Poštnina plačana v gotovlni Izhaja v ponedeljek in petek ob 17. Stane mesečno po pošti 7 Din, v Celju po raznašalcih dostavlje- na 7'50 Din, za inozemstvo 20 Din Ra!un pri poštnem Cekovnem zavodu St. 10.666. JUn>a L)oba Cena 1 Din Redakcija in uprava: Celje, Strossmayerjeva ulica št. 1, pritličje, de.sno. Telefon interurban Stev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarlfu. Rokopisi se sprejemajo ob ponedeljkih in petkih brezpogojno Ie do 10. dopoldne. —• Predpisi glede prcstora in dneva objave oglasov se uvažnjejo le po možnosti. Štev. 37. Celje, petek 5. maja 1933. Leto XV. Važen sestanek hmeljskih trgovcev CELJE, 5. maja. V Žalcu se je vršil 3. maja sesta- nek. hmeljskih trgovcev, včlanjenih pri Združenju trgovcev za sreze Ce- lje, Gornji grad in Šmarje pri Jelšah v Celju. Sestanku je predsedoval predsednik Združenja Viktor Pilih, ki je pozdravil udeležence, med dru- gimi tudi zastopnika Zbornice gosp. dr. Koceta, zastopnika tiska in za- stopnika Hmeljarskega društva za Slovenijo g. Lorberja. Na tern sestanku se je obravnava- lo vprašanje usanc hmeljske trgovi- ne. Gosp. Vilko Senica je podal ob- širno poročilo o pripravah za sesta- vo teh važnih usanc, pri Cemer je na- glašai, da je Hmeljarsko druStvo usance sprejclo v predloženi obliki. Da bodo pa usance prilagodene tudi trgovskim interesom, jo smatral za potrebno, da se prizadeti izjavijo o predmetu. Sledilo jo Citanje usanc, ki obsegajo trideset najvažnejših norm, po katerih naj bi se uravnava- la trgovinska praksa. 0 posamcznih točkah teh usanc se je vršila prav živahna debata. Poseb- no so se udeleženci zanimali za pra- vilno postopanje pri dolocilu o jema- nju vzorcev, o zaaranju kupCijskih sklcpov ter o drugih običajnih po- stopkih pri prevzemanju in plaCilu blaga, kakor tudi ambalaže. Zelo ži- vahna debata se je razvila o vpraša- nju razsodišča. To razsodišCe bo brez- prizivno rcševalo spore med kupci in prodajalcl. V to razsodišče se nai yolijo ssastopniki I-Imcljarskcga dru- stva in Združenja trgovcev in siccr od vsake organizacije po 5 članov. Usance bodo predloženc Zbornici v potrditev. Sprejet je bil sklep, da so bo v letošnji seziji pri kupčijskih sklcpih strogo ravnalo po sprejetih usancah. V razsodišče so biJi izvoljeni izmed trgovcev slecleCi zaupniki: gg. Josip Vook, Josip Steiner, Vilko Senica, Josip TirSek in Maks Cukala; za na- mestnike: gg. Josip Pauer, Anton Ulaga in Franc Oset. Usance so bile z malenkostnimi spremembami sprejete in bo moralo Se Hmeljarsko druStvo sklepati o teh " spremombah. Nadalje se je razprav- Ijalo vprašanje dopolnitve staleža soclnih izvedcncev v hmeljarski stro- ki. Sklenjeno je bilo, da se za sodna izvedenca predlagata gg. Tiršek in Vook. Sprejeti so bili tudi važni skle- pi glede organizacije hmeljskih na- kupovalcev, glede akcije za nabavo dovoljnih kreditov v hmeljski seziji, kakor tudi o olajsavah v tarifnih in carinskih vprašanjih. Izredna svečanost v Krškem V nedeljo 30. aprila se je vršila v Krškein svečanost, kakršne Sloveni- ja doslej še ni videla. Prvikrat se je zgodilo, da je prejel Slovenec visoko odlikovanje Kara jordj eve zvezdo z meel. Ta izredna cast je doletela pre- prostega moža iz naroda, 40-letnega kovača Franca Zoriča s Träke gore pri Krškcm, za velike zasluge na ko- roški fronti. KrŠko se je lepo pripravilo na to svečanost. Hiše so bile okrašene s trobojnicami, na sejmišču pa je bila pripravljena tribuna. Z jutranjimi vlaki in avtobusi so prispeli delegat vojske podpolkovnik g. Vojislav Ce- rovic iz Celja s spremstvom, delegati pododborov udruženja rozervnih ofi- drjev in gasilci. Delegata vojske so sprejeli na kolodvoru rezervni oficir- ji in predstavniki raznih organizacij. Ob 10.30 se je vršila na sejmišču i svečana predaja visokega odlikova- I nja, ki ga je g. podpolkovnik Cerovič I z lepim govorom izrofil g. ZoriCu. Po I govoi-ih predstavnikov organizacij se je vršil mimohod Sokolov in okrog 300 gasilcev v krojih. Ves potok sveča- nosti so .vpremljali navduSeni klici kralju jn domoviui. Svočanosti se jo udeležila tudi šolska mlaclina. Skup- no jo bilo prisotnih okrog 2000 ljucli. Po ogledu Krškega se je vršilo sve- čano kosilo na cast odlikovancu. Ob tej priliki so se gosp. podpolkovnik Cerovič, predsedniki UROIR iz Celja, Krškega in Bi*ežic, starosta krškega Sokola, načelnik gasilske župe in predstavnik Narodno odbrane v le- pih govorih spominjali zaslug odli- kovanca. Iz vseh govorov so je odra- žala velika ljubezen do kralja, do- movino in naže hrabi'e vojske. Na- vdušenje se jc stopnjcvalo od besede do besede. To niso bili šablonski konvencijonalni govori, marveč glo- boka izpoved idealnega jugosloven- stva in mogočna prisega zvestobe Ju- goslaviji. Iz govorov je zvenelo trdno upanje, da bo prišel dan, ko bomo pod eno jugoslovensko streho tudi z onimi brati, ki jim gospodari tujec. S tern odlikovanjem ni bil odliko- van samo g. ZoriC, marveö tudi vsi oni Slovenci, ki so se borili za KoroS- ko. Dokler ima naša država take si- nove, so ni trcba bati, pa naj bo so- vražnik šo tako močen. Popoldne se je vršil občni zbor sek- cijc UROIR v KrSkem. Tudi tu so so Cula zagotovila rezervnih oficirjev, da bodo v slučaju potrebe branili do- movino do zadnjega diha. Krška sekcija bo prestopila v celjski pod- odbor. Ker se dosedanji predsednik sekcije g. dr. Dobovišek preseli iz Krškega v Celje, je bil izvoljen za predsednika g. Mejaß. Zborovanja se je udeležil tudi g. podpolkovnik Ce- rovi(3. Vrli g'asilci soj prjredili svojemu hrabremu tovarišu na cast zabavo, na katoro so pozneje prišli tudi dele- gati. Tu je očarala udeležence s svo- jim lepim glasom ga. Joštova, ki je zapela več jugoslovenskih pesmi. Hitro jö prtšel fas odhoda in težko so se gostje loCili od prijaznih Krča- nov. Mogočna sveCanoat bo ostala vsom udeležencem v najlepšem spo- minii. Smuški raj na Korošici Smußai-ji ne pozabite, da je Koc- bekov dom (1808 m) na Korošici od- prt in oskrbovan in da os^ne oskr- bovan do BinkoŠti. Kako lepa prilika se vain torej še nudi, da izkoristite za smuko najlepšo, pomladansko do- bo. Vreme jo zopet krasno, na plani- nah prcvladuje pvijeten hlad, ki bra- lii solncu, da ne more snegu do ži- vega. Korošica ni daloč, ni previsoka. Z vzhodne ali zahodne strani je tako lahko dosegljiva. Iz Celja se peljemo z avtobusom do Luč, prijetne vasico ob Savinji. Pot nadaljujemo peš mi- mo Planinška — tu lahko udobno prenočimo — in Cez Vodole (1568 m) po markirani poti, odkoder nas vodi celo zimska markacija prav do Koc- bekovega doma. Vsa pežpot traja 5 ur. Iz Kamniika gremo po dolini Bi- strico in Belo (20 minut pred domom v KamniSki Bistrici), Cez Presedljaj (1G10 m pod Konjem) in potrebujemo 7, iz Kamniške Bistrice le 5 ur. Skoro vsi že vedo, da v Kocbeko- vem domu na KoroSici smučarjem ni slabo; saj jim streže priljubljeni oskrbnik Suhc, 75-letna planinska gröa, na Korošico priraščena, Naše sadjarstvo in gospodarska kriza Že opisani gosenici glogovem be- linu sledi zlatoritka (liparis chry- sorrhoea), ki tudi živi na račun na- gega žlahtnega sadja. Češče nego obi- čajno mislimo, pokončajo zlatoritke listje na sadnem drevju; istotako uničijo tudi zelenje marsikaterega gozdnega drevesa. - Ne pojedo listja popolnoma, kakor gosonice glogove- ga belina, ampak pustijo njegovo ogrodje, sestavljeno iz poedinih žilic. Nekoliko manjSe so od gosenic glo- govega bolina, temnosivorjave in ozaljšane z dvema rdečima progama po hrbtu in z belimj lisami ob bokih. Vsa gosenica je pokrita z rumeno rjavo dlako in in se zapredo v za^et- ku meseca junija med pripognjenimi in nagubanimi listi. Le proti koncu meseca junija ali pa zgodaj v juliju izlezejo iz zapredka beli, samo na zadkovem koncu rjavo dlakasti rae- tulji. Po dnevu sede leni s strehasto /ganjenimi krili na drevju, zveCer pa lota jo živalmo po zraku, da so spa- rijo. Samice polagajo potem svoja jajecca — vsaka približno do 250 ko- madov — na liste, v podolgaste, klo- basaste kupčke, ki jili pokrijejo po- tem z rumeno zadkovo dlako. Iz njih so izmotajo potem za kake tri tedne mlade goseničice, ki žive do jeseni prav tako, kakor gosenicc glogovega belina, Preclno oblcti listje z drevja, se zapredejo tucli na enak naCin v gnozda kakor glogovice. Ta gnozda' so malo veCja in pripredenih jim je tudi malo več listov, tudi so gostejša in na bližnjih vejicah dobro pritrje- na. Imenujemo jib »velika« gosenič- ja gnezda. Tudi spomladi opravljajo zlatoritke svoj Skodljivi posel ka- kor gosenice glogovoga beJina, razli- ka je v tern, kako razjedajo listje. Najbolj pridemo temu kvarljivcu do živega, ako pozimi porežcmo njegova goseniCja gnezda in jih sežgemo. O drugih »prijateljih«, ki tako ra- di obiskujejo naša sadna drevesa ter se na njih gostijo, bo sledi 1 popis ob drugi priliki, za danes pa naj še na- vedem svoj doživljaj ob letošnjih ve- likonočnih praznikih. Zadnjo dneve velikonočnega tedna je bil v Celju glavni trg tako obilno založen z oranžami, da so se mize pod njimi žibile. Ko sem gledal res lep in iz- boren sad, pa sem se zamislil nekaj desetletij nazaj, na sejem ob tern ča- B. B e č v a f o v a : Njegov kes Vrata krumlovskc grajske kapcle so so zapiia za Se vedno mladim, krasnim in nemirnim Ulrikom II. iz Celja. Henrik Rožmberk je napravil gostijo izgnancu dvora, varuhu mladega kralja Ladislava Postuma Rožmberkom je bilo navadno dobro pri sreu, ako so mogli ponagajati češkemu vladarju. Knez Coljski je samo za las uäel ogrski druhali, ko je bil izgubil urad, na begu na Ceško. Kaj drugega kot ^ruhal! V vsakem stoletju enaka. Ko je Celjski pred let! odvzel Hunjadu naslov gubernatorja, da bi napravil iz njega samo najvišjega kapitana in upravitelja dohodkov, ko se jei za ™om cesarja Friderika zvezal z Unzingerjem in z avstrijskimi sta- ovimSl.zsiUl!tlamu b kralje^C Ladislav, da, se lotos, ko so mU Je v Znojmu posrečilo dogovo- k»J *e*V?dehv*^ Je druhal plos- kala Celjskemu. Celjski je pokloknil v klopi pred ouarjem in je položil svojo glavo v dlam. v žalosti? Ali se ga je lotil Kes? Bog varuj! Nič takSnega Celj- JKemu niti v sanjah ni prižlo na mi- SCI- Boja vajeni kozak je bil navajen igrati na šahovi deski življenja) s svojo teto, cesarico Barbaro Celjsko, Bog naj ji odpusti na onem svetu, kar j© storila za svojega zeta Albreh- ta, mnogo to ni bilo vredno nikoli. Takrat se jo nečak Celjski srečno umaknil na ta način, da je presedlal na Albrehtovo stran. Takrat mu je to prineslo naslov upravitelja Ceške dežele. In po Albrehtovi smrti jo sve- toval ovdoveli Elizabeti, s pomočjo Jana Vitovca jo povzročil Poljakom in Ogrom poraz, je prišol v ujet- niStvo, kjor jo sklenil s kraljem Vla- dislavom separat no poravnavo, in zopet so se mogočno krila njegove- pustolovske duSe razpela od obzorja do obzorja, dokler ga niso obdolžili, da mladega češkega kralja zapelju- je na slabe poti in da njegove zmož- nosti potlačuje, da bi sam laliko vla- dal. Sodaj je bil Einzinger njegov so- vražnik, kakor Aeneas Silvius. Knez z glavo v dlaneh jo v krum- lovski grajski kapeli premiäljal. Na- pi§e kralju pismo, o vsem ga prepri- ča, na vesele trenutke ga spomni. In sedaj — kaj pa s Hunjadom? Res, ima sina, kakor ima en, Celjski, hčer- ko. To bi ne bila napačna ideja. Hu- njadi bi bil mogoiien zaveznik proti ccsarju in Sigmund tirolski bi si dal tudi dopovedati. V vojni proti Tur- ku, v tej neskončni vojni se da tudi mnogo ugrabiti. Sklenjono. Pismo kralju Ladislavu odnese kurir takoj jutri zjutraj, in Celjski jo vstal. V kapeli je vladal mrak, kakor je navadno doma v obo- kanih prostorih z ozkimi okenci ob zamraCenem dnevu. V kotu proti klopi, v kateri je Celjski premiäljal, jo rasla senca. Smificki? Po zaslugi Celjskega je bil odkrit češki vitez Smificki Ceškim gospodom kot izda- jalec njihovih teženj in obglavljen. Morišče za Smifickega na Starem mestu v Pragi in za Celjskega? — NesreČni September 1. 1453! Smificki je izgubil v tern mesecu glavo, Celj- ski pa svojo moc". Niti gospa Ana Sternberkova, rojena plemenita Seinsheim, katere druga mati je bi- la sestriCna cesarice Barbare Celjske, so sedaj Coljskemu, ki jo padel v ne- milost, ni več javila: »Eh, ta mrzla, brumna Nemka. Sedaj se dela, kakor da bi stari Seinsheim s cesarjem Zig- mundom očeta Žiko ne bil nikdar preganjal,« je olajševalno pripomnil. Vrata za knezom so se zapiia. Graj- sko svetišče je bilo zopet zapuščeno. Po večerji so je Celjski poslovil od j svojega gostitelja in je zapustil grad. ! Rožmberku je smehljaj prelotel kislo lice. Poznal je veöerno kolovratenje svojega gosta. V Krumlovu, V onl dobi že neveselem in po husitskih vojnah oberačenem, je bila vesela samo gostilna pri mestnih vratih. V sosedstvu gostilne je bila kovaCnica. V kovaCnici je gospodaril kovaC z lepo hSerko čepiCarko. Govorilo se je o kovaCu, ki mu je nedavno prodal potujoči žid kovinsko meSanico, Iz katere se je sam od sebe ulil brez kovačeve pomoči križ, in govorilo se je o lepi čepičarki. Kovač jo jc skri- val pred sladkosnednimi grajsKfmf gospodi. Toda ni je zaščitil pred krasnim Celjanom. Za knezom so no- role vzviäene, uöene gospe, kakor na- vadne, skromne deklice. Veliko in krasne postave, zdmv, ogorelega ob- liCja, Crnih oti jo osreöeval svoje lju- bice. V njegovem naroCju so postaja- lo krasnejSe, so razevetele in pozabi- le, da so kedaj drugega ljubile, in upale so si ž njim živeti izven zako- na. KovaCeva hčerka je že našla pri- ložnost, kako se izmuzniti iz devičke kamrice, in že je naučila krasnoga kneza odpirati oknico, da bi ne za- škripalc, ko se je bila v njegove oCi zagledala, Očetova mešanina križa, ki jo je dal postavltl na temenu grit* Kreuzberga, je bila oCividno svarilno znamenje, žalostno prorokovanje \isodo radovedne Cepiöarke. Stran 2. »Nova Doba« 5. V. 1933. Stev. 37. su na Dunaju na Naschmarktu in v Gradcu na Glavnem trgu. Na Dunaju in v Gradcu so bili (in so menda še danes) vsepovsod veliki kupi kras- nih, bujno dišečih jabolk, in le malo oranž, nikjer v taki obilici kakor le- tos v Celju. Pomislil sem na današnje kritične denarne razmere in na dej- stvo, koliko milijonov gre vsako leto po nepotrcbncm iz našc državc v tu- jino. Nadalje sem izračunil, koliko milijonov hi Jahko naši poses'tniki namesto oranž dobili na leto za lepa, 'dobra in okusna ter trpežna jabolka, ki v vsem oziru daleč prekašajo juž- no sadje, ako bi hotel vsak posestnik na svojem posestvu skrbno gojiti vsaj dvoje najžlahtnejih dreves in sicer: beliefleur in Ontario. Ti dve sorti rodita najžlahtnejšf sad, ki pre- kaša vse inozemske sadne sorte po le- poti in okusu. Obe sorti sta tako le- pi in trpežni, da se lahko o binkoštih na trgu prodajata za prav drag de- nar. Danes se prodaja sad teh dro- ves na Dunaju in v Gradcu kg po 10 do 12 Din, v Mariboru pa po G—8 Din, in če bi se v Celju prodajal po (5 Din kilogram, koliko bi se tu dobilo do- narja namesto južnega sadja! Ta de- nar bi ostal doma, kjer ga tako kr- vavo potrebujemo. Prijatelji, prosim in pozivam Vas, ne pozabite v pri- hodnji pomladi saditi vsaj nekaj teh sort na primernem prostoru ter jih lepo in skrbno negujte. Pi'epricani boclite, da boste tega v doglednem času veseli in meni hvaležni, da sem vas na to opozoril. V Slovenskih go- i ricah posestnikom, ki so skrlmi in razumni sadjarji, današnja kriza ne more prav do živega, tarn je sadjar- stvo glavno, vinarstvo in druge go- spodarske panogo so na drugi stop- nji. To bi tudi v celjskem okolišu lahko bilo, ako bi sc hoteli za sad- jarstvo resno pobrigati in ne kakor doslej, da se drevo v majhno luknji- co potlači — in nanj pozabi. Razum- ho delo, lep in gotov dobiček! Vatroslav Kosi, strok. ekonom Lopata pri Celju. DOMACE VESTI d LJubljanski velesejem. Rok za prijavo k udeležbi na XIII. vzorsinem velesejmu v LjubJjani poteče 10. t. m. Po dosedaj došlih prijavah bo letoš- nji pomladanski velesejem dobro za- seden s tvrdkami vseh panog in se bo na tern velesejmu posebno uve- ljavljala naša domača produkcija. Na razpolago jo pa še nekj razstav- nega prostora. Tvrdke, ki namera- vajo razstaviti, a se še niso prijavile, naj to Cim prej store, ker bo uprava velesejma drugi teden že začela z razdoljevanjem razstavnih prosto- rov. d Prepoved prevoza živali v avto- busih. Banska uprava v Ljubljani razglaša, da so od prepovedi prevo- za živali v avtobusih izvzeti lovce spremljajoči lovski psi, ki pa ne sme- jo biti v nadlego potujočemu občin- stvu. d Na banovinski kmetijski šoli v Št. Juriju ob juž. žel. bo v torek in srorto 0. in JO. t. m. dvodnevni vrt- narski in cvetličarski tečaj in v če- trtek 11. t. m. enodnevni zelenjadar- ski tečaj. Prvi bo teoretičen in prak- tičen, zato posebno primoren za uči- teljice, drugi pa bolj praktiCen, zato zlasti priporočljiv za okoliške gospo- dinje in dekleta. Tečaja bosta brez- plačna. Tudi nočišče bo brezplačno, le dnevna prehrana bo stala 10 Din. Prijave je poslati čimprej upravi za- voda. d Občni zbor stctrešinskega dru- štva »Triglaya« se bo vršil v nedoljo 7. t m. 'ob pol 10. dopoldne v dvorani hotela »Orel« v Mariboru z dnevnim redom: poročila funkcijonarjev, sklepanje o izpremembi pravil, voli- tev novega odbora in slučajnosti. Ker grc za zelo važno odločitev, so vsi starešine vabljeni. Prosimo za udeležbo. — Odl)or. d Nova lekarna v Rogatcu. Na po- budo mag. pharm. g. Ernesta Pen- goua v Celju se je. otvorilo predhod- no postopanje zaradi ugotovitve po- gojev za otvoritev nove javne lekar- ne v Rogatcu. Morebitne ugovore je treba vložiti v 15 dneh pri banski upravi v; Ljubljani. d Revija Cinema. Izšla je majska številka zagrebške »Revijc Cinema« z mnogimi krasnimi ilustracijami in zelo pestro zabavno vsebino. Revija izhaja mesečno, stane polletno 40 Din in se naroc-a pri upravi v Zagre- bu, Gunduliceva 2/1. d Najnovejša znanost o prehran! priporoča* Kathreiner Kneippovo sladno kavo kot najbolj zdravo pija- Co za mlado in staro! d Dunajska vremenska napoved za soboto 6. maja: Po veCini jasno, suho vreme. Celje in okolica c Shod JRKD v Šmartnem v Rožni dolini. V nedeljo 7. t. m. bo priredil po rani maši narodni poslanec gosp. Ivan Prekoršek shod v gostilniških prostorih gosp. Stožirja (Poharca) v Šmartnem pri Celju. Somišljeniki vabijeni! c Krajevna organizacija JRED za Celje-okolico vabi vse narodno čute- če delavco in nameščence, da se v Sim veejem številu udeleže manife- stacijskega zbora Narodne strokov- ne zvezc, ki bo v nedeljo 14. t. m. v Ljubljani. Dovo-ljena joj četrtinska vožnja. Glede legitimacij za četrtin- sko vožnjo v Ljubljano se je treba priglasiti najkasneje do ponedeljka S. t. in. pri tajniku krajevno ovgani- zacije JRKD gosp. Fr. Wltavskruu v cinkarni. c Zlati jubilej, t. j. 50-letnica usta- novitve obrtno nadaljevalne Sole v Celju se bo vršila v nedeljo 7. t m. s sledečim sporedom: a) Razstava šolskih izdelkov v Obrtnem domu od 8. do 17. b) Proslava 50-letnice usta- novitve sole v mestnem gledališču ob pol 16., konec ob 17.: 1. Ovevtura, izvaja iz prijaznosti »Celjsko godbe- no drustvo« pod vodstvom kapelni- ka, mestnega stavbenika g. Al. Kalis- nika. Odmore med posameznimi tor- kami izpolnjuje tudi CGD. 2. Otvori- tev proslave po mestnem županu celjskem in predsedniku solskeg'a odbora obrtne nadaljevalne Sole g\ dr. Alojzu GoriCanu. 3. »K petdeset- letnici obrtne nadaljcvalne sole«, >/Ao- žil učitelj g. Franjo RoS; prednoSa obrtna vajenka. 4. a) Stanko Premrl: Slovanska pesem; b) Danilo Fa.jgelj: Domotožnost; c) P. H. Sattner: Na- zaj v planinski raj; (mešani zbori: izvaja pevski zbor obrtnega narašča- ja pod vodstvom strokovnega uftitelJR gosp. Peca v^egule). 5. Mladost — ra- dost, rajalni nastop vajenk pod vod- stvom učiteljice gdč. Anico Flegove; na klavirju spremlja g. Heli Gorin- i5ek. (i. Zgodovinski razvoj reljski^ obrtne nadaljevalne sole v zadnjih 50 letih; poroča njen vodja Bizjak JoSko. 7. a) Vinko Vodopivec: Vipnv- ska; b) Dr. B. Ipavic: Leži polje rav- no; c) Emil Adamič: V gozdii; (iim1- Sani'zbori; izvaja pevski zbor obrtiu-- ga naraščaja pod vodstvom strokov- nega učitelja gospoda Poca šeguk-.). 8. Pozdrav telesni vzgoji in miz» — preskoki, telovadijo vajenci pod vod- stvom učitelja g. Miloša Preloga.. N. Živa slika vajencev in vajenk pri dft- )u v šoli in mojstrovi delavnici. Ce- no prostorov so polovifne druniske; predprodaja vstopnic v knjigami K. Goričarja vdove. c Vokalni in instrumental^! kon- cert v celjskem gledališču. Podnüa- dek l^dečega križa na državni re- al ni gimuasdji v Celju bo prive- rin v sobo-to 1J?. t, m. ob 20. v Most- nein glcdališču vokalni in iiistru- mentalni koncert. Dijaški godalni orkester Glasbene Matice pod vod- stvom g. ravnatelja K. Sancina. bo iz- vajal 3 skladbc Edvarda Griega, moš- ki. in mešani dijaški pevski zbor porl vodstvom učitelja veščin. g. Stank a Tavžlja pa bo pel umetno in nnvodno pesmi. c Materinski dan bo v netlHju 1 l. t. m. Kolo jugosl. sestor v Colju ga bo proslavilo s koncertom v im.rku. Do- poldne bo priredilo tudi cvetlični dan, čigar dohodki se bodo porabili deloma za podpiranje revnih mater. deloma pa za letovanje revne doce v Bakarcu. Popoldne bo tombola nn- mesto akademije, ki odpade zaradi slicne prireditve pödmladka Rdeče- ga križa 13. t. m. Tombola torej no „Šlagcr" izposojevalnica gramofonov od Din 10'- gramofonskih ploSč „ „ 1- Istotam „Rekord" manufaktura na obroke. Celje, Dečkov trg 4 a. bo že 7. t. m., kakor je bilo najprej doloCeno, ker bo 7. t. m. svečana pro- slava 50-letnice obrtne nadaljevalne sole. c Gasilski praznik sv. Flor j ana bodo proslavila gasilna društva v Celju, Gaberju, Trnovljah, Škofji va- si, na Teharju, Babnem, Lopati in v Levcu V nedeljo 7. t m. Gasilci se bodo zbrali ob tri četrt na 8. zjutraj pred Gasiiskim domom v Gaberju in odkorakali v slavnostnih krojih z gasilsko godbo iz Trnovelj na čelu v mesto. Ob 8. bo maša v župni cerkvi, po maši pa služben sestanek v gostil- ni pri »Jugoslovanu« v Gaberju, na katerem bodo predavali g. Gologranc o načrtu novega gasilskega zakona, g. dr. Čerin o ustanavljanju sanitet- nih oddelkov in ambulanc in podsta- rosta JGZ g. Vengust o aktualnih gasilskih vprašanjih. Proslava se bo vršilta ob vsakom vremenu. c Cerkev sv. Save v Celju pros la v- ]ja letos prvikrat svojo slavo na dan »Spaljivanja mošti sv. Save na Vra- raru«, t- j. v sredo 10. t. m. V zvezi s to proslavo je določcn naslednji red bogoslužja: V torek 9. t. m. ob 18. »bdenije«; v sredo 10. t. m. ob 10. do- poldne liturgija s procesijo in reza- njem slavskega kolača. Pri liturgiji bodo peli člani ruskega zbora iz Za- greba, propoved bo imel gosp. prota Dragič iz Zagreba. Narodno obCin- stvo naj se te slavnosti pravoslavnih bratov udeleži v čim večjem številu. c Doba majniških izletov je tu! Ljubitelje narave vabi mnogo pla- uinskih postojank. Savinjska podi-uz- nica SPD priporoča posebno u&ite- Ijcm-razrednikom, da povedejo za- üpano jim deco v tc kraje. Kam? Na.ibližje: Celjska ko5a. pod Tovwtom I'otoni: Mozirska koča (1344 m) na (iolteh, le 3 ure od Mozirja. Ali celo: Logarska dolina — Okrešelj. Tu so povsod "planinske koCe, kjer bo deca poceni postrežena. A glavno: naučila so bo ljubiti naravo! (¦ žetev smrti. V torek 2. t. m. je umrla na Babnem 17 pri Celju 73- letna prevžitkarica Marija Mirniko- va, v petek 5. t. m. pa je umrl v celj- ski bolnici G3-letni posestnik Martin Cede iz Založ pri Polzeli. N. p. v m.! Firnež terpentin karbolinej nudi Ivan Ravnikar. Celje Knez-pustolovec jc obujal kes na nedrih svoje nove ljubice. Z vonjem \ tega gorskega cveta je preganjal mračne misli. Na prtiču v deviški kamrici je delal prošnje, obljube in izgovoro kralju Ladislavu. »In ko odidem odtod, pojdeš z menoj. Na konja preko sebe te posa- dim in jahala bova preko neskončne ogrske step© urno kakor veter, pod neskončnim nebom sama dva, sama sebi kot en svet, brez priC. Vstopiš v službo kneginje, ne imej strahu. Kne- ginja ljuhi lov nad vse. sicer jo prc- p'irljiva, toda že stara lipa, suha — in dediča — sina ni dala. Ti boš go- spa, Ce hočcm,« je Celjski noril za- alepljeno deklo. Ni mogel živeti broz žen in njegova soproga, kneginja Ka- tarina, rojena Brankovideva, se je že davno udala v svojo usodo. Toda zaman je knez pisal kralju Ladislavu. Slednjič mu ni preostalo niß drugega, nego vrniti se na svoja posestva naj v^tajersko. Mračncga dne, z edinim služabnikom, je za- pušCal Krumlov. V zamolklih pol jih za mestnimi' utrdbami pod gričem Kreuzbergom je Cakala mala čepičar- ka. Vsa se je tresla. Pri zadnjem po- gledu na dom jo je sree vendarle za- bolelo. In v svinčene oblake se je za- na'dal tarn na temenu grifa postav- ljcni očetov križ. — Toda knez se je že bližal in je dvignil roko. Čepičar- ka je pogledala k njemu in v brez- danjih črnih očeh Celjskega je uto- nila kakor vse one, ki so bile pred njo . . . Izgubila se je krumlovska mala čepičarka v svetu. Omahljivi knez je bržkone poteptal gorsko cvetlico, ko se mu je po nekoliko mesecih v pri- hodnji pomladi vendarle posrečilo vrniti so k stopnicam prestola. -V po- litiCnih komplotih je pozabil na ono, ki mu je bila tolažba v njegovem drugem izgnanstvu na graščini Rožmberkov, in ko je v novembru 1456 odletela §e njegova glava v Beo- gradu (bil je izdan od Hunjadovih privržencev, kakor je sam pred tern izdal Smirickega), se ni nihče več spominjal izgubljenega dekleta. Niti kovač ni bil več živ. Sarao križ na griču Kreuzbergu se je zabadal v oblake, plujoče nad Krumlovim. (Iz češcino prevedel dr. J. K.) SILVIJ IIRUST: Moje dogodivščine 20. Moja mlatla leta Lepi so bili moji mladi dnevi, ne- dolžno in bohotno sem rasel v njih. Domače govedo sem pasel, tudi otroci sosedov so pasli V bližini, pa smo prircjali vojne. Jaz sein bil krali Matjaž in sem se z vseim vojskoval sam. Ko smo dokončali vroče boje, snio pričeli iskati živino. Ni je bilo in smo jokali. Daleč kje se je pasla na sosedovem, kjer je košnja rasla. O mraku smo se vračali, krave so imele polna vimena, nam pa. se je muclilo spat. V postelji som dolgo poslušu.1, na uho vlekel, kdaj prirohni sosed, da t=e pritoži zaradi žkode. Pa sem ven- dar sladko zaspal. NekoC sem pasel, sedel na tleh jn se iz katekizma učil o božjih fed- nostih. Kar me nckdo pogral)i za uhlje, bil je sosed! Vlekel me je k jelši, odlomil vejo in udrihal po rno- ji glavi, po hrbtu! Joj, do krvi! Zvečer pa je sosed prišel Se na dom in mati mu je dala dva Skala fižola, da je bila pozabljcna škoda, ki jo je naredila naša telica. Sklenil sem, da so maščujem. Ne- koč nikogar sosedovih ni bilo doma. Pa sem na naši njivi pobiral kame- nje, obilo ga je bilo. Kakor nalašC mi je sosedov novi svinjak nudil tarčo. Pri tern pa nisem pomislil na ščetinarje, ki so se plaho skrivali za vrati, v katera sem naperil kanona- do. Tako sem nad tristo kamnov z metal. Zbegani prasci niso hoteli več žre- ti, tako hudo so jih je lotila nervoz- nost. PriCeli so hujšati, sosed se je pa praskal za ušesi. Končno pa je le uganil vzrok, saj je bil pred vrati nagrmaden kup kamenja. In vrata so bila poškodovana. Nekoč me je zagledal. Zbal sem se za svoje hlačice, bežal v gozd, on za menoj. Dolge noge je imel, a jaz sem uspešno delal zajčje vozle, ni me ujel! PriSel se je pritoževat k moji ma- mici. Vodila ga je v klet in tarn je bila s kozarci vina oprana moja krivda. Zelo sem si želel puške. Pa sem si napilil votel ključ, mu dal lesen dr- žaj, vanj sem nasipal smodnik in zažgal. Tako sem pokal in streljal okrog vogalov. Sosed pa se j© pritožil in župan jo hotel sklicati kar komisijo, ki naj bi me privezala na stol in obdelovala z brezovko po zadnji plati v eksem- pel vsej ostali mladini. Moj oče pa so rekli: • »Ne tako! V Celje naj gre v sole in če bo hotel dobro storiti, bo kdaj še gospod in v cast vsej sari!« In prišla jo v hišo Tomazljeva Mi- Štev. 37, »Nova Doba« 5. V. 1933. Stran 3. c Pravda zaradi levškega niostu. Na strani 4. št. 97. z dne 28. aprila je poročal »Slovenec« o pravdi zaradi levSkega mostu. Imenuje to pravdo zanimivo, dasiravno stvar ni prav nič zanimiva. Sicer bi morala biti zanimiva vsaka pravda, v katori za- hteva tožnik od toženca iz kakršnc- gakoli razloga odškodnino. Posest- niki, ki trdijo, da niso hodili ali vo- zili po tem mostu, se branijo; raz- sodba gledo teh posestnkov spJoh še ni izSla, Neobičajno je, da se z debe- limi črkami pišo ime dotičnega od- vetnika, ki zastopa tožečo stranko, istočasno pa tudi navedeta imeni onih odvetnikov, ki zastopata toženc stränke, ki so baje propadlc. V ci- vilnih pravdah nimamo obtožencev, kakor se v clanku piše, marveč samo tožeče in tožene stranke. Očividen je namcn, da so občinstvu priporoča pisarna dr. Ogrizka, za njo dola re- klaina, kakržne se odvetniki in njili pisarne ne bi smele posluževati. Ne- okusno svarilo onim posestnikom, ki niso še plaCali, pa tudi Se ne to- ženi, ne spada v javnost. Ako brez tožbe ne marajo plačati, je to njiho- va stvar; ali imajo prav ali ne, more dokazati le razsodba. c Falzifikati srebrnih kovancev po 20 Din .so so pojavili tc dni v Colju. Prebivalstvo opozarjamo na to falzi- fikate, ki so izdelani iz mehke ko- vine in se znatno razlikujejo od prist- nih kovancev. c Podmžnlca Slovenskega lovske- flo društva v Celju l)o prirejala vsak drugi četrtek v niosecu v gostilniä- kih prostorih hotela »Hubertusa« v Gosposki ulici družabne in debatnc večere. Prvi tak večer, na katerega so vabljeni vsi lovci iz okoliša po- družniee, bo v četrtek 11. t. m. s pri- cetkom ob 20. c Družabni večer Nabavljalne za- drugo drž. nameačencov v Celju bo v soboto (>. t. m. s pricetkorn ob 20. v zadružni restavraeiji v PreSernovi ulici. c Lastniki motornih vozil iz mesta Celja in obmocja sreskega načelstva v Celju se opozarjajo, da so evidenc- ne tabHce za 1. 1932. od 1. t. m. ne- veljavne. Zato naj si pri pristojnern oblastvu takoj preskrbijo nove ovi- denčne tablice za 1. 1933. c Vsled snaženja uradnih prosto- rov mestnega načelstva bo mestni urad v torek 9. t. tn. popoldne in v sredo 10. t. m. ves dan zaprt. Stranko, ki so povabljene za 9. t. m. popoldno in za 10. t. m. k mestnernu načolstvu, se naj zglaaijo v četrtek 11. t. m. ob navadnih uradnih urah. c Drž. realna gimnazija v Celju bo priredila v soboto 0. t. m. običajni majniški izlet. c Požar na Hnniu pri Celju. V to- rek 2. t. m. popoldno je nastal iz ne- pojasnjenoga vzroka požar v iiiši po- scstnika Ozbiča na Humu v Košnici pi* Celju, ki jo uniöil vso poslopje. V Času požara Ozbičovih ni bilo doina. Sreča v nesreči jo bila, da ni bilo ve- tra, ker bi se bil sicer požar gotovo razširil na bližnji gozd. c Skok mlade žene iz drngega nad- stropja. V poncdeljek 1. t. m. okrog pol 4. zjutraj je skočila 28-letna paz- nikova žcna Magdalena Najkusova z okna svojega stanovanja v drugem nadstropju gradu v Šoštanju 20 me- trov globoko. Pri padcu si je zlomila obe nogi, močno protresla možgane :in poškodovala po vsem telesu. Pre- peljali so jo v celjsko bolnico. c Akrobatska produkcija pred ko- lodvorom. Celjski akrobat Adolf Krajnc, znan po svojih lanskih pro- dukcijali v Celju na žici, bo priredil v soboto 0. t. m. ob 20. in v nedeljo 7. t. m. ob pol 11. dopoldne na Kre- kovem trgu prod kolodvorom zani- mivo samostojno produkcijo z cnim samim, tri metre visokim kolesom. c Produkcija na žici nad Savinjo. Akrobat g. Vinko Bučar bo priredil s sodelovanjem neko akrobatinje v soboto G. t. m. in nedeljo 7. t. tn., oba- krat ob 20., med kapucinskim mo- stom in brvjo pri parku produkcijo na žici, ki bo napeta nad Savinjo. Pri produkciji bo svirala železničar- ska godba. c Ukradeno kolo. Dne 28. aprila okrog pol 7. zjutraj je bilo nekernu trgovskemu vajencu iz Gaberja iz- pred nekc trgovine na Kral ja Petra cesti ukradeno okrog 500 Din vrcdno moSko kolo znamko »Worker«. c Kronika napadov in nesreč. V nedoljo so se stopli fantje v nekem vinotoču pri GrižabJ V pretepu je neki fant udaril 20-letnega rudarja Josipa Ocopka iz Griž z nokim topim predmetom s tako silo po glavi, da mu jo razbil lobanjo. Ocepek je dobil tudi močan pretres možganov. __ V nedeljo je neki moški v pretepu uda- ril 20-letnega posestnikovega sina Ferdinanda Kovača z Dobrove pri Celju z lato po obrazu ter mu zlomil spodnjo čeljust in prcbil obe ustnici. — Ko se je vraCal (50-letni progovni delavec Ivan Zdolsek s Ponikve v torek 2. t. m. zvečer z del a domov, mu je na neki brvi spodrsnilo in pa- del je v globino. Pri padcu si je zlo- mil levo podlehtnico. — 53-letna pre- vžitkarica Antonija Detičkova iz Loč je padla 3. t. m. na travniku in si zlomila levo golenico. — 23-letnemu mesarskemu pomočniku Ivanu Gra- barju iz Nove vasi pri Celju je v to- rek 2. t. m. pri klanju spodletel nož in se mu zasadil v desno koleno. — 38-letni krovec Miha Baloh iz Griž je padel v sredo 3. t. m. pri delu z neko Strohc na tJa in si zlomil desno roko v zapestju. — 37-letni dimnikarski pomočnik Ivan Bußai- iz Colja je pa- dcl v torek 2. t m. pri ometanju ne- kega dimnika v celjski okolici s strehe 12 metrov globoko in si zlo- mil desno nogo, levo pa močno ob- tolkel. — Na Zgornji Ponikvi je pa- V PRALNEM KOTLU SOLNCE NIKDAR NE ZATONE! Kadar postavimo perilo v raztopini Ra- diona na ogenj, pricne Radion svoje delo. Milo, ki ga ima Radion v sebi, omehta in razkroji nesnago na milijone čisto majhnih kisikovih mehurčkov potisne čistilno peno mila skozi tkanino in jo noredi snežno- belo. Tako čisfi in beli Radion, oboje hkrati, previdno in brez Va5e pomoči $j^jLl^ \ ¦¦« jst^" del 34-ileitni posestnikov siin Anton Jelen v torek 2. t m. zvečer s skod- ]ija in si pri padcu dvakrat zlomil le- vo roko. — V Št. Juriju ob juž. žel. je v torek 2. t. m. vitel slamoreznice udaril 3-^letnega posestnikovega si- na Alojza Rojca ter mu zlom.il levo nadleht in ga ranil po obrazu. — Vsi poškodovanci so zdravijo v celjski bolnici. c Glavno cepljenje 1. 1933. v Ceiju. Mestno načelstvo v Celju razglasa: Rcdno javno cepljenje malih otrok (prvo(;opljenccv) iz inesta Celja bo ictus v čeirtek 11. maja od 16. do 18. v coljskem Zdravstvenem domu, Gre- gorCičeva ulica -4, I. nadstropjo. Pre- glodovanjo cepljencev in cepljenje izostalih otrok bo teden dni pozneje, t. j. v četrtek 18. maja rnvnotam od 16. do 18. Cepljenju obvezni so vsi otroci, rojeni leta 1932. (t. j. od 1. ja- nuarja 1932 do 31. decembra 1932). Dalje vsi mali otroci, ki so pri lan- ski cepitvi ali prejšnjih cepitvah iz katerogakoli vzroka izostali. Opra- vičbe zaradi izostanka pri cepljenju, odnosno spričevala za otroke, ki so bili cepljeni po zasebnih zdravnikib, sprejema uradni zdravnik na dan co])itvo in na dan pregleda v Zdrav- stvenem domu. c Iz železniške službe. Cuvaj pro- go Fran jo Rožencvot je premeščen v Celje, zvaničnik Jože Janežič pa iz Celja v Rogaško Slatino. Kurjač Fr. Nedoh je premeščen s kurilniške izpostave v Velenju na strojno po«ta- jo v Celju, dočim je zvaničnik 11. ka- legorije Valentin Borger, čuvaj proge pri progovni sekciji v Celju, upoko- jcn. c Hjav usujat kovček s toalctnimi in spalnimi potrebščinami je bil iz- gubljen 2. t. m. popoldne med vožnjo z avtomobilom od Konjic do Celja. LastnJk ima 500 Din škode. Najditelj naj odda kovček proti nagradi na prcdstojništvu mestne policije. c Grlica se je našla v sredo 3. t. m. okrog 11. dopoldne v PreSernovi uli- ci. Začasno je v varstvu v Prcšerno- vi ulici 22. c Rjava usnjaia den»irnica z malo vsoto denarja je bila izgubljena v sredo 3. t. m. popoldne na Ljubljan- ski cesti. c Steru svila v 200 krasnih desenih meter Din 15.0. Samo dokler traja zaloga. STERMECK1, CELJE. c Nočno lekariiiško službo ima od sobote 0. t. in, do vštetega petka 12. t. m. lekarna »Pri orlu« na Glavnem trgu. c Gasilno in reševalno druätvo. Tedeiisko gasilno službo ima od ne- delje 7. t. m. do vStete sobote 13. t. m. 111. vod pod poveljstvom g. E. Ban- deka, reševalno službo pa I. skupina. Inspekcijsko službo ima v maju na- čclnik g. 1. Jellcnz. Gledališče Petok 12. maja ob 20.: »XYZ«. Dram- ske cene. »XYZ« v celjskem gledališdu. V petek 12. t. m- ob 20. bodo uprizorili celjski igralci gdč. Renata MilhcrSi- čeva ter gg- Maks Verderber, Milan Košič, Nikolaj Antipin in Stanko Žgur v Mestnem glcdaliaču duliovito Klabundovo komodijo v 3 dejanjih »XYZ« v re/iji g. M. Košiča, absol- venta Piscatorjeve režisersko in igralske sole v Borlinu. Deloma nove kulise in rekvizite so napravili in poslikali igralci sami. Barve za ku- lise je blagohotno poklonila tvrd- ka V. Brauns v Celju. Za predstavo vlada veliko zanimanje. Vs top- nice se dobo v prodprodaji v kJiji- garni K. Goriöai'ja vdove. cika, šivilja, da mi naredi srajce in hlače. To je bilo joka, ko me je mati po- škropila z blagoslovljeno vodo. V no- vi obleki sem stopil na voz, pram- ček pa je potegnil proti Celju. Tarn sem vstopil v četrti razred normal- ko. Nemžčina mi je delala pregla- vico, a sem vendar dobro odvezal. V spominu so mi ostale kazonske naloge, ki sem jib pisal skoro vsak večer po par sto vrst. Dovršil sem äe tri latinske gole, nato sem se preselil v Maribor. Lepi so bili tisti Casi in so danes bi najraje dejal: »Stoj mi solnce mladih let, dokler mi ugaja svet!« 21. Na konju Trije tovariši iz šolskih klopi smo blli namoSConi v istem okraju. Pa ™° skl°nili, da se vsak mesec ob- iscomo tako so bomo skupaj pri- pravljah k drugemu izpitu. V prvem ietu službe sem si o Vseh svetih osedlal konja in odjahal v Zdole kjer sta me priCakovala tova- nša, Razdalje je bilo dobrib osem ur, zato sem se dobro oborožil z dve- ma samokresoma, ki sta mi tičala xa pasom, in bridki meC sem si opa- «al. In po obedu sem se odpravil. Moj konj, belec jo bil, je tri ure I dobro liitel, potem je moral jesti ov- sa. Tudi jaz sem bil že lačen in že- jen, pa sva se ustavila v Rajhenbur- gu v obcestni gostilni. Brhka doma- öa hči mi je prijazno stregla, da kar nisem mogel več naprej. Kmalu pa je prisedel domaci nad- ucitelj, vnet pedagog, ki mi je pri- Cel pripovedovati, kakšen naj učitelj no bo, kajti Co ekstemporira, mu bo i moralo kmalu biti žal. Poslovil sem se torej in o mraku prijezdil na Videm. Tu ni bilo niogo- Co prenočevati, zato sem si izprosil vodnika z lučjo do Zdol. NoC je bila namreč temna, prav jesenska. Na cilju! Tovariša sta bila vesela, pogoSCen sem bil temeljito. V skr- beh smo bili, kam s konjem? Pa smo ga vtaknili v golsko sobo in ga za- ložili s senom. O pozni uri smo legli. Rano smo vstali, ko je vabilo k maäi. Pa smo šli v cerkev, da si izprosimo sreco k izpitu. Potem smo pogledali k belcu, ka- ko se počuti v novem stanovanju. Torta ta ni razumel, da ni v bjovvu> pol poda jc bil poiiesnažil, revcž. So ovsa smo mu dali, potem sino ga osedlali in gnali do vode, da se na- pije. . Še malo smo se pomenkovali o tem in oncm, pa že so nas spet vabili na juho in meso k mizi. Dobra domaSa kapljica nam je dala poguma še več. In smo se poslovili. Popoldne sem nazajgredo prijezdil na Videm, okrepčila poitreben sem naletel na zbrano družbo, ki je žele- 1a videti mojo konjske umetnije. Pa sem se uveljavil, da ji je kurja polt oblivala. Kakor voter jašem dalje, vse beži kriče s ceste. Pravcato paniko sem uganjal. V Sevnico priprham okrog desete uro zveCer. Na cesti me obkoli gruCa fantov, brzde mi hočejo vzeti. Jaz pa vzpodbodem konja, da se bliskoma kvišku vzpne. Hcj, to so krog naju ležali fantje po tleh! In za strah potegnem samokres izza pasa in palim, palim v zrak! Opolnoči sem dospel domov, konja sem spravil v hlev, nato so sebe v posteljo. Utrujen sem takoj sladko zaspal. To potovanjo pa me je prepricalo, da potovanjc s kopjem ni najcenoj- šo, pa tudi si tako no bo mogoče obo- gatiti znanja, potrebnega za drugi iz- pit. Torej jo vendar obvcljal nauk vne- tega pedagoga: »Co učitelj ekstemporira, mu bo moralo kmalu biti žal.« Stran 4 »Nova Doba« 5. V. 1933. Stev. 37. Sport t SK Jugoslavija : SK Laško. V ne- doljo 7. t. m. se bo pričela pri »Skal- ni kleti« nogometna tekma med SK Jugoslavijo in SK Laškim. Začetek • točno ob pol 17. Igra bo zanimiva, j ker bo nastopila SK Jugoslavija v spremonjeni postavi, pa tudi SK Laš- ko je včasih skoro enakovredcn na- .sprotnik GeJjanov, ker jo zadnjo case igral celo zmagovito ali pa so Celja- ni komaj odnesli zmago. Ob 15. se bo pričola prodtekma med rezervama SK Celja in SK Olimpa. t Otvoritev teniške sezone na igriš- 6u SK Celja. že sredi preteklega me- seca so bile toniške naprave SK Celja v mestneiu parku v Celju urejeno in so se treningi delno žo pričeli. Ven- dar pa pogrešamo šo mnogo lanskih teniških igralcov. Ponovno vabimo vso, ki želijo letos gojiti to lepo pa- nogo sporta, da to takoj javijo klu- bovemu blagajniku g. Kocuvanu v banovinski liranilnici na Cankarjevi cesti ali pa tvrdki Fišer in Kopušar na Kralja Petra cesti. Uprava teniä- kega odseka, katerega tajnik je g. dr. Ivič", je v nasprotju z dosedanjini sistomom sklenila letos opustiti tek- movalno igranje tenisa ter bo posve- tila vso skrb in pozornost družabnim igralcem in posebej še naraščaju. Prav tako boclo novinci deležni vsc potrebne pazljivosti s strani uprave in starih rutinerjov. — Teniški odsek SK Celja. t Teniški turnir v Celju. V nedeljo 14. t. m. ob 8. zjutraj (in no 7. t. m., kakor je bilo prvotno določeno) se bo pričel na teniškem igrišču pri evangelski ccrkvi v Colju teniški tur- nir med ISSK Mariborom in teniško sekcijo Smučarskega kluba v Colju. t Nogometna sekcija SK Celja. V nedeljo 7. t. m. ob ^10. dopoldne bo na Glaziji strogo obvezen trening za I. moštvo. — Načelnik. t SK Jugoslavija v Celju priredl v nedeljo 14. t. m. društven izlet na Šmohor. Zbirališče pri kapucinskem mostu, odhod točno ob pol 8. zjutraj. Povratek ob 20. Nadaljna pojasnila daje g. Ivan Vozlič, brivski mojster v Vodnikovi ulici. Na vrhu Šmohorja bodo veseli f ant je pekli jančka, to- Cili sladko vince in skrbeli za dobro zabavo. Nastopi nogometno moštvo: Old boys: novinci, stari nad 30 let. Glasovi iz občinstva Prodaja sladoleda na cesti Komaj je prisijalo solnce nekoliko topleje in so se vrnili ptički z juga, jo postalo živahneje tudi po ulicah- Na nekaterih cestali in vogalih se komaj izogibaš raznim gruCam, ki jim je center — sladoledarski vozi- | ček. Celi roji otrok brne okoli teh vozičkov ob gotovih dnevnih časih, zlasti ko grcdo otroci v solo in iz šole. Najdeš tarn po večini otroke od (i do 10 let, ki barantajo za sladoled Nimamo nič proti sladoledarjom kot obrtnikom, ki morajo tudi živcti kakor drugi ljudjo od dela svojih rok. Toda po našem mnenju bi bilo bolje, če bi imeli stalna obratova- lišča, kakor drugi obrtniki in trgov- ci. Ne moremo gledati daljc, da bi se ta obrt razvijala še dalje na način, kakor zadnja leta. Celjski občinski svet je jeseni skle- nil, da se s 1. Januarjem 1933. pre- povo prodaja sladoleda, sladkarij in slaščic na ulicah. Ta sklep |je bil vnešen v proračunski predlog za leto 1033., ni pa izveden, ker letošnji ob- činski proračun še ni potrjen. Danes jo že dovolj krize in pomanj- kanjo drobiža je občutno skoro pri vseli slojili. Zato jo neverjetno, da bi bili šc kje starši, ki bi dajali svojim otrokom redno drobiŽ za sladoled. Opazujem ob gotovem času žc daljo saino en voziček. Ob tern vozičku se zbirajo vedno isti otroci in imajo vedno 50 par ali dinar za sladoled. Kjo so dobili denar? Priberačili, ali pa so si ga cclo kjo izposodili. S tern se zavajajo otroci k raznim cleja- njem, ki niso v skladu z vzgojo! Že pred leti se mi je pripetil slučaj, da mo jo tak sladoledar terjal, naj pla- čam 5 Din za sladoled, ki ga je moj otrok vzel pri njem brez moje ved- nosti na »kredit«. Tako se otroci na- vajajo in zavajajo žo v najmlajših letili na »kreditiranjo« in lahkomi- selnost, ki ima navadno slabe posle- dice. Samo da zadoste svojemu mla-> demu nespametnemu poželjenju po neCem, kar nirna nikake redilne vrednosti. Nasprotno — pridejo žc- lodčni katari, ki lahko imajo težke posledice. Zato prosimo šolska vod- stva, da bi razložila otrokom nesmi- selnost takega sladoledarstvai in s tem preprečila, da bi otroci morda zašli na napačna pota. Več skrbnih staršev. Prošnja SPD v Celju Ena najlepsih tur pri Celju je go- tovo naš znani »Hudičcv graben«, ki se ga turisti in izlotniki prav radi poslužujejo za prehod na Svetino ali k Celjski koči. Priča pa sein bil pred dncvi, ko so tujci hvalili lepoto na- ših krajev, a so se zgražali nad po- kvarjenimi napravami v »Hudičevem grabnu«. Da se prepričam, sem se tu- di jaz napolil skozi »Hudičcv gra- ben« na Celjsko kočo. In res! Žice so potrgane in kavlji zviti, kar se je menda zgodilo pozimi, ko so spuščali les v dolino. Vsekakor jo nujno potrebno, da se vse to popravi in tako zopet omogoči varen prehod skozi »Hudičev gra- ben«. Hvaložni bodo predvsem do- mačini in tudi tujci so ne bodo mogii več pritoževati. T. Smešnice Potnik: »Zaboga, ne vozite tako hi- tro okoli oglov! Tega ne prenesem!« — Šofer: »Storite tako, kakor jaz: zaprito kratkomalo oči, čo prideva do ogla.« * * Starejša dama se hvali s svojim dobrim spominom. »Samo tri reči mi ne ostancjo v spominu. Ne morem se spomniti iinen, ne zapomnim si obra- zov in tretjie — tretjič — to sem pa pozabila.« Avtomobilistka, ki je povozila peS- ca: »Vi ste vsega krivi! Jaz šofiram že deset let.« — »Tudi jaz nisem za- eetnik. Jaz hodim že 55 let!« »Mirko, hišna učitoljiea mi je po- vedala, da pišeš v zadnjem času ra- čunsko nalogo zelo slabo.« — »Veš, mamica, če jih napravim pravilno, mo učiteljica vsakikrat poljubi!« * * »Ljubica! Ti si sol nee mojega živ- Ijonja! Naj mi tudi usoda nakloni grom in dež, s Teboj bom kljuboval vsakemu viharju.« — »Dragi!« šepe- čo ona v njegovem naročju, »ali je to vremensko poročilo ali izpoved lju- bezni?« Tujec v Ilaliji: »To je žo preneum- no, sedaj se ne morem spomniti, ka- ko so imenujejo makaroni italijan- sko!« Popčok pred slonovo kletko: »Pa- pa, tako dcbclo kožo bi midva potre- bovala. Ti zaradi mamice, jaz pa za- radi učitelja.« * * Oče: »No, povejte mi sedaj, otroci, kdo jc bil v prejSnjem mesecu naj- pridnejši in najubogljivejši in jo sto- ril vse, kar je mamica želela?« — »To si bil Ti, papa!« .* * Ncki gostilniCar in mesar na vasl jo izobesil na svoji hiši tablo z na- slednjim napisom: »Občina mi je do- volila, da smem svojo cenj. gosto po- gostiti, pa tudi klati. Imam torej ved- no sveže meso v zalogi.« * * Sosed: »Ali nimate ptičjega straši- la na vrtu?« — Soseda: »Cemu? Saj sem vendar jaz ves dan tu.« A.: »Vaša obleka Vam sijajno pri- stoja. Ali bi mi povedali naslov Va- šega krojača?« — B.: »Z veseljem. Toda samo pod pogojem — da mu ne poveste mojega naslova.« * • »Kako Ti je ugajala vefierja pri Kodeževih?« — »Izvrstno, le žlice so l)ilo preostre.« — »Ali si si porezal usta?« —7 »Ne, hlačne žepe.« Kino Elitni kino Union. Petek 5. maja: »Quick«. Sijajna zvočna opereta. V glavnih ulogali Lilian Harvey, Hans Albers, Pavel Hörbiger in Willy Stettner. Dve zvočni predigri. — So- bota 0., nedelja 7. in ponedeljek 8. maja: »Gospodiöna poročnik« »Lju- bezen v uniformi«). Izvrstna zvoCna komedija iz vojaškega življenja. V glavnih ulogah slovita Erry Bos, Harry Liedtke, Tibor v. Halmay, Pa- vel Ileidcinanii, Hans Junkermann, Fric Hampers in Julije Serda. Dve zvočni predigri. Dopisi Konjice Iz sreske organizacije JRKD. Ekse- kutiva sreske organizacijo jo imela prejšnji teden sejo, na kateri so se razpravljale lazno aktualne zadeve in se je določil delovni program za poletno dobo. VrSili so bodo večji shodi in to v Zrcčah 21. maja, v Lo- čah 2. julija, v Oplotnici 1G. julija, povsod zjutraj po maši, velik shod so bo vršil v Konjicali G. avgusta in isti dan v Vitanju po prvi maši. Za shod v Konjicali in v Vitanju je na- prošen g. minister Pucelj kot govor- nik, udcležiii so bodo tega in ostalih shodov tudi nekateri narodni poslan- ci. Man j ši shodi in sestanki so bodo vršiii v teku poletja v Žičah, Dražji Vasi, Vrholali, pri Sv. Kunigundi, v Skomarju, Špitaliču, Bezovici, na Keblju, v Tepanju, Lažah in po po- trebi šo drugod. Iz sokolskega delovanja. Sokolska ceta v Konjiški vasi bo priredila obi- čajno Jurjevanje v nedeljo 7. maja popoldne. — Materinsko prosiavo bo imelo Sokolsko društvo Konjico v nedeljo 7. maja dopoldne. — Dru- štveni prosvetar je imel v smislu predpisov Savczne upravo od 24. do 30. aprila treznostna predavanja ter nagovore pred Clanslvom in telovad- niiui oddelki. — Puslovilni večer k vojakom odhajajočih članov je imelo Sokolsko društvo v Konjicali v sobo- to 22. aprila. Na večeru sta se poslo- vila od odhajajočih članov starešina dr. Mejak in prosvetar Nomec. Za prisrčno slovo se je zahvalil v iinenu odhajajočih Mirko lUhter. Celodnevni niajniški izlet bo pri- redilo Sokolsko društvo v Konjicali s svojima četama v Špitaliču in Ko- njiški vasi v nedeljo 14. maja na pla- noto Kumno preko KonjiÄke goi'e. Odhod mladine in članstva po drugi Ali ste že poravnali O naročnino • PIERRE BENOIT: KÖNIGSMARK Zgodovlnski roman Poslovenll B. RUiteršič »Z vašim dovoljenjem pridoni ol) pol enajstih. Do- bro uro časa bova imela. GospodiCna von Graffen- fried, ki ostane v važih sobah, bo morula med torn odpraviti morel)itne obiske.« Nasmehnila se je. »Ce pri tem merite na ilagna, grdoba grda, vam povem, da je nocoj v družbi, pi'i onem tistih popivanj, ki bi jini vsak pošten Nemec žrtvoval celo svojo Lo- relei.« »Hagen ali kdorkol'i,« sem odvrnil inulco jezno. »Na vse se je treba pripraviti.« »Prav imaš, mali brat,« je rekla rosiio. »Čakala te bom ob pol enajstih.« 73 Ko sem se po večerji vrnil v svojo sobo, se mi je zdelo, da ne bom mogel pričakati časa, ko poiščcm veliko vojvodko. Naposled je odbila deseta ura in nato četrt na onajsto. Oprczno sem odšel iz svoje sobc in odprl vrata knjižnico. Kakšna sreča! Ni bila razsvetljeiui. Ce bi bilo prižlo Cyru Becku na misel, da bi tarn delal, bi bilo treba vso iznova zateti. Odbila je pol enajstih. V dveh minutah pridem čez park. Torej ne bom zamudil sestanka. Odprl sem vrata, ki so vodila v park. HI ad en ve- tcr mi je zapihal v obraz in me osvežil. Ko sem vrata zaklepal, sem se zdrznil. Nekdo je položil l'oko na mojo ramo. Znan glas me je ogovoril: »Gospod prosesor Vignerte. Res, srečen sem, da s«un vas dobil!« Bil je poročnik von Hagen. Noč jo bila tako temna, da, nisva mogla drug tlru- gega videti. Zdelo pa se mi je, da je roka, ki je ležala na moji rami, drhtela. Tedaj se mi jo vrnil mir, ki je prej kar izginil. »Mislil som, da ste v častniškem domu,« sem mu rekel. »Da, tarn bi moral biti,« je odvrnil. »Toda človek so časih premisli. Tudi vi ste, brez dvoma, mislili pre- bitl noč v bobi in delati. In glejte — zdaj'ste tu . . .« »Tako soparno jo nocoj,« som rckel. »Zahotelo se mi je, da bi se navžil svožcga zraka na vrtu.« »Mislim, da vam v tem primeru ne bo nerodno, če vas malo spremim.« V njegovem glasu sem opazil prizvok nesrain- nega zasmeha, in takoj sem videl, da bom moral igrati z odprtimi kartami. »Hvala vam, da tako skrbite zame, gospod po- roCnik, vendar pa vam moram odkHto povedati, da bi l'ajsi ostal sam.« Začel se je Cuditi. »Sam, res?« Odbilo je tričetrt na enajst. Besnel sem. Ali misli ta tepee res vse pokvariti? »Kam merite s temi besedami?« sem ga razdra- ženo vprašal. Takoj sem videl, da me hoCe na vsak naCin raz- jeziti. »Gospod prosesor,« je dejal, »v Nemčiji je nekaj svetega. Moška častna beseda. Mislim, da je tako tudi v Franciji. Ne bom vas motil, toda samo Ce mi daste Castno besedo, da nimate nocoj sestanka z ve- liko vojvodko Auroro.« PrcseneCcn sem bil. Kako more ta Clovek tako natanko vedeti, kaj se godi? Toda svojega začudenja so nisem oilkrii. »Gospo'i Hagen,« sem mu mirno rekel, »eden iz- med vaših pisateljev, neki Beyerlein, je napisal slab roman ,Mirozov". Glejte, midva sva na najlepgi poti, da odigrava najsmešncjši prizor iz njega, samo s to razliko, da ne gre za hčer nekega Cetovodje, ampak za vašo vladarko, veliko vojvodko Auroro Lauten- burško-Detmoldsko. In čudim se . . .« »Vem,« mi je uporno skočil v besedo. »In ]>rav zato vas hofiern . . •« »Kaj lio^ete? Povejte! Končajva.« »Zato vas hočem ubiti, gospod prosesor.« »In zakaj, če smem vprašati?« »Ker jo ljubite in ker . . .« RdeCi huzar jo zastokal. Njegova roka na moji rami je spet vzdrhtela. »Ker?« »Ker tudi ona ljubi vas.« Zdaj sem ga pomiloval. In tarn spodaj me čaka velika vojvodka . . . Štev. 37. »Nova Doba« 5. V. 1933. Stran 5. mašj, ostalo občinstvo pride na Kum- no po obedu. Na izletišču bo telovad- ba, vršile se bodo telovadne igre, pri- pravil ge bo obed na prostem, igrala bo domača godba in nastopil bo fan- tovski pevski zbor. Pričakovati je,