janez Trdina, zbrani spisi, V. knjiga. Cena broš. 1*60 K, eleg. vezano K 2 80, po pošti 10 vin. ozir. 20 vin. več. Zazožil Lav. Sch^entner v Ljubljani. — Kdor je čital dozdajne zvezke Trdinovih „bajk in povesti o Gorjancih", gotovo poseže tudi po tem zvezku in ga bo po prečitanjn s čutom tople zadovoljnosti odložil. Indijska Talija. Zbirka indijskih gledališčnih iger. III. zvezek. Sakuntala. Založil dr. Kari Glaser, Hoče (Št a j.); cena K 1'20, po pošti 10 vin. več. — „Sakuntala" je eden najlepših proizvodov indijske čarobno lepe dramatske umetnosti. Kalidasa — pisatelj „Sakuntale" — je indijski Šekspir v polnem pomenu besede. Hvaležni smo g. dr. Glaserju za ta novi lep prevod. Priporočamo knjigo najtopleje. Bazne novosti. Proti kačjemu piku. Vseučiliščni profesor dr. Rehl je dal izdelati male škatljice, v katerih je v obliki pastil klorovo apno, kakor najuspešnejše sredstvo proti kačjemu piku. Te škatljice bi morale biti povsod na razpolago, kjer se nahajajo strupene kače, posebno v planinskih zavetiščih, v gostilnah itd. Tudi naj bi imel take pastile vsak sprehajalec, izletnik, turist. Pastile obdrže zelo dolgo svojo zdrovilno moč. Prav dober dovtip. Blagajnik mestne blagajne v Kromerižu Klička, je poslal po češko napisani nakaznici 2 K nemškemu „Volksratn" za Češko na ime predsednika dr. Titta. Pošiljatev se je sprejela ter je dobil Klička sledeči odgovor: „Potrjujemo z največjo zahvalo sprejem prijazno nam poslanih 2 K ter prosimo obenem, da nam sporočite, v kakšen namen. Mit trendeutschem Grusse. Dr. Titta." Gospod Klička je nato odgovoril, da se je njemu šlo le za dokaz, da nemški „Volksrat", ki poziva nemške sodnike in občine, naj odklanjajo češke dopise, sam sprejema češke vloge. Menih — svinjar. V Čognoli blizu Trenta na Tirolskem je neki menih zadovoljeval svoji pohotnosti nad 6—13letnimi dečki v cerkvi za orglami. Starši dečkov so ga ovadili so dišču. Društvene vesti. „Bralno društvo v Gaberjih" priredi v nedeljo 14. junija 1.1. ob 4. uri popoldne v Skalni kleti gledališko predstavo. Uprizorile se bodo igri „Raztresenca" in „Damoklejev meč". Po predstavi prosta zabava, godba, petje itd. Vstopnina: Sedeži po 1 K in 60 v, stojišče 30 v. Veselica se vrši pri vsakem vremenu. K mnogoštevilni udeležbi vabi uljudno odbor. Telovadno društvo „Savinski Sokol" v Mozirju. Izkaz nabranega denarja po pušicah v Mozirju: Gospa Jos. Blaž 31 K 8 v; Strenčan 12 K; Vasle 10 K. Tudi pušice v Gornjem gradu pridno nabirajo. Vsem nabirateljem sokolska hvala. — Na zdar! Učiteljsko društvo za ptujski okraj zboruje dne 14. junija t. L ob pol 11. uri v okoliški šoli. Spored: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. Razgovor 0 jubilejski slavnosti. 4. Uradno konferenčna vprašanja, o prvem poročata tovariš Wesiak in VauhUik, o Jdrugem pa tov. Kaukler in Pesek. 5. Slučajnosti in nasveti. — Pevkinje in pevci se naj zbero sigurno ob pol 10. uri. Zaradi zela važnega sporeda pričakovati je polnoštevilne udeležbe. Tudi tovariši (ice) neudi se vljudno vabijo k zborovanju. „Slovensko pevsko društvo v Ptuju" je pri svojem občnem zboru 27. maja t. 1. izvolilo sledeče gospode v odbor: Dragotin Zupančič, predsednik; dr. Bela Stuhec, podpredsednik; Vinko Serona, tajnik; Valentin Kajnih, blagajnik; Janez Kopmut, arhivar; Silvester Sentjurc in Sikst Hro-vatin, namestnika. Zunanji odborniki: Matej Hubad. Ivan Zemljič, J. Jošt in Fran Zacherl; Anton Porekar in Fran Lenart, namestnika. Revizorji: dr. Dragotin Koderman, dr. Josip Komljanec in Josip Wresnik. Velika pevska slavnost leta 1909 v Ljubljani. Prihodnje leto poteče 25 let, odkar se je ustanovilo v Ljubljani pevsko društvo „Slavec". Ta izredni pojav v slovenskem pevskem društvenem življenju proslavi društvo v veliko pevsko slavnostjo v dneh 27., 28. in 29. junija 1909.1., na katero bode vabilo poleg slovenskih tudi bratska slovanska društva, saj je „Slavec" v teku 25 letnega delovanja postal osebno znan daleč preko mej slovenske domovine. Bratska društva naj se pri določitvah svojih prireditev v prihodnjem letu blagovole ozirati na zgoraj omenjene dneve, kateri naj bodo posvečeni slovenski in slovanski pesmi na „Slavčevi" 25 letnici v Ljubljani. Bralno društvo v (tamilskem priredi v vnedeljo, 14. t. m. veliko ljudsko veselico z veselo igro „Čevljar", srečolovom, šaljivo pošto in raznimi dragimi zabavami. Igra celjska narodna godba. Slov. pev. društvo „Vranska Vila" izleti v nedoljo dne 14. t. m. v prijazno Gomilsko in se udeleži veselice tamošnjega bralnega društva. Javni nastop „Mariborskega Sokola" bo 21. t. m. na vrtu „Narodnega doma" v Maribora. Več prihodnjič. Družbi sv. Cirila in Metoda je vposlala napredna in zavedna Ribnica na Pohorju dne 8. t. m. prvih 7 K. nabranih v nemčurski gostilni g. Petruna. Darovali so po 1 K sledeči gg. : A. Godec, ga. Amalija Kaiser, A. Skočir, J. Pušnik, J. Zomer. Ivan Zomer in L. Brunčko. Srčna hvala. Živeli posnemajoči ! II. redni občni zbor slov. akad. društva „Tabor" se vrši v petek 12. t m. ob 8. uri zvečer prostorih „zur Gemütlichkeit" (Brandhofg. 12.) s sledečim vsporedom: 1.) čitanje zapisnika zadnjega rednega in izrednega občnega zbora. 2.) čitanje zadnjih dveh občnih zborov bratskega društva „Slovenije". 3.) Poročilo odborovo. 4.) Sprememba poslovnika. 5.) Slučajnosti. Slovanski gostje dobrodošli ! Kmetijsko bralno društvo v Rogoznici pri Ptuju priredi v nedeljo, dne 14. t. m. v gostilni g. Franc Bračič-a v Novi vasi svojo običajno vsakoletno vrtno veseliio z gled predstavo, srečolovom. šaljivimi prizori, menažerijo. plesom na prostem, prosto zabavo itd. Začetek točno ob pol 4 uri pop. Vstopnica za ude 20, nende 30 v. Preplačila in dobitki za srečolov se v korist društva hvaležno sprejemajo. Ker izvršnje to društvo v bližini mesta Ptuj važno delo narodne probuje, denar za nabavo pripomočkov kakor knjige in časniki pa nam zbog tega, ker niti polovica ptujskih in okoliških Slovencev ni nd tega društva, vsaj sedaj pričakujemo, da nas obiščejo in tako pripomorejo, da si bode moglo društvo s čim večjim dobičkom nabaviti te pripomočke. Toraj vsi narodni Slovenci Ptuja in okolice v nedeljo k Bračič-n ! Odbor. Listnica uredništva. F. M., Gradec: O tem vprašanju smo imeli že lani članek. Loterijske številke. Trst, 6. junija 1908: 36, 56, 84, 79, 11. Line, „ 73, 83, 80, 6, 53. Na adre80 prečastitega gosp. prosta in dekana Jožefa Flecka in šolskega vodstva okoliške šole v Ptuju. Bliža se vsakoletna izkušnja iz verouka. Gospoda katehet» Pius Vakselj in Lucij Selinšek svoje učence prav pridno pripravljata za to izkušnjo s — palico. Posebno zadnji čas je tepenje kar na dnevnem redu. Oče Lucij Selinšek je omeril, tako pripoveduje deca, enemu učencu po 20 toplih, kakor pravijo, da je imel nek del telesa ves črno progast. Skoro nobeden jih ne dobi spod 10! Dečke meče ob tla, jih suva ter jim s palico vtepa katekizem v glavo. Kakor je pa znano iz izkušnje, pa Bog ni dal vsakemu istih talentov, toraj se vsa deca tndi ne more jednako učiti. Da bi se pa naši otroci za vsako malenkost tako pretepali, da so vsi marogasti, ne samo po nekem delu telesa, ampak tudi po rokah, to pa si odločno prepovemo in prosimo g. dekana in šolsko vodstvo, da mlade gg. katehete v toliko poučita, da se vera ne utrjuje in ne krepi z batino. pač pa z ljubeznji-vim in blagim ravnanjem do otrok. Če se naši kmečki fantje stepo, jih pameten človek obsoja; kaj pa naj porečemo, če oni, ki so oznanjevalci mira in ljubezni, ne poznajo drugega nego palec debelo palico, bolje rečeno gorjačo ? Ne prazno brbranje katekizma pač pa prava srčna vzgoja bo ublažila nas slovenski rod ! Več prizadetih starišev. Kdor ho£e kupiti in prodati v lepih okraju blizu cest in tik cest, različnih velikosti in cen, od 6000 do 40.000 K, v ugodnih plačilnih obrokih, primernih razmerah vrednosti in izbrana boljša zemljišča in poslopja, za katera prevzame posredovanje Rok Lončar, posestnik v Ivenci pri Vojniku, okraj Celje. Ako pa kdo hoče kakšno boljše posestvo prodati, naj se mu pismeno naznani. zahtevajte v vsaki gostilni le najboljšo Slovenci Slatino kislo vodo ki se prodaja v korist družbe sv. Cirila in Metoda. — Zalagatelj: 13413-2 JAKOB VREČKO, SlOvenjgradec. Naprodaj je nova dobro ohranjena, trovrstna harmonika Več pove lastnik Iv. Vizovišek, trg. pomočnik v Žalcu. 133 2-2 S f Priporočam svojo zalogo vsakovrstnega obuvala za moške, ženske in otroke; tudi turistovske čevlje po eoiserskem načinu; domače in tovarniško delo po vsakovrstni ceni. — Vse se dobi in kupi pri Ivan Berna Gosposka ulica štev. 6 v Celju. Trgovskega učenca s primerno šolsko izobrazbo sprejmeta Norb. Zanier & sin, Sv. Peter, Savinska dolina. 126 3-3 je pre-zidava-nje trgovske hiše K. Stermecki v Celju, katera je sedaj popolnoma na novo urejena. — Velikanska zaloga, katera se je sedaj še z no-vodošlim blagom dopolnila, se bode zanaprej po čudovito nizkih cenah prodajala. Nikdo torej ne zamudi ob prihodu v Celje si trgovino ali vsaj izložbe ogledati, da se vsak sam prepriča o velikanski = izbiri in čudovito nizkih cenah. = Vzorce proti vrnitvi na vse strani poštnine prosto. samo 4 mesece v porabi, izvrstno ohranjen se vsled nabave električne moči po ceni proda. — Vprašanja na železnarno A. Pogačnik, Ruše pri Mariboru. 128 3-3 Išče se za gostilno na deželi natakarica 10 račun. . * '1u•. • i ' . ■-. - • •• . Prednost imajo poštene ženske v srednji dobi, katere so že kot natakarice na deželi služile. Ponudbe pod „Natakarica 400" uredništvo „Narodnega Lista na 135 2—2 Sokolskega doma v Gaberju pt»i Celju. Društvo Sokolski dom razpisuje natečaj za enonadstropno stavbo s sokolsko telovadnico. Vsa dela so proračunjena približno sledeče: 1. Zidarska dela..............K 24.000 — 2. Tesarska dela. . . . . . . . ... . . . n 10.000 — 3. Mizarska, ključavničarska, pleskarska in steklarska dela „ 6.400"— 4. Kleparska dela...............760'— 5. Slikarska dela...............„ 300 — Stavba se odda enemu podjetniku ali pa posamezna dela posameznim podjetnikom. Odločitev si pridrži odbor. Stavba se mora dovršiti najkasneje do 15. oktobra t. 1. Vsak ponudnik mora položiti 5% varščine. Ponudbe je staviti najdalje do 15. junija t. 1. Načrti in proračun so do konca zglasilnega roka na vpogled pri br. Jože Smertniku v Celjski posojilnici. Odbor društva Sokolski dom. Več lepih kmetij * . • '• od 6 do 18 oral, na Štajarskem, v bližini Gradca se po ugodnih pogojih proda. Parcele posameznega posestva niso razkosane, temveč se drže skupaj (arondirano). V sredini vsakega posestva stoji poleg hiše z lepim stanovanjem, dobro urejeno prostorno gospodarsko poslopje, hlevi itd. Velikosti posestva primeren gozd meji na zemljišče. Pojasnila daje A> Lavrenčič, Thal, pošta Gösting pri Gradcu. . 127 3-3 . T «» T «A V -T o T «A T T, <» «* T & & & o ^ (w w w w w w w w • ■ > ..... - ' Posojilni«» v Šoštanju — SS cg © = u 83 fi registrovana zadruga z neomejeno zavezo obrestuje hranilne vloge po 5°' ter plačuje rentni davek za vlagatelje sama. — Uradni dan je vsak četrtek od 9. do 12. ure dopoldne. Za druga pojasnila je pisarna odprta vsak dan od 9. do 12. ure dopoldne. 326 3-3 Naéelstvo. Ä Ä Ä 0) @ i a stavbe enonadstropnega prizidka k sedanjemu šolskemu poslopju v Zibiki. Ustmena zniževalna dražba se bo vršila v četrtek, dne 2$. junija 1908 ob 2. uri popoldne v šolskem poslopju v Zibiki. Stavba sebo oddala le enemu glavnemu podjetniku. Izklicana cena znaša 12.600 K. Stavbeni operat, sestoječ iz stavbenih načrtov, stroškovnika, stavbenega dovoljenja in stavbenih pogojev je na vpogled razpoložen v šolski pisarni v Zibiki in pri okrajnem šolskem svetu (okrajno glavarstvo) v Celju. Vsak dražbenik mora pred pričetkom dražbe položiti varščino v znesku 1260 K. "V Kraj ni šolski svet v Zibiki, okraj Šmarje dne 4. junija 1908. Načelnik: Martin 341 3-1 Adolf Bursik čevljar v Celju, Gledališka ulica št. 9 izdeluje vse različne vrste obutal v modernih fazonah 5fii: in po. Solidnih cenah. 52-23 - «"»g,. f-pi- »»rjk Kupujte narodni kolek! —— Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami, prodaja c. kr. šolskih knjig in 7 52-24 igralnih kart / Edino pristen je le Thiennyjev balzam iyr 2eleK n « h ^ kot varstveno znamko. Najmanjša pošiljatva 12/2 ali 6/1 ali ■■ ■ ■ ■ i ' ' JOI JKsL ^LP t 1 patent potovalno družinsko steklenico K 5. Skladanje prosto. Thieppyj ev o centifolij -mazilo, Najmanjša pošiljatva 2 dozi K 3'60. Sklad, prosto. Povsod priznana kot najboljša domača sredstva zoper želodčne bolečine, zgago (gorečico), krče, kašelj, zasliženje, vnetja, poškodbe, rane itd. Naslovite naročilo ali denarno pošiljatev na A. THIERR Y, lekarna k angelju varuhu v Pregradi pri Rogatcu. Zaloge skoro v vseh lekarnah. 107 33—9 _i_1_:_;___i_-1 ■■. •-■—i—u—i-u- ■ 1-1 .....»}V<>! B^M M . Ktl HOT- Rt O.J !-! <-.»> 'I Celje, Rotovška ulica št. 2 , _ ., , priporoča ,, kancelijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni in barvani papir. sVituttiKi peresa peresniKi radirfy tablice gobice črnilo ss -L. ■ ■ TrnnueUo IrniinP v vseh velikostih črtane irgovsKe Knjige z eno al. dvema kolo. nama, v papir, platno, gradi, ali pol usnje vezane. • Odjemalne knjižice po raznih cenah. # « , , r Največja zaloga vseh tiskovin zu občinske urade krajne šolske svete, učiteljstvo, župnijske urade, okrajne zastope, užitnin-ske zastope, hranilnice, posojilnice, odvetnike, notarje in privatnike. Častna zaloga šol. zVezKoV in risanK. n„ ■_„„+„ ,,„Dxn vseh velikosti po origi-rapirnaie vreue nalnih tovarniških cenah *HM?k,m i -, .K ;«, UMVf.)' .':• • - f Sta mhil i P pečatnM,. vignete^ (Siegelmarken) OldlllUliJG za ura(je jn privatnike izvršujejo se v najkrajšem času. /i i; i. j-rtnnieniro umetne, pokrajinske in s cvetlicami uopisillbc od najpriprostejše do najfinejše. Albumi za slike*-dopisnice in poezije,, , „' ." ■j.';!' .ali^'^iu' M. C "r> S »L-V•> 'I r I- ■ ■ ■ ■ zvrstita slatina! '&> * i '« v litttk ' ; t • ..... • čast mi je, p., n» občinstva* vijltdno naznaniti, da pričnem, ker so vsa preddelà izvršena, s prodajo. Tndi na c. kr. splošni preskuševalnici za živila v Gradcu je bil sveto-trojiški vrelec; analiziran in kot dobra slatina presknšen. j TP5 Kot dietetična slatina se naj topleje priporoča. Naročil^, prevzame » \ ___________ _ ______ ___________ FRANC SCHÜTZ, Sv. Tr»ojio» y SIoy. goricah. ö i süiiaßioq a$&-rß «Sf Preprodajalci imajo wspk^paat. - £18. mMM^MMMMM mMMMMMMMMMM>MMMMMMÉ mmmm iiÄI I Ie „Lastni (lom1 t fižiji Celje ■■ Rotovška ulica štev. 12, I. nadstropje ■■ Celje p 4* _ Uraduje vsakO' sredo insoboto od S, do 12. ure predpoldne in odii2. do 6. ure popoldne. dPojaspila sie dobijo»!» vsak dan p|-i tajniku v pisarni ali pa pri udih. načelstva.. Zadruga ^Lastni dom" j je kre- cekovni račun po§t. hran. ditni zavod in sprejema od vsakogar hranilne vloge, katere št. 54.366. s fé obrestuje stalno po 5' Telefon st. 48. \ t Vri«' ri od dneva vloge do dneva. vzdiga. Rentni davek plačuje zadruga sama,, né da bi^ ga 'vlagateljem otttegovahr Zadi'uga dovoljuje v prvi- vrsti ■ zemljiški in stavbeni kredit ter predujme na knjižne terjatve, i račijn« . itd.r do vgoto^ i visokosti in po dogoyoru. — Vlagateljem so na razpolaganje hranilni nabiralniki (pušice), ki so najpripravnej^e sredstvo za varčevanje. Izmed slovenskih zavodov ima le zadruga „Lastni dom" vpeljane te hranilne nabiralnike. 73 16-14 n a h f/. t « \mrit« m »VTI^'^H-