informativni
%
glasilo ravenskih železarjev
Leto XXXII	Ravne	na	Koroškem,	avgust	1995	Št.	8
Prijetne poletne dni želimo vsem, ki si boste dopust privoščili v kratkem, vsem tistim, ki ste se s počitnikovanja že vrnili, pa veliko delovnega poleta!
POSLOVANJE SLOVENSKIH ZELEZARN
V 1. POLLETJU 1995
Uprava koncerna Slovenske železarne je ob koncu julija pripravila informacijo o poslovanju posameznih družb in celotnega koncerna v prvih šestih mesecih letošnjega leta. Poročilo je predsednik uprave SŽ, d. d. mag. Alojz Vrečko poslal uredništvu Fužinarja, da ga objavi in informacijo posreduje tudi slovenskim javnim občilom. Naloga je z objavo poročila v našem glasilu v celoti opravljena.
POSLOVNI USPEH JE BOLJŠI OD LANSKEGA
PROIZVODNJA - V prvih šestih mesecih leta 1995 smo v Slovenskih železarnah izdelali 218.000 ton jekla, kar pomeni, da smo proizvodnjo povečali skoraj za 10 odstotkov glede na lansko prvo polletje, naredili pa	smo	tudi za	6 odstotkov več jekla,	kot smo
načrtovali.
PRODAJA - Prodali smo blaga za 27,3 mia SIT oziroma	za 333,5	mio DEM. Glede na	lani smo
vrednost prodaje povečali kar za 28 odstotkov. Dve tretjini realizacije so ustvarile metalurške družbe, ostalo podjetja strojegradnje, kovinske predelave in livarstva.
IZVOZ - Družbe Slovenskih železarn izvozijo povprečno 60 odstotkov proizvodnje. V prvem polletju so	izvozile skupno	za 192 mio DEM blaga,	uvozile pa
so	le za	109 mio	DEM, tako da je izvozni presežek
znašal 83 mio DEM. Nekatere izmed družb izvozijo večino svoje proizvodnje.
Največ blaga, kar tretjino vrednosti proizvodnje, prodajo SŽ v Nemčijo, drugemu kupcu, Italiji, prodajo 20 odstotkov, Avstriji pa 12 odstotkov vrednosti izvoženega blaga. Ostalo kupijo druge države Evropske zveze in ZDA (okrog 10 odstotkov), države na območju nekdanje Jugoslavije kupijo le tri odstotke izvoznega deleža, ostalo pa SŽ prodajo na druga svetovna tržišča.
IZVOZ JE OMOGOČILO PRESTRUKTURIRANJE
Še pred nekaj leti so Slovenske železarne večino proizvodnje prodale doma, v Jugoslaviji. Ko smo se Slovenci osamosvojili in smo ta tržišča izgubili, smo se morali preusmeriti na Zahod. Slovenske železarne so v tem času bistveno spremenile svoj proizvodni program; iz njega so povsem izločile izdelke spodnjega cenovnega razreda, kot je npr. betonsko železo.
USPEH ACRONIJA, TEŽAVE Z DOLGIM PROGRAMOM
Med metalurškimi družbami je najuspešnejši jeseniški Acroni, ki s svojim ploščatim programom ne ustvarja
več izgube. Težave še vedno spremljajo tako imenovani dolgi program v obratih na Ravnah in v Štorah. Ob koncu polletja nam je uspelo oba tudi formalno združiti v novo, enotno podjetje Metal, d. o. o., s sedežem in upravo na Ravnah. Med proizvodnima enotama pa postopoma ustvarjamo racionalnejšo delitev dela in optimalnejšo organizacijo poslovanja. Čeprav težav in zapletov ne manjka, pa vendar tudi v Metalu zaznavamo pozitivne trende, kot so jih napovedovale strokovne ekspertize, ki so bile podlaga za združitev. Pričakovane rezultate v dolgem programu bomo dosegli, ko bo vodstvu nove družbe uspelo utrditi notranjo organiziranost in ko bodo čez približno leto dni končane investicije v ravenskem in štorskem delu proizvodnje.
POZORNOST PREDELOVALCEM
Uprava koncerna Slovenske železarne namenja letos veliko pozornost družbam strojegradnje in kovinske predelave. Pripravljamo razvojno strategijo tega področja.
Nekatere družbe v teh proizvodnih programih, npr. Tovil Ljubljana in Noži Ravne, so že lani poslovale z dobičkom. Približuje se jim Plamen Kropa, pa tudi družbi Fiprom z Jesenic in Veriga iz Lesc ne zaostajata posebno. Uprava skrbno spremlja tudi poslovanje drugih družb, in če je treba, tudi ukrepa. V družbi Stroji Ravne je postavila novega direktorja z namenom, da okrepi vodstveno ekipo, poskrbi za zasedenost proizvodnih zmogljivosti, poveča storilnost in zmanjša proizvodne stroške.
SŽ SO POVEČALE STORILNOST
Večjo proizvodnjo in prodajo so Slovenske železarne dosegle s skoraj tisoč manj zaposlenimi. Sredi lanskega leta je bilo v njihovih družbah zaposlenih 9.825 ljudi, ob koncu letošnjega polletja le še 8.878. To pomeni bistveno povečanje storilnosti na zaposlenega v SZ.
Boljše poslovanje v SŽ so omogočile predvsem ugodne razmere na svetovnem tržišču, izboljšalo pa se je tudi delo in poslovanje v posameznih železarskih družbah.
Mag. Alojz Vrečko, predsednik uprave SŽ, d. d.
KITAJSKI SVETOVALEC V NOŽIH
V družbi Noži si prizadevajo pridobiti kar največ novih kupcev na različnih koncih sveta. Potem ko so objavili oglas v komercialni reviji - in po obisku predsednika slovenske vlade dr. Janeza Drnovška na Kitajskem - se jim je	oglasila vrsta	potencialnih
partnerjev iz te velike azijske države.
V juliju pa se je pri Nožih oglasil Zhang Yinxi, svetovalec za	ekonomsko -	komercialna
vprašanja na kitajskem velepo-poslaništvu v Sloveniji. Slovenska podjetja obiskuje z namenom, da bi	se povečala	obojestranska
menjava med Slovenijo in Kitajsko. Doslej je uvoz iz
Kitajske močno presegal vrednost slovenskega izvoza v to državo - razmerje je bilo lani 4 : 1.
Slovenija je lani uvozila iz Kitajske za 40 mio $ blaga, največ tekstila in drugega blaga za široko porabo, izvoz na Kitajsko pa je znašal samo 10 mio $. Kitajci so v Sloveniji kupovali titan, linije za stekleničenje, zdravila in elektroniko, zanimajo pa se za nakup raznih tehnologij in za druge vrste sodelovanja med podjetji.
Kot je dejal Zhang Yinxi, je za veliko Kitajsko Slovenija zanimiva zaradi svojega znanja, razvitosti nekaterih tehnologij in izobrazbene ravni njenih prebivalcev. V dveh letih, odkar prebiva v naši državi, je spoznal, da je to lepa dežela s prijaznimi ljudmi.
Na Ravnah je bil tokrat prvič.* Mesto z okolico mu ugaja. V železarni si je utegnil ogledati le proizvodnjo v Nožih, vodilni v družbi pa so mu predstavili tudi proizvodne programe sestrskih podjetij.
Po prvem obisku v firmi možnosti sodelovanja in prodaje Nožev na Kitajskem še ni mogel natančneje opredeliti, toda proizvodni program je tak, da bo za podjetja v njegovi domovini gotovo zanimiv.
Ko bodo sklenjeni prvi posli, bomo o tem zagotovo poročali.
M. P.
VENTIL ZA PETROKEMIJO
V juliju so v težki livarni izpolnili 1. del naročila za nemškega kupca - firmo 1TAC. Izdelali so ventil, težak 10,5 t, dolg 2,8 m, s premerom največje prirobnice | 2 m in z debelino sten 45 mm. Bruto teža ulitka je bila 20 ton (podatki Danila Tuška, vodja teh. sektorja).
Naročilo za poskusni ulitek so dobili aprila, v avgustu pa naj bi ga kupec prevzel. Če bo zadovoljen - dosedanje kontrole so pokazale, da je bilo delo dobro opravljeno -bo sledilo naročilo za serijo desetih ulitkov. Cena posameznega ventila je 60.000 DEM.
Kot je povedala Pavlina Krof, vodja komerciale, so v Jeklolivarni v zadnjih letih pridobili precej novih kupcev. Vse bolj se uveljavljajo na severnih evropskih tržiščih.
M.P.
Sindikat SKEI se ne strinja
Kolesa zgodovine ni mogoče zavrteti nazaj, še posebno, če sc vrti tako hitro kot v današnjem času. Dogajanje lahko samo opazuješ, zapisuješ in ocenjuješ, kaj je bilo dobro in kaj bi se dalo narediti drugače, bolje.
To je delo in vloga novinarja, toda kakor se je pokazalo na tiskovni konferenci sindikata SKEI, ki deluje v ravenskih železarskih družbah, je podobno vlogo dobila tudi ta delavska organizacija. O dogajanjih in ukrepih v družbah, kjer deluje, sicer izraža svoja stališča, vodi tudi “solo akcije”, vendar je vse brez pravega učinka in vpliva, zato so morda tudi o svojih stališčih obvestili javnost šele potem, ko je bilo že vse “djano”.
Sindikat in delavci proti združitvi Metala z Jeklom
“Od januarja smo v Metalu Ravne vodili akcijo proti združitvi z Jeklom Store,” je dejal sekretar ravenske podružnice SKEI v SZ Janko Dežman. “Sklicevali smo zbore delavcev, ki so množično podprli stališče sindikata v zvezi z združitvijo. Prepričani smo, da je ukrep slab in poguben za Ravne. O nasprotnem nam niso dali zagotovil niti vodstvo Slovenskih železarn niti predstavniki lastnika z ministrom Tajnikarjem na čelu. Opozarjali smo na posledice združitve, vendar nismo dosegli drugega kot to, da so ustavili proces ugotavljanja presežnih delavcev, ki jih je v tem trenutku na Ravnah 91, hoteli pa so jih določiti še več.”
Po vseh akcijah je sindikat v začetku julija dobil sporočilo predsednika uprave in glavnega direktorja Metala Ravne, d.o.o. Vinka Pogačnika, ki dokazuje, da se vodstvo Slovenskih železarn in Metala na mnenje sindikata kaj malo ozira.
Zapisano je: “Pripojitev Jekla Štore, d.o.o. Ravenskemu* Metalu je s 1. junijem 1995 dejstvo, na katero vodstvi podjetij ne moreta vplivati, ampak ga morata izpeljati.”
In še: “V zvezi s pripombami na program razreševanja trajnih presežkov vam sporočamo, da do nadaljnega* postopke ugotavljanja trajnih presežkov ustavljamo.* Med samim postopkom je namreč prišlo do pripojitve Jekla Štore Ravenskemu* Metalu. Zakon v takih primerih zahteva, da se postopki ugotavljanja trajnih presežkov ustavijo in se v novem podjetju začnejo znova.” (Besede z zvezdico so napisane ali uporabljene napačno, prip. M.P.).
Sprašujemo se,” je dejal predsednik sindikata in koordinator za Metal Ravne Dušan Posedi, “ali pomeni združitev Metala Ravne z Jeklom Štore tudi prisilno upravo nove družbe Metal, d.o.o. Bojimo se posledic, ki jih bo po našem mnenju prinesla združitev, saj bodo neugodne predvsem za ravenski Metal, kjer so bili rezultati poslovanja v prvem polletju nad pričakovanimi. Že od leta 1991 naprej smo si prizadevali za spremembo proizvodnega programa in do danes že prešli od proizvodnje manj zahtevnih na zahtevnejše vrste jekel višjega cenovnega razreda. Rezultati so se začeli kazati v letošnjem prvem polletju, še bolj vidni pa bodo proti koncu leta, saj bi ga lahko končali s pozitivnim^ izidom.
Poslovni rezultati v Štorah niso ugodni, zato so dosegli samo začasno, 60-dnevno deblokado žiro računa. V tako kratkem času poslovanja ni mogoče bistveno izboljšati, to pa pomeni, da bodo potem dolgove poravnavali s skupnega žiro računa, s sredstvi Metala Ravne. Nam vodstvo že očita, da nismo solidarni s štorskimi železarji, toda mislim, da bi jih morala reševati država, ne mi.
Posledice združitve na Ravnah že občutimo. S tem, ko so združili plačilne razrede, so dosegli neupravičeno uravnilovko, za odgovorne delavce pa to predstavlja destimulacijo. Glede na naše rezultate bi lahko povečali vrednost točke, a zaradi Štor vodstvo tega ni naredilo.
Priča smo nerazumljivim kadrovskim razčiščevanjem, in to pri tistih delavcih, ki so delali uspešno. Predvsem velja to za komercialo.
Nerazumljiva je tudi nameravana ukinitev Maloprodaje, ki je delala izjemno uspešno.
V ravenski valjarni imamo donosno lahko progo, ki dela večinoma za Jeklovlek, na njej pa valjajo nerjaveča orodna, prokronska jekla visokih kvalitet od <j> 15 dalje. Progo hočejo ukiniti. Zakaj, lahko samo ugibamo.
Po združitvi s Štorami nam grozi prelivanje
kapitala in sredstev, ukinjanje in spreminjanje programov,	posledica	vsega	pa
bodo novi delovni presežki in morda celo propad metalurgije na Ravnah. Nič dobrega to ne pomeni tudi za našo kovinsko predelavo. Imeli pa smo vse možnosti, da bi - brez Štor - lahko preživeli.”
Stroji pod prisilno upravo
Skupščina družbe SŽ - Stroji Ravne, d.o.o. v sestavi Alojz Vrečko, Jože Gubenšek, Brane Žerdoner in Vasilij Prešern je 26. junija 1995 določila novo vodstvo te družbe. Razrešila je direktorja Strojev dipl. inž. Jurija Pratnekarja in na njegovo mesto postavila dipl. soc. Braneta Žerdonerja, ki je zadržal tudi vse naloge in pooblastila v upravi koncerna SZ.
Glavnemu direktorju Pratnekarju in komercialnemu direktorju dipl. oec. Miranu Reberniku so pooblastila omejili, tako da lahko “zastopata družbo in sklepata posle samo s predhodnim pisnim soglasjem glavnega direktorja, g. Žerdonerja” (po sklepu skupščine).
Žerdoner je sestavil v tudi sanacijsko ekipo s člani: dipl. inž. Štefanom Vovkom (za proizvodnjo), dipl. inž. org. dela Stojanom Gerdejem (za PD in konstruk-
cijski biro), dipl. oec. Vesno Kozler (za stroške) in Zdravko Vihar (za finance).
Po mnenju predsednika sindikata	SKEI v
Strojih Jožeta Kolarja je njihova družba zabredla v težave, ker ni dobila sanacijskega denarja za financiranje proizvodnje, zato je morala najemati drage kredite. Razen tega jih vlečeta navzdol padanje dolarja in valutna politika	slovenske
države, saj pri izvozu v Ameriko	izgubljajo
ogromna sredstva. Ob vsem tem morajo plačevati vložek Metalu po tako visokih cenah, kakršnih v izvozu ne morejo uveljaviti.
Sindikat je proti ukrepu prisilne uprave in določanju presežnih delavcev, saj ti niso krivi za stanje v podjetju. Do	tega je
prišlo, ker lastnik ni pravočasno prisluhnil opozorilom vodstva družbe in	mu ni
pomagal, dokler je bil še čas, da bi težave rešili brez prisilne uprave.
Mojca Potočnik
OSKRBA Z ENERGIJO v juniju 1995
V juniju je bila oskrba porabnikov s primarnimi in sekundarnimi energenti v redu.
Prekinjena je bila le oskrba s pitno vodo, in to 3. junija za 4 ure zaradi poškodbe vodovoda pri Transkorju. V tem času ni bilo vode samo v zahodnem delu železarne.
Zaradi premajhnih zmogljivosti naprav za proizvodnjo kisika smo iz MG Ruše dobavili 9.000 kg tekočega kisika, ki smo ga rabili za pokrivanje koničnih odvzemov.
V juniju smo od družb železarne zbrali za čiščenje 31,6 m3 emulzije in 14.700 kg olj za sežig, in sicer: 2.200 kg od družb Železarne Ravne, 6.100 kg od zunanjih dobaviteljev ter 6.400 kg od čiščenja emulzij.
Poleg oskrbe porabnikov z energenti smo sproti odpravljali okvare na energetskem omrežju in napravah.
Za inšpekcijski pregled smo pripravili 150 m3 rezervoar za TNP. V sodelovanju s pooblaščeno službo Petrola smo pregledali in preizkusili z vodnim tlakom mazutne in oljne rezervoarje za skladiščenje mazuta in olj.
V juniju smo pričeli tudi s pregledi in letnimi remonti vročevodnih kotlov in ostale opreme na sistemu centralne kurjave. Na podlagi naročil smo opravili nekatera dela na centralni kurjavi tudi za zunanje naročnike.
V juniju smo dokončali rekonstrukcijo žarilne peči 2 v žarilnici valjarne in opravili poizkusni zagon, v prvi fazi s sušenjem obzidave.
Inž. Ferdinand Kotnik
LJUDJE ZA KAKOVOST - KAKOVOST ZA LJUDI
v
_______Sodelavka	Metala	na	kongresu EOQ v Švici_____
Evropska organizacija za kakovost EOQ, katere članica je tudi Slovenija oziroma Slovensko združenje za kakovost, je v dneh od 12. do 16. junija 1995 organizirala svoj 39. letni kongres v Lausanni.
Letošnji kongres je potekal pod motom Ljudje za kakovost kakovost za ljudi. Udeležilo se ga je okoli 1000 strokovnjakov za kakovost iz 48 držav z vsega sveta. Presenetljivo veliko udeležencev je bilo iz neevropskih	držav, še
posebej	iz	Koreje,	Indije, Južne
Amerike, celo z Nove Zelandije so prišli. Iz	Slovenije je bilo	na
kongresu	17 strokovnjakov	za
kakovost,	med	njimi Blanka
Kakcr,	vodja	Sistema
kakovosti v Mctalu.
Kot	je	povedala,	je delo na
kongresu	potekalo	v petih
vzporednih sekcijah, kjer so strokovnjaki iz	različnih držav
predstavili 105 referatov. Gradivo so udeleženci	dobili natisnjeno v	4
knjigah na	skoraj	1000 straneh. V
njih	je	objavljeno vse, kar se
novega dogaja na področju obvladovanja kakovosti, organizacije, kadrov, kulture podjetja, filozofije kakovosti ipd. Kongres EOQ je zato pomembna	oblika	izobraževanja za
kakovost.
V	1.	sekciji	so predstavili teme:
vodenje sprememb, samoocenjevanje (selfassessment), nagrade, ljudje in okolje. Poudarek je bil na obravnavi nacionalnih nagrad za kakovost.
V	2.	sekciji	so govorili izključno
o	kakovosti za	ljudi, o zadovoljstvu
kupca v povezavi s kulturo podjetja.
V 3. sekciji so obravnavali vključevanje malih in srednjih podjetij v	gibanje	za kakovost ter
primere, kako v posameznih deželah uporabljajo različne metode za izboljšanje kakovosti.
Tema 4. sekcije so bili standardi ISO 9000 s primeri uvajanja, uporabe in njihove nadgradnje.
V 5. sekciji so obravnavali kakovost in varnost živil.
Na kongresu sta bila tudi dva referenta iz Slovenije. Ljudmila Kafol je nastopila z referatom Vloga srednjega managementa pri
EDO - Europcan Organization for Quality
Je neprofitno združenje s 40 000 člani iz 16 000 družb.
Nastalo je leta 1956.
V njem delujejo:
- komite za izobraževanje in usposabljanje
-	komite	za	zanesljivost
-	komite	za	slovar (6
delovnih skupin, ki sodelujejo v ISO TC)
- komite za statistične metode
- komite za kakovost programske opreme
- komite za človeške dejavnike pri upravljanju kakovosti
-	komite	za	kakovost	okolja
-	komite	za	kakovost
storitev
- avtomobilska sekcija
- sekcija farmacevtske industrije
- sekcija konstrukcijske industrije
- svetovalska sekcija
- sekcija za varovanje zdravja.
uresničevanju kakovosti, Marko Kiavta pa s temo Dokumentiran poslovni sistem o zaposlenih in za zaposlene. Oba sta bila dobro sprejeta.
Kongres je bil organiziran v treh delih. Prvi dan so bile delavnice, kjer je bil velik poudarek na samoocenjevanju, naslednje tri dni so bile seje z referati, zadnji dan pa je bil namenjen ekskurzijam.
Kakerjeva si je ogledala Nestle Research Centre - osrednji razvojni oddelek za bazične raziskave v bližini Lausanne. Razen tega ima to veliko mednarodno živilsko podjetje še 50 tehnoloških razvojnih centrov v različnih državah sveta. V
švicarskem centru v Lausanni raziskuje 500 ljudi iz 35 držav. Poslovni jezik je angleščina, raziskovalci pa imajo poskrbljeno za udobno življenje v prijetnem okolju in vse možnosti, da svoje zamisli in izsledke tudi uresničijo, saj v centru deluje poskusna proizvodnja živil.
Po besedah Blanke Kaker je bil na kongresu v Švici največji poudarek na samoocenjevanju in na nacionalnih nagradah za kakovost. Osnove zagotavljanja kakovosti ne predstavlja več gola tehnologija, temveč postajajo vse bolj pomembni ljudje. TQM - celovito upravljanje kakovosti postavlja v ospredje zadovoljstvo kupca in ljudi, ki omogočajo izboljševanje delovnih postopkov. S kriteriji za nagrade se ustvarja nacionalni standard. V Sloveniji pripravljajo kriterije za slovensko nagrado za kakovost na podlagi evropskih meril. Letos naj bi jo podelili prvič.
Japonci so že leta 1950 uvedli Demingovo nagrado za kakovost, v ZDA so leta 1987 začeli podeljevati Malcom Baldridge National Quality Avvard, v Evropski skupnosti pa leta 1992 European Quality Award. Nacionalne nagrade podeljuje že veliko držav, tudi vzhodnih, letos se jim bo pridružila Slovenija.
Dokaz, da dajejo v svetu pri zagotavljanju kakovosti velik poudarek ljudem, je bil tudi v tem, da se je kongresa v Švici udeležilo veliko netehnikov - psihologov, sociologov in ekonomistov. Standardi ISO pomenijo preskok s tehničnega na organizacijski vidik, TQM pa z organizacijskega na človeški vidik kakovosti.
Od managerskih sistemov je bil predstavljen le EMS - managerski sistem za upravljanje okolja. Managerski sistemi se združujejo, tako da nastaja celovit sistem upravljanja, vodenja kakovosti proizvodnje in ljudi v tem sistemu. Povezuje se vse od zniževanja stroškov, izboljševanja delovnih postopkov do varnosti pri delu in skrbi za okolje.
Mojca Potočnik
ZASEBNO PODJETJE
Z BLAGOVNO ZNAMKO
$
Eno od zasebnih podjetij za tovarniško ograjo (čeprav je sedež uradno v Mežici) je tudi Salus, d.o.o. Vodita ga podjetna diplomirana inženirja	Pavel
Rek in Jože Kaker. v podjetju je sedaj zaposlenih 11 inženirjev, tehnikov in mehanikov. Salus sc ponaša tudi z f	blagovno znamko, ki jo je
\ ^	registriral in zaščitil pri
/pfc	H	Uradu Republike	Slovenije za intelektualno	lastni-
no. Z njo opremlja svoje izdelke, s čimer še bolj skrbi za njihovo kakovost.
Sodeč po imenu podjetja so si v	Salusu izbrali tudi	ustrezen
slogan. Pri projektih sodelujejo s podjetji in posamezniki, ki imajo znanje in reference ter	skupaj z
njimi poiščejo rešitev.
Njihove osnovne dejavnosti so: projektantske storitve (s	področja
strojništva, elektrotehnike in gradbeništva), inženiring	(idejne
zasnove, investicijski programi, Pf	vodenje	projektov,	strokovni
nadzor itd.), proizvodnja (izvedba projektov	po lastni	in tuji
r| dokumentaciji na ključ ter njihovo /Ja vzdrževanje) in trgovina (zastopstvo domačih in tujih podjetij, mednarodna trgovina).
V	Salusu	izdelujejo	različne tehnološke	projekte
(naprave	za	taljenje	kemikalij,	reaktorji za smole in
kemikalije,	skladiščna	tehnologija	za rudniško opremo,
oskrba s toploto in komprimiranim zrakom itd.). Projektirajo	in	konstruirajo	tudi obdelovalne in	montažne
fleksibilne linije, manipulatorje z zahtevnimi prijemali, transportne in servo sisteme, jeklene konstrukcije, strojne instalacije, izdelujejo hardverske in softverske aplikacije ter vzdržujejo telefonsko centralo in aparate.
V podjetju so ponosni na opravljena dela; omenimo jih le nekaj. Za kočevski Melamin so izdelali talilno komoro za kemikalije - projektirali so protieksplozijske cone, protipožarno, ergonomsko in ekološko tehnologijo, vodili izdelavo in opravili nadzor projekta. Za linijo voskanja
Na fotografiji ja pnevmatična stiskalnica (ena od dveh), ki so jo Salusovi strokovnjaki konce julija izdelali za Gorenje iz Velenja. S pritisno silo štiri tone bo na ohišje hladilnikov lepila cevne sisteme.
Stiskalnica tehta 2500 kg in je velika 2,5 x 2,7 m. Ima 6 pnevmatičnih cilindrov, elektronski transportni sistem ter najnovejši Siemensov krmilnik.
Rok za dobavo stiskalnice je bil izjemno kratek, saj so imeli v Salusu od naročila do odpreme na razpolago h 6 tednov. Stiskalnico pa sestavlja kar 2300 delov, zato so pri montaži, ki se je pogosto zavlekla prek rednega delovnega časa tudi v nočne ure, sodelovali vsi zaposleni. In splačalo sc je: stiskalnico so dobavili pravočasno, kupec pa jim je za delo in znanje tudi dobro plačal.
ploščic (izdelava na ključ) v Lekovem obratu na Prevaljah so projektirali tehnologijo, izdelali strojniško in elektrodokumentacijo ter softver in hardver z dokumentacijo. Po njihovih načrtih so v Dentalu adaptirali tudi kotlovnico. Za Rudnik lignita Velenje so v Salusu pripravili idejni projekt in finančno oceno za skladišče rudniške opreme. Direktorja poudarjata, da jima ni žal, ker sta se po razpadu podjetja VIP odločila za skupno zasebno podjetje. V Salusu prodajajo znanje, ki mu trg priznava ustrezno ceno. Poleg naročil za investicijsko opremo za velikoserijsko proizvodnjo jim je "na roko pisana predvsem prototipna proizvodnja". Velik del naročil še vedno prihaja iz železarskih družb (v katerih tudi naročajo nekatere izdelke in storitve), vendar se krog njihovih kupcev širi. Za predstavitev na trgu so izdali tudi ličen prospekt. Da je podjetje na uspešni poti, dokazuje obseg realizacije: ta je leta 1991 dosegla komaj 50.000 DEM, lani pa je vrednost prodanih izdelkov in storitev narasla že na milijon DEM.
A.Č.
KULTURA
KULTURNA KRONIKA
1. julija so na Lešah proslavili krajevni praznik. Igrala sta pihalni orkester s Prevalj in harmonikarski orkester z Raven, recitirali so člani KUD Leše pod vodstvom Hedvike Gorenšek. Slavnostni govornik je bil predsednik občinskega sveta Marjan Berložnik.
V juliju so največ nastopali ravenski harmonikarji. 9. julija so igrali na borčevski proslavi pri Trotovem križu na Zelenbregu, 16. julija na spominskem pohodu na Komelj, 23. julija na ravenskem letnem kopališču in 29. julija na folklornem večeru SPD Zarja v Železni Kapli.
21. julija je bil v hotelu Peca v Mežici literarni večer “Ob treski” v spomin na pesnika Hermana Vogla.
Pripravil ga je Marjan Mauko.
25. julija je Pihalni orkester ravenskih železarjev na športnem letališču v Mariboru igral za ljubitelje in lastnike spačkov	z vsega	sveta.	Poslušali so ga	z velikim
navdušenjem.
25. julija so na Prevaljah uradno ustanovili gledališče Marjetka in ga	včlanili v	DPD	Svoboda Prevalje.
30. julija so v cerkvi sv. Ane v Koprivni slovesno blagoslovili obnovljeni	oltar s	črno Marijo, ki	je velika
posebnost v evropskem prostoru. Izdelan je bil leta 1590. Na slovesnosti z žegnanjsko procesijo je sodelovalo okoli tisoč ljudi, med njimi največ iz sosednje avstrijske Koroške, veliko pa je bilo tudi romarjev iz drugih evropskih držav.
M. P.
NOVE KNJIGE V KOROŠKI OSREDNJI KNJIŽNICI RAVNE
Bavdek,S.:	Šah	:	igra in	razvedrilo. -	Ljubljana :
Mladinska knjiga, 1995
Beckett, K.A.: Trate. - Ljubljana : Mladinska knjiga, 1995 Bogataj,M.: Kult : koroški	ogovori. - Celovec : Drava,
1995
Borovnik,	S.:	Ženski lik	in ustvarjalka	v slovenski
pripovedni	prozi	osemdesetih	let : doktorska	disertacija. -
Ljubljana, 1994
Borstncr.B.: Problemi realizma. - Maribor : Katedra, 1995 Brcnnan, B.A.: Moč zdravilnih rok. - Ljubljana : Ouatro, 1995
Brodič,D.: Pascal. - Izola : Desk, 1995
Castancda.C.: Drugi krog moči. - Ljubljana : Gnosis ; Ouatro, 1995
Castancda.C.: Moč tišine. - Ljubljana : Gnosis ; Ouatro, 1995
Castancda, C.: Notranji ogenj. - Ljubljana : Gnosis ; Ouatro, 1995
Castancda.C.: Orlovo darilo. - Ljubljana : Gnosis ; Ouatro, 1995
Durakovič.N.:	Prekletstvo Muslimanov. - Sarajevo :
Espcrint ; Ljubljana : Ccntrachcmie, 1994 Fabjan-Bajc.D.: Dve muhi na en mah : slovcnsko-italijanski frazcološki slovar. - Gorica : Goriška Mohorjeva družba, 1995
Grošelj, V.: K2 : grenko zmagoslavje. - Ljubljana : Co Libri, 1995
Ivanuša,A.: Čar filatelije. - Maribor : Rotiš, 1994
Jančar,M.:	Indijanskih pet stoletij. - Ljubljana :
Znanstveno in publicistično središče, 1995
Janša,J. - I.Borštncr - D.Tasič: 7 let pozneje. - Ljubljana :
Karantanija, 1995
King,A.: Znotraj Windows 95. - Ljubljana : Atlantis, 1994 Kugy,J.: Vojne podobe iz Julijskih Alp. - Ljubljana : Kres, 1995
Kunst-Gnamuš,0.: Teorija sporazumevanja.	-	Ljubljana	:
Pedagoški inštitut, 1995
Matko,D.: Računalniško vodenje procesov.	-	Ljubljana	:
Fcr, 1995
Mcsncr-Andolšck.D.: Organizacijska kultura.	-	Ljubljana	:
Gospodarski vestnik, 1995
Pajntar,M.: Nosečnost in vodenje poroda.	-	Ljubljana	:
Cankarjeva založba, 1995
Paunggcr,J.:	Vse ob pravem času :	uporaba luninega
koledarja v vsakdanjem življenju. - Celje : Mavrica, 1995 Pavlovič,M.: Košarkarski slovar. - Ljubljana : samozaložba, 1994
Ravnikar,E.:	Udbomafija :	priročnik za razumevanje
tranzicije. - Ljubljana : Slon, 1995
Rcgovcc.M.:	Merkur - kozmični sel. - Ljubljana :
Amalictti, 1994
Šmitck.Z.: Srečevanja z drugačnostjo : slovenska izkustva eksotike. - Radovljica : Didakta, 1995
Šturm,R. - S.Murovec: Bela sled : vadba tehnike alpskega smučanja. - Ljubljana : samozaložba, 1995 Urbanc,D.: Vsak lahko bere hitreje. - Tržič : Učila, 1995 VopcI, K V.: Sprostitvene igre za vrtec in šolo. - V Ljubljani : Wcstwood,J.: Skrivnostni kraji sveta. - Ljubljana : Mladinska knjiga, 1995 Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše, 1995
Žižek,F.: Čarobno ogledalo : kako sem doživljal rojstvo in odraščanje slovenske televizije. - Maribor : Obzorja 1995
Izbor: Darja Molnar
ŠPORT
Plavanje Na olimpijskih dnevih mladih športnikov do 15 let starosti v Bethu v Angliji je nastopil tudi plavalec ravenskega Fužinarja Matjaž Čepelnik.	V disciplini 100	m	prsno je v	finalu osvojil	6.
mesto, z	reprezentanco pa	je	nastopil	še	v dveh štafetah,
ki sta osvojili 8. in 12. mesto.
Plavalci in plavalke Fužinarja so od 7. do 9. julija nastopili	na mednarodnem	mitingu	v	Darmstadtu	v
Nemčiji.	Med več kot 500	tekmovalci	in	tekmovalkami	iz
11 držav so osvojili naslednja boljša mesta. Med letniki 1981 je Anja Srebotnik zmagala na 200 m prsno, poleg tega pa osvojila še eno 4. in eno 6. mesto. Miha Tisovnik pa je bil drugi v disciplini 200 m hrbtno, tretji na polovico krajši progi in četrti na 200 m mešano. Med letnicami 1982/83 so nastopile Tanja Merzdovnik, ki je osvojila 2., 4. in 5. mesto, Lidija Breznikar, ki je dosegla dve tretji mesti v prsnem slogu, ter Špela Fras, ki je dvakrat plavala v malem finalu. Nastopil je tudi Primož Abraham in v absolutni članski konkurenci osvojil 8. mesto na 100 m delfin.
Na Lučkinem memorialu v Trbovljah, ki je bil 8. julija, je Tanja Kumprej osvojila 1. mesto v disciplini 100 m prsno med deklicami.
V Mariboru je bilo 22. in 23. julija državno prvenstvo za dečke in deklice. Od plavalk Fužinarja sta si naslova prvakinj Slovenije priplavali v disciplini 100 m prsno: Lidija Breznikar med letnicami 1983 in Tanja Kumprej med letnicami 1984.
Atletika Pavel Pori, član KAK Ravne, je na mladinskem državnem prvenstvu v Kranju zmagal na 3000 m, medtem ko je bil na 2000 m drugi. Pionirka Metoda Videtič je v konkurenci mladink osvojila šesto mesto na 1000 in 2000 m, medtem ko je bila Mojca Vavče osma na 100 m in deveta na 300 m.
Na mednarodnem mitingu, bil je 8. julija v Postojni, so se atleti KAK Ravne odlično uvrstili v teku na 800 m. Luka Leitinger je bil drugi, Uroš Verhovnik tretji, Marko Kobovc peti in Andrej Repanšek šesti. Med članicami je Mojca Leitinger osvojila 3. mesto, Videtičeva je v teku na 100 m zmagala.
Dan pozneje, 9. julija, so koroški atleti in atletinje nastopili na mednarodnem mitingu v italijanski Gorici. Med atleti iz devetih držav se je izkazal Janez Štern, ki je slavil zmago v teku na 1500 m, medtem ko je bil njegov klubski kolega Repanšek osmi. Luka Leitinger je bil v teku na 400 m drugi, Kobovc pa peti. Med tekačicami je Mojca Leitinger v teku na 800 m osvojila 3. mesto.
Absolutno državno prvenstvo Slovenije za člane in članice je bilo 15. in 16. julija v Celju. Znova je svojo letošnjo odlično pripravljenost potrdil Janez Štern, ki si je pritekel 2. mesto v teku na 800 m. Luka Leitinger je
bil v tej disciplini tretji, Marko Kobovc sedmi, med tekačicami pa Mojca Leitinger četrta. Poleg Šterna in Leitingeija so si medalje na tem prvenstvu pritekli še Veronika Zupanc v teku na 5000 m ter moška in ženska štafeta KAK Ravne 4 x 400 m. Fantje so bili v postavi Kobovc, Štern, Verhovnik in Leitinger drugi, dekleta pa v postavi Šegel, Videtič, Vavče in Leitinger tretja.
Ravenčan Jože Lečnik najboljši odbojkarski sodnik v Sloveniji v
zadnjem desetletju je sodil številne mednarodne tekme in se povzpel do sodnika z velikim mednarodnim ugledom, enega najboljših v Evropi. Številna priznanja se na njegov naslov kar vrstijo, največje pa je to, da je Lečnik letos julija že drugič zapored sodil finalne tekme svetovne moške odbojkarske lige.
Lani je sodil finale tekme svetovne lige v Italiji, letos je moral odpotovati celo v Južno Ameriko. Jože Lečnik je imel priložnost soditi štiri tekme. Sodil je tudi finalno tekmo med Italijo in Brazilijo.
Jože Lečnik je ponosen, ker je lahko delil “pravdo” odbojkarjem svetovnega slovesa. Zanj je to veliko priznanje in spodbuda, saj bo lahko sodil še 7 let, do 55. leta starosti. “Želim si, da bi prihodnje leto lahko odpotoval tudi na olimpijske igre v Atlanto v ZDA,” pravi naš najboljši odbojkarski sodnik.
Ivo Mlakar
Športni dosežki dijakov SSKŠ Ravne na Koroškem v šolskem letu 1994/95 so	dijaki Srednje	strojnokovinarske šole
Ravne na Koroškem dosegli vrsto lepih uspehov v športni dejavnosti.
Najuspešnejša je bila odbojkarska ekipa pod vodstvom mentorjev Esada Hadžiagiča in Branka Merkača. Dosegla je:
1.	mesto	na	regijskem	tekmovanju na Rav-
nah,
1. mesto na polfinalnem tekmovanju za srednje šole v Murski Soboti,
3.	mesto	na	finalnem	srečanju srednjih šol
Slovenije v Ljubljani,
1.	mesto	na	državnem	prvenstvu kovinarskih
šol Slovenije v Celju,
1. mesto na državnem prvenstvu srednjih šol Slovenije v odbojki na pesku (beach volley) v Ljubljani.
Mentorjema in vsem tekmovalcem iskreno čestitamo in jim želimo veliko uspehov tudi v prihodnje!
Jani E.
MARKO SMOLAR
1959 - 1995
Rodil se je v skromni kmečki družini na sončni domačiji nad Pamečami. Bil je najstarejši med tremi brati, imel je še dve sestri.
Na ravenski industrijski šoli je dosegel svoj poklic in leta 1977 se je zaposlil kot orodni ključavničar v Strojih in delih, kamor se je vrnil tudi potem, ko je odslužil vojaški rok. Od leta 1980 je delal v Orodjarni. Bil je tih in prizadeven delavec, kmalu so mu lahko zaupali najzahtevnejša dela. Na življenje je gledal resno, z vso občutljivostjo človeka, ki je zgodaj izgubil mamo, na katero je bil močno navezan. Ker je zbolel tudi oče, bratje in sestre pa so se odselili od doma, je moral ob delu v železarni prevzeti še vso skrb za
kmetijo in rojstno domačijo. Preden je šel na šilit, je bilo treba opraviti pri živini in še kaj na polju, toda utrujenosti pri delu ni pokazal. Bil je zanesljiv, skrben in vesten orodjar. Laže se mu je začelo goditi, ko si je nakupil nekaj strojev, toda potem se je začela gradnja. Najprej si je zgradil strojno lopo, nato se je lotil hiše.
Na novo je zaživel, ko se je poročil in so se mu začeli rojevati otroci. Troje jih je privekalo na svet. Toda Marko je klonil pod težo življenjskih skrbi in bremen. Lotila se ga je bolezen, ki je ni zmogel premagati.
Na pragu poletja, sredi bujne rasti in razcveta narave, se je končala njegova življenjska pot.
Ohranili ga bomo v lepem spominu kot skrbnega moža in očeta ter dobrega sodelavca.
Vsem njegovim izrekamo iskreno sožalje!
Sodelavci
Doma je bil v Varaždinu v na Hrvaškem, kjer je končal osnovno šolo in se izučil za tehničnega risarja.
Leta 1985 je prišel na Ravne in se zaposlil v Težkih strojnih delih najprej kot ključavničar za enostavna dela, že kmalu pa je dobil delovno mesto zarisovalca. Po štirih letih, ob reorganizaciji TSD, so ga namestili na delovno mesto ključavničarja specialista.
Bil je skrben, priden delavec in dober sodelavec ter prijatelj. Čeprav je prišel od drugod, je bil v kolektivu priljubljen - bil je enak med enakimi.
Kakor drugi, jc tudi on ostajal na delu še po končanem delovnem času, in če je bilo treba, jc prišel na šiht tudi v soboto ali nedeljo. Nič mu ni bilo pretežko, vsako stvar je naredil vestno, tako, kakor je vedel, da je prav.
Ustvaril si je družino in Koroška je postala njegov pravi dom.
Toda življenje je nepredvidljivo. Milivojevo se je končalo v razbitinah avtomobila. Zakaj? Kako? Nikoli ne bomo dobili pravega pojasnila. Le sodelavci bodo še dolgo občutili bolečo praznino v svojem delovnem krogu, tam, kjer so vsak dan srečevali nasmejanega, tudi zamišljenega, a vedno prijateljsko razpoloženega Milivoja.
Naj mu bo lahka njegova rodna zemlja!
M.P.
IVAN KAMENIK
1946 - 1995
Ivan Kamenik (žagni Vanč) je zagledal luč sveta 19.12.1946. leta v krajevni žagi na Tolstem vrhu pri Dobrijah. Bil je prvi od štirih otrok, ki so se rodili materi Sabini in očetu Ludviku. Cas njegove mladosti je v tistih povojnih letih bil zelo težak in krut, tako da je kaj kmalu na lastni koži začutil vse tegobe življenja. Spoznal je, da bo le s pridnostjo in znanjem
lahko uspel in si izboljšal svoj življenjski prostor.
Osnovno šolo jc pričel obiskovati v Kotljah in jo jc uspešno dokončal na Ravnah, potem srednjo in nazadnje še delovodsko šolo. Vse to je Ivan počel iz preprostega razloga, ker je železarna potrebovala kader. Več znaš, več veljaš - je bilo vodilo, ki ga je gnalo v lepšo prihodnost.
Z ženo Pavlo sta si 18.4.1970. leta izmenjala prstana in še isto leto je prišlo na svet njuno prvo veselje -Monika! Ivan je bil srečen, še bolj se je predal delu. Vzgojo novih kadrov, ki
mu jo je zaupala fabrika, je enačil z vzgojo otroka. Vse skupaj pa je počel z ljubeznijo in tenkočutnostjo ter z zavestjo, da mora izpeljati naloge, ki so mu bile zaupane. Rodila se je Nevenka, njegovo drugo največje veselje. Sreča v družini je bila popolna. Uspeh družine -uspeh podjetja - to je bilo njegovo življenje.
Trdo delo, napori, odrekanja, okolje, vse to človeku počasi, a vztrajno, korak za korakom, jemlje moči, Če pa se vmes vrine še bolezen, je še toliko bolj hudo. Tako je tudi tebe, dragi Ivan, bolezen odtrgala od nas. Koliko je ostalo nedokončanega?	Koliko	načrtov
neuresničenih? Vendar	si v	svojem
kratkem življenju, ki se	je tako	hitro in
boleče končalo, storil	veliko,	beseda
zahvale za tvoj trud in prispevek k razvoju Jeklolivarne je dosti premalo. A z njo bi radi dokazali, da smo ti hvaležni za vse!
Naj ti bo lahka koroška zemlja!
Ženi, hčerkama in drugim sorodnikom izrekam v imenu sindikata Jeklolivarne in v svojem imenu globoko in iskreno sožalje.
Marjan Jelen
ZAHVALI
Ob izgubi dragega moža in očeta IVANA KAMENIKA se iskreno zahvaljujemo sodelavcem iz Jeklolivarne za dano pomoč, zdravnici dr. Smidovi za vso skrb v času bolezni in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Hvala g. župniku, Pihalnemu orkestru ravenskih železarjev, Marjanu Jelenu za govor in Darku Primožiču za organizacijo pogreba ter sorodnikom, ki so nam stali ob strani v težkih trenutkih.
Žalujoče žena Pavla, hčerki Monika in Nevenka
Ob boleči izgubi dragega in nadvse skrbnega moža in očeta ALOJZA KRIVOGRADA s Šanc na Ravnah se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, sočustvovali z nami in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Globoko smo hvaležni prim. dr. Mariji Vodnjov za vso pomoč in sočustvovanje. Iskrena hvala vsem darovalcem cvetja, sveč in za izraženo ustno ter pisno sožalje. Posebej se zahvaljujemo pevovodji Moniki Plestenjak in cerkvenemu pevskemu zbom za ganljivo odpete pesmi, župniku Slavku Bcku za opravljeni obred in sv. mašo, godbi na pihala, govornikom Ivanu Pungartniku, Darku Primožiču in Frančku Pušniku za lepe besede ob slovesu ter pogrebnemu podjetju Primožič za vse storitve. Vsem iskrena hvala!
Žalujoči žena Hcma, sinova Marko in Matej
MILIVOJ ZAPLATIČ
1962 - 1995
KADROVSKA GIBANJA
Konec junija je bilo v ravenskih družbah, naslednicah Železarne Ravne, zaposlenih 4384 delavcev. V primerjavi z majem se je število zaposlenih zmanjšalo za šest. V treh največjih zasebnih podjetjih na območju Železarijc Ravne, ki so vključena v prikaz kadrovskih gibanj, je junija delalo 265 ljudi.
DRUŽBA	ŠT. ZAPOSLENIH
METAL	1990
- Ravne 1219
- Štore 771 JEKLOLIVARNA	403
ARMATURE	198
STO	612
STROJI	523
NOŽI	195
ENERGETIKA	104
LOGISTIČNI CENTER	249
DE PROFUNDIS	86
STANOVANJSKO PODJETJE	24
TRANSKOR	74
VOGARD	76
ŠERPA	115
FLUKTUACIJA
Sklenitve delovnega razmerja
V ravenskih podjetjih koncerna Slovenske železarne je do konca junija delovno razmerje sklenilo 14 delavcev.
V Metalu in Strojih so zaposlili po 4 nove delavce. Število zaposlenih v De profundisu	je večje za	2
delavca. Po enega zaposlenega	pa	so	junija v delovno
razmerje sprejeli še v štirih podjetjih (Jeklolivarna, STO, Armature in Logistični center).
Največ (10) novih delavcev	se	je	prvič zaposlilo	v
koncernu. Iz Slovenske vojske sta se na delovno mesto vrnila 2 delavca. Znotraj koncerna pa sla bila razporejena 2	delavca. Med novimi	delavci	je največ
pripravnikov (5), preostali pa	so	dobili zaposlitev	za
določen (4) oziroma nedoločen čas (1).
V zasebnih podjetjih junija niso zaposlili novih delavcev.
Prekinitve delovnega razmerja
Junija je delovno razmerje prekinilo 20 delavcev.
Največ zaposlenih (8) je odšlo iz Metala. Za 4 se je število delavcev zmanjšalo v Logističnem centru in De profundisu, za	1 pa v	Jcklolivarni,	Strojih,	Nožih in
Energetiki.
Vzroki za	prekinitev	delovnega	razmerja	so poleg
prerazporeditve še: potek delovnega razmerja za določen čas (6), odhod v Slovensko vojsko (4), sporazumna prekinitev delovnega razmerja (4), invalidska upokojitev (3), samozaposlitev trajno presežnega delavca (1) in “odprta” brezposelnost (1).
V zasebnih	podjetjih	delovnega	razmerja	junija ni
prekinil noben delavec.
Po podatkih IC Smeri, d. o. o. in kadrovskih oddelkov
podjetij pripravila A. C.
POPRAVEK
Julijsko številko Informativnega fužinarja smo oblikovali z novim računalniškim programom. Kako nam je uspelo, lahko presodite sami. Žal smo ob natisu ugotovili, da nam je pri izdelavi te številke “pomagal” tudi tiskarski škrat. Na delu je bil pri članku o Strojnokovinarski šoli Ravne, na strani 5, kjer smo ravnatelja poimenovali Franc, pa je JANEZ Brglez, zalomilo pa sc je tudi pri besedilu. Zadnjih 8 vrstic levega stolpca bi moralo biti pred 4. vrstico zadnjega odstavka v desnem stolpcu, tako bi bila vsebina razumljiva.
Hvala za razumevanje!
Uredništvo
Ustanoviteljica Informativnega fužinarja je bila Železarna Ravne, sedaj pa izhaja za naslednja železarska podjetja: SŽ - Metal Ravne, d.o.o., ŠŽ - Jcklolivarno Ravne, d.o.o., SŽ - STO Ravne, d.o.o., SŽ - Stroje Ravne, d.o.o., SŽ - Nože Ravne, d.o.o., SŽ - Armature Muta, d.o.o. in Energetiko Ravne, d.o.o. ter za nekatere zasebne družbe, ki so nastale iz t. i. podjetij C. Pripravlja: Fužinar Ravne, d.o.o., Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem. Uredništvo: glavna in odgovorna urednica mag. Andreja Cibron Kodrin, novinarka in lektorica Mojca Potočnik, tehnična urednica Jelka Jamšek. Objavljene fotografije so prispevale uredništvo in kadrovske službe podjetij. Tel. 0602 21 - 131, urednica int. 6305, tajništvo 6753, novinarka 6304. Tisk: Grafika Prevalje. Glasilo se po mnenju Ministrstva za informiranje (št. 23/128 - 92) šteje med proizvode, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%.
NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 4
NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 3 V uredništvo smo prejeli le 7 rešitev (od tega kar 5 nepravilnih!), kar dokazuje, da je bila križanka dokaj “trd oreh”.
REŠITEV - VODORAVNO: JEKLOLIVARNA, ONA, BEVATRON, NAMA, SAJE, N, ARENA, NANTES, SELAM, ANKETA, ATOL, GAL, BI, RIS, EMA, AZIL, JOE, SER, KOLA,v ASPEKTI, ULITEK, IMOLA, ARAM, KOPA.
IZŽREBANA REŠEVALCA, ki prejmeta knjigo Slovenska jekla: • DANIEL FAVAI, ENERGETIKA, d. o. o.
• NATAŠA VAUČE, EKO, d. o. o.
NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 4. Rešitev križanke
in svoje podatke pošljite (po interni pošti) do vključno 28. avgusta 1995 na naslov: Fužinar Ravne, d. o. o., Uredništvo Informativnega fužinarja, Koroška 14, Ravne na Koroškem. Rešitev in imena nagrajencev bomo objavili v prihodnji številki.
Nagrade za reševalce križanke je tokrat prispevalo podjetje EKO -Ekoinženiring, d. o. o. Trije izžrebani reševalci bodo dobili darilne pakete z njihovim izdelkom - pasto oziroma želejem za čiščenje rok PECA. V podjetju, ki izhaja iz kemijskega laboratorija, so pasto začeli izdelovati v začetku letošnjega leta. Uspešno jo prodajajo večini železarskih družb. Pasta je iz biološko razgradljivih snovi, vsebuje pa tudi glicerin, ki neguje roke. Kdor jo želi kupiti, naj sc oglasi v prostorih podjetja ali pokliče tel. št. 5799.
	l/stoptu prostor	Odpor. 9«Wf cilfiku	Voiilo na tir ih.	Ime črte	Kosti prsn_eqa. Koša.	Hlada. krava	Ogljik.	G lavno mesto	> A> l? $	Avtom ■ oznaka KtAtjJA	Glasbeni mitra -ment	Šolske pripo- moček
Cjoiotiuj žival									Robasov			
									Oranje			
Kraj m,							Cekar					
							Oziral«! Zaimek					
kok a i/ Aziji				barvna Kovina						Predlog		
				tiesto v AfiCOUJl						Ilirsko-ke U. pleme		
Glavno MUSt0 iOiesAn						Veznik			Klica.			
						Nočni klub			Letalski napad			
4?	Sečevod (lAt.)	Haprotia za merjenje.	Otok v JAkZAUU				Doba				Amper	
			Loka v IZRAELU				natrijev borot				Kroj v Posavju	
Mtsto v ISTRI					Začetek altcMts			Umetnost				Utuka dvorana.
					Zvok							
iVscjo -vor				Tovor na. v rUUAUkH				Zcft.imc				
				0tek kot blatna				Znižanje Članstva				
LjUb*Z*A tka muza.						Domača zamiga						
Tita*.			Radon			Arzan.				PijoEast. Sto varov		
			ErtLco Caruso			AtpuUsbč. Odsek				belouški svet		
trška, filozof. šola					<«orfJu rtieVolm Čoln.				Far			
Vrsta glASbe					Kraj JUX PtlHOfcSfc				Sol/mita-chs ki Zlog			
X
IME IN PRIIMEK ....................................... PODJETJE
NASLOV .........................................................