GLASNDCSLOVENSKEGA V v ar>. « tjmmm-m «.iHN1-; Mm « .i P* "J., V ' Marko CrnkovIČ Ko slišim za etnologijo, pomislim na... UVODNIK Rajko Muriič, Popotnica, str, 1 Mojca Ramšak, Punctum - vijoličasto, str. 1 RAZPRAVE Nadja Valentini ič. Stavbni značaj katastrske občine Potibrdo franciscejskem katastru, str. 2 - 4 Angelos Baš. Ocena, str. 4 - Summary p 4 OBZORJA STROKE Andreja Grom, Damjana Zbontar, Predlog za obnovo Pleteršnikove domačije, str. 21 - 24 Summary p. 24 Samo Klemeni it (Bald us), Fotografski albumi kot zgodovniski in etnološki vir, str. 24 - 27 Summary p. 27 Tanja Holmec, Kam so vsi turisti šli? str. 2S - 29 Bernarda Potočnik, Hmeljnik, str. 30 31 NataSa Konestabo. h kraljeve palače pod slovenski kozolec, str. 31 - 32 Bojan Baskar. Misteriozna etnografija, str. 32 - 33 Aleš GaCnik, Stanka GaCnik, Fotografija kot totalna informacija in vir znanja, str. 34 - 35 Mojca Ramiak, Po poteh f/udsftega stavbarstva Slovenije, str. 35 - 36 Irena Rožman, Dinomanija kot kulturni pojav, str. 5 Rajko MurSič. Oceno. str. 7 - Summary P Slavko Kremeniek, Izviri in pobude, str, 8-10 Summary p. 10 Andrej Pinter, Po sledeh Aškerčevih dom" str. 11-14 Mojca RamSak. Ocena, Summary p. 14 IZ OČI v oči Intervju, Dr. Ivan Sedej, Str. 15 - 20 Nikoli nisem prav ločil med sociologijo in etnologijo. Ne da ne bi bil o zadevah dovolj poučen: bolj je slo najbrž za to, da ju najbrž niti nisem hotel sam pri sebi ločevati. Vsekakor sta to vedi, ki ju dotičnim strokovnjakom zavidam bolj kot marsikatero drugo - morda z izjemo prava in muzikologije kjer sem sam laik. Zato obenem tudi upam, da mi etnologi ne boste zamerili, če si kot novinar in urednik vaše področje jemljem za svojega boij, kot bi se glede na mojo izobrazbo in poklic spodobilo, in ga temu primerno po svoje tudi interpretiram in nadgrajujem v smeri in za potrebe, ki z vašim trudom nimajo skoraj nič več zveze. Z mojega stališča - podobnega, kot v novinarski stroki sicer že obstaja, vendar manj eksplicitno - se mi zdi, da bi vsak dober novinar moral biti neke vrste poljuden etnolog, vsaj etnolog današnjega življenja, se pravi raziskovalec aii izvedenec za način življenja, za velike in majhne podrobnosti iz vsakdanjosti, ki nas - navajene na njeno prisotnost - neopazno obkroža. Odtod do sociologije je samo korak, in nekje vmes, čeprav na drugem nivoju, smo po mojem novinarji. Ali bi vsaj naj bili: marsikomu med nami se to žal zdi absurdno, pa tudi na vaši strani je - če smem -velikokrat kaj malo razumevanja. V bistvu bi morali skleniti nekak pakt: mi bi si pri vas lahko sposojali resnobno zadržanost in smisel za neprizadeto opazovanje, vi pa od nas prizemljenost, navezanost na zdaj in tukaj, nenazadnje tudi smisel za pragmatično deduktivnoS* - seveda cepljen na značilen 38 Duša Hribar, Pomen prve mednarodne etnološke šole, str. 37 Borut Brumen, Fetišizirano oko v mestu, str. 3S - 39 Ales Gačnik, Unescofa mednarodna polete na šola za muzeologijo p Brnu na Češkem, str. 40 - 41 Maruška Markovi ič, OsMounošo/sita etnološka raziskovalna delavnica na Radišah, str. 41 -42 Andrej Furlan, 14. mladinski raziskovalni tabor Rezija '94, str. 42 - 43 Tanja Hohnec. Af/adinsfci raziskovalni tabor - Šmartno na Pohorju 1994, str 43 POSTRŽEK Prof. dr. Vekoslav Kreineniek, Dekanu Filozofske fakultete prof. dr. Franetu Jermanu, str, 44 Mojca RamSak, Kronika dogodkov v študijskem letu 1993/94. str. 44 - 51 Mojca RamSak, Borut Brumen. JVouice. str, 51 znanstveni racionalizem. Ali drugače rečeno, vi odkrivaj zgodbe in odkrivajte portret mi pa jih bomo ubesedovai' ali obratno, če jih bomo f* odkrivali in že ubesedill. jih vi enciklopedirajte. Upam in želim, da bc vaš časopis lepa m' nost za presegani zastavljenih okvi MMM«»MHM»||| | iiiiiinnno Raj ko MuršiČ_ POPOTNICA Nt1 vem, če le zavoljo neznosne mrakol )ne sivine novembra, toda z mikroskopom bi moral iskati sledove optimizma, s katerim hi lahko napolnil popotno malho preoblečenemu Glasniku: Deloma zato, ker med bolj izkušenimi kolegi ni zaznali kakšne posebne ustvarjalne moči, ki bi zarisovala projekte in vizije sodobne etnologije na Slovenskem (s katerimi bi - nenazadnje - lahko polnili stolpce te publikacije), deloma zato, ker živimo v času, ko od nas, etnologov, le malokdo pričakuje to, česar smo zmožni in kar smo pripravljeni ponuditi domačemu in tujemu intelektualnemu "trgu", deloma zato, ker pripravljamo Glasnik v slabših pogojih kol katerikoli vaški časopis, de loma pa znto, ker niii razmere v etnologiji niti razmerja med etnologi niso taksna, da bi lahko skupaj s stanovskimi kolegi zrl v svetlo bodočnost le - nebodijetreba? - stroke. Včasih si zaradi "mesta izjavljanja" prisiljen postaviti iskrenost v oklepaj. Toda prepričan sem, da nehlinim ničesar, ce zapišem, da se je vse skupaj pač zgodilo po naključju. Formiranje novega uredništva sem sprejel kot samo po sebi umevno dejanje/nalogo po pristanku, da sem - skupaj z Mojco - pripravljen urejati Glasnik. Nisem se potrudil pogledali. kdo so bili člani prejšnjega uredništva, ampak sem razmišljal zgolj v dveh smereh: s souredniki "pokriti" čimveč tematskih strokovnih sklopov in čimveč etnoloških institucij na Slovenskem, obenem pa uredništvo pomladiti - oh hkratnem upoštevanju mnenja starejših, bolj izkušenih kolegov. ' pam, da mi/nama je to uspelo. Tistim članom bivšega Uredništva, ki jih nisem/nisva uvrstil/a v novo uredništvo, SL' najprej - ne le v svojem imenu - zahvaljujem za njihov dosedanji prispevek (v) Glasniku SI;D in jih vabim k sodelovanju še naprej, obenem pa .se jim opravičujem, ker se z njimi nisem - osebno! - pogovoril o zadevi v trenutku, ko je prišlo do zamenjave uredništva. Nikakor ni šlo za "udar" ali iz.rinjanje posameznikov iz "igre" oz stroke! Kar zadeva novo podobo Glasnika, je pravzaprav bila -ze enkrat spomladi - potrjena s strani bivšega uredništva. Upam, da smo na pravi poti. Format, h kateremu se vračamo, pač omogoča predvsem večjo fleksibilnost; Glasnik je četrtletno glasilo in v tem je njegova bistvena značilnost (in prednost). Se na dve zadevi bi rad opozoril. Kljub temu, da niti društvo niti uredništvo v svojem bistvu nista cenzorski instanci, se je izkristaliziralo mnenje, da naj bodo polemike, ki jih bomo objavljali v Glasniku, Strokovne^ lorej naj govorijo ud ran, nikakor pa ne cul ho mine m, "Znanstveni ¡prepiri" so za stroko v skrajni instanci večinoma vendarle koristni, zato nikakor ne mis-hm(o) omejevati avtonomije znanstvenega diskurza Nasprotno: pozivam kolege, naj jasno artikulirajo tiste 'očke. na katerih stvari v zvezi s stroko - po njihovem mnenju - doslej niso bile dorečene, Prostor svobodne izmenjave mnenj je temelj znanosti in le "svobodna" znanost ne more postati dogmatična in zakrnela institucija, drugačni pogledi - tudi če so zgrešeni - imajo v razvoju znanosti vendarle kumulativno moč, In tudi etnologija je znanost. Subjekivizem. zavist; nečimrnosl in podobne Čednosti" znanosti, pravzaprav znanstvenikom, pač niso tuje. So celo del njenega "motorja". Toda motor tudi kvarijo, SL* posebej če oMajajo med kuloarji institucij. Kadar so javno razgaljene - praviloma v zelo klavrni podobi -, se talijo kol pomladni sneg. In nenazadnje: stroka "cnakomislečih"'je liabiioaski stolp Slej ko prej se sesuje. Druga zadeva je (ponoven) poziv k pisanju. Ker pripravljamo nekaj tematskih številk (pač v okviru material- mmmoDmt^2" nih možnosti za izhajanje v naslednjem letu), vas vse pozivam k sodelovanju. Najprej gre za temo etnologije v šolah, v okviru katere bomo objavili članke iz delavnic, ki so bUe septembra v Cankarjevem domu. Ce niste sodelovali in če imate svoje poglede na to tematiko, nam čimprej pošljite svoje dopise in predloge (če ne, pa odmeve na objavljeno gradivo v naslednji številki). Piva številka v naslednjem letu ho posvečena antropologiji (posebej kulturni) in njenem mestu na Slovenskem. Ne bomo navijali niti za niti proti antropologiji, ampak razgrnili sveženj možnih pogledov na "stanje stvari". ()bseg tem je širok, časa za pripravo svojega prispevka imate še nekaj: do 15. januarja. Drugo številko Glasnika bomo posvetili 60, obletnici Glasbeno narodopisnega inštituta in jubileju dr. Zmage Kumer, ki smo ju (praktično neopazno) praznovali letos; kasneje pa se bomo lotili tudi tematike etnološke muzejske dejavnosti. Razmislite o svojem prispevku! Seveda nas lahko razveselite tudi z ostalimi etnološkimi umotvori, še posebej takšnimi, ki bi razširjali ali poglabljali empirične in teoretske meje naše stroke. Za to številko smo načrtovali le 32 strani, a smo lahko Glasnik napolnili s kopico prispevkov mlajših kolegov, kar je svojevrstna vzpodbuda za bodočnost. /. intervjujem navijamo za SEM in se pridružujemo naporom za razrešitev Starega Cin "večnega") problema Slovenskega etnografskega muzeja; dr. Ivanu Sedeju se zahvaljujem za pogumno držo pri pristanku na objavo pogovora (vključno z nekaterimi -morebiti - provokativnimi vprašanji), ki je konec koncev vendarle usmerjen v bodočnost osrednje etnološke muzejske ustanove na Slovenskem! Mojca Ramšak _ __ PUNCTUM - VIJOLIČASTO Ta številka Glasnika prinaša rubrike, ki sva jih z Rajkom poimenovala glede na "resnost" in "težo" prispevkov kot razprave (izvirna znanstvena dela), iz oči v oči (intervju), obzorja stroke {strokovni teksti, povzetki seminarskih in diplomskih nalog, strokovne polemike in odmevi na trenutna dogajanja, ocene knjig, razstav, poročila z raziskovalnih taborov, delavnic, konferenc ipd.) inpostrž£k(kronika dogodkov, pisma, novice). To bodo stalne rubrike, v pri hodnjih številkah pa bodo rubrike odpirale vrata tudi v prostore ostalih etno soban, kjer počivajo še druge vednosti in hrepenenja. Predvsem nameravava pridobiti za od prt osi nemira in poguma že (še) polenjeneali boje Čes tud en te/t ke, za katere meniva, da se njihov potencial (le) odlaga v obliki raznih pisnih obveznosti na police oddelčne knjižnice in jih brez zdrsa nega in ponavljajočega hvalisanja genialnih dile-lantov "vzgojili" v originalno pišoče etnologe, ki bi z eks-presivno-kritično govorico ne omahovali več med svojo enkratno suverenostjo in normaiivnostjo stroke. Urednika pravzaprav sejeva v zemljo, ki so jo pred nama že od leta 1956 rahljali in gnojili Milko Maiičetov. FranjoBaš, Valcns Vod usek. Zmaga Kumer, Janez Bogataj, Marko Terseglav, Naško Križnar in Majda F i s ter; z Glasnikom pa obdelujeva tisti kos vrta, kamor drugi eino- reviji Traditiones in Etnolog ne zabadala svojih lopal Ker je bil Glasnik v svoji preteklosti povezujoči element, sad. ki je družil in ohranjal .stik med etnologijo in sodelavci, obveščevalec, ki je sipal informacije in križal različne poglede na stroko, mu te tradicionalne vloge tudi tokrat ne odrekava. In kol so to počeli že najini predhodniki, Glasniku dodajava tudi osebno noto. Vijoličasto. Od vas, bralcev pa pričakujeva odziv in vas pozivava: "Ne riiečitc jajc, ampak sveže ideje!" 3 GLASNIK SED 34/1994, it. 3 IZVIRNO ZtfAffSTVF.NO DELO - SPREJETO; 03.07. 1994 UDK 39 (497.12 Podbrdo): 728,44 "3S17-I825' Nadja Valentinčič STAVBNI ZNAČAJ KATASTRSKE OBČINE PODBRDO PO FRANCISCEISKEM KATASTRU Članek povzema ugotovitve seminarske naloge z enakim naslovom, kije bila narejena pod mentorstvom dr. Angelosa Baša pri predmetu Historična etnologija in kulturna antropologija. Njen namen je bil analizirati in interpretira ti sliko vn e (mapne) in pisne (protokolne) podatke francisccjskcga katastra o stavbnem značaju izbrane katastrske občine Podbrdo v skrajnem zgornjem delu Baske grape. Tako zastavljena naloga je za etnologa odlična vaja, da gradivo franciscejskega katastra spozna in se ga nauči uporabljati, povprečnemu bralcu (ki obravnavanega območja niti ne pozna) pa ne nudi dovolj strokovnega užitka, saj nc more osvetliti tedanjega načina življenja. Članek zaključujem z ovrednotenjem franciscejskega katastra kot vira za etnologijo. Opera ti franciscejskega ¡katastra za Primorsko so nastajali v letih 1817-1825, katastrsko občino (v nadaljevanju tudi k, o.) Podbrdo (Podberda) pa so ol i delal i leta 1822. Spadala je prid davčni okraj Tolmin (Tolminu) in okrožje Gorica (Gorizia). Grafični del operala hrani Arhiv Slovenije pod zaporedno Številko 158. Katastrska občina Podbrdo je prikazana na dvanajstih mapnih listih, šestih pristavkih in dveh dodatnih mapnih listih Mapni listi so risani v merilu 1 : 2880, dodatni list (edificij), ki ima izrisana samo jedra petih vasi (brez Petrovega Brda), pa je v merilu ! : 1440. Ta dodatni list kaže originalno sumje stavbnih parcel in Čjbjek tov na njih, medtem koso na ostalih mapnih listih že vrisane Spremembe na stavbnih parcelah in novi objekti izven teh parcel. Originalno stanje na mapnih listih je zabeleženo v barvah, kar omogoča ugotavljanje razmerja lesenih in zidanih stavb, oh razširitvi zanimanja na zemljiške parcele pa tudi distribucijo različnih kultur. Spisovni del franciscejskega katastra za Primorsko je spravljen v Državnem arhivu v Trstu in obsega protokol stavbnih parcel, protokol zemljiških parcel, abecedni seznam lastnikov zemljišč, izkaz površine zemljišč, nemško-italijanski vprašalnik in cenilni operat. Del tega gradiva si je prekopiral in mi ga dal na uporabo .Silvo Torkar, slavist, ki izvira iz Hudajužne in se intenzivno zanima za lokalno Zgodovino. Določene dele Ostalega gradiva za k. o. Podbrdo; Obloke, S t rž. išče in Nemški Rut je zgodovinar Stane Granda interpretiral v članku Zgornja BaSka dolina v prvi polovici 19. stoletja,s' Predvsem odgovori na vprašalnik so predstavljali bogat vir za razkrivanje podobe življenja na začetku prejšnjega stoletja. Katastrska občina Podbrdo je zajemala 4647 oralov 1032 kv sežnjev1' (26 kvadratnih kilometrov 72 hektarov 22 arov l) Giv za originalno In tust iskri mapo, saj ji' na itläpnih listih Viden vodni ¿if;. očitni pa so tudi sledovi jäiSnega beljaka, s katerim;to ob merjenju tin terenu liste pritrdili na podlago i» po i'einer lahko originalna lisle ZUtwsljittj h Ki tun od kopij - ena od kopij je namreč uhan ■ana Podatek povzenutm¡«11' Hibnikarjn. sir ¿¿2 '2) Torej področje zgornje Saške grape, ki je bilo t; i ji stoletju kolonizirano s tirolskimi priseljenci 3) Granda, str, 52-1H 4) isti, str yi tabela I. in 07 kvadratnih metrov) veliko področje in je bila v primerjavi s sosednjimi zelo velika. Vanjo je spadalo 6 vasi s 120 hišami: Podbrdo (33 hišnih številk), Bača (26 hišnih številk), Petrovo Brdo (6 hišnih Številk), Porezen (17 hišnih številk), Trtmk (28 hišnih Številk) in Klik (10 hišnih številk). leta 1827 je bilo v k. o, Podbrdo 1087 ljudi (535 moških in 552 žensk)," kar pomeni, da je na hišo v povprečju prišlo malo nad devet ljudi. Gostota naseljenosti je bila 40,7 ljudi na kvadratni kilometer. V primerjavi s takratno gostoto poseljenosti drugje po Sloveniji je bila ta precej redka Iz podatkov Marjane Kos8' za k. o. Moravče (5-998 304 kvadratnih metrov, 483 prebivalcev) sem izračunala, da je bila gostota poseljenosti v Moravčah še enkrat večja: 80,5 ljudi na kvadratni kilometer. K. o. Moravče je ravninsko gričevnata, območje k. o, Podbrdo pa je precej strmo in hribovito, zato razlika niti ne preseneča. Če pa pogledamo diahrono spreminjanje gostote naseljenosti v k,o. Podbrdo, vidimo, da se je v naslednjih desetletjih 19- stoletja ta povečala: ieta 1869 je dosegla 45,3 ljudi na kvadratni kilometer. Zanimiva je tudi primerjava Z današnjim stanjem: leta 1991 je bila gostota poseljenosti le še 36 ljudi na kvadratni kilometer. Zapisnik (protokol) stavbnih parcel vsebuje naslednje podatke: - zaporedno številko stavbne parcele; - podatke o lastniku stavbe: ime in priimek, poklic, kraj prebivališča, hišna številka; - podatke o vrsti in namenu stavbe: stanovanjska hiša (z dvoriščem in/ali vrtom), gospodarsko poslopje (z dvoriščem), hlev, mlin, žaga, cerkev; - površino parcele, izraženo v sežnjih (klaftrah) in oralih. Rubrike v protokolu so izpolnjene v italijanskem jeziku. Priimke so uradniki zapisovali približno, zato jih je ponekod težko razbrati, vsa imena pa so poitalijančili. imena vasi so zapisovali nekoliko drugače kot danes (Podberda, Bazha, Petrovaberda, Porsan, Tertnig). Stanovanjske zgradbe so najpogosteje označili z izrazom Časa dabitazione in jih ponekod natančneje opredelili, na primer: a due apar-tamenti. Cerkve so zabeležili s Chiesa sotto il titolo di (S. Nicolo). Gospodarske zgradbe so zapisovali koi Časa i) Oral je t'elik 1600kvadratnih sežnjev. En kvadratni seženj znaša 3, kvadratnih metrov, en oral pa 5.754, 64 kvadratnih metrov. Knseženjft velik i.»96 metra. Povzeta po S. Cirartdi in M Kos 6) Granda. str. 5j T) isti. str. 5-i. Icthela i. 8) Kos. sir. 7 in ,S'. 9) iIptŠttmm število pivbivalcev po omenjenih šestih vaseh. Čeprav p' > vmesnem obdobju nastalo nekaj sprememb Italijani so leta ¡91S 'iis> Petrovo Brdo priključili še nekaj hiš, ki so prej spadale jx>d Kranjsko 1tis' Podbrdo In Trli tik sta danes razdeljeni drugače. kot sta bili pod Avstrijo-Del Tniika, ki je segal do doline BaČe, je Podbrdo "požrlo", ko se je <>" ^ gradnji železnice i> začetku 20. stoletja širilo, tako tla Trmik obsega sam" Se hiše, razložene¡x>pobočju nad dolino, vse hiše t> dolini Bdčepa spadaj" pod Podbrdo. To se je od vseh t asi najbolj okrepilo Leta 1991 je r "je"' žitelo skoraj osem desetin vseh prebivalcev ulmtačja, v naslednjih letih se bo razmerje gotovo še naprej spreminjalo v njegovo korist. pn<>!>■''_ jx>lx)čna /poseljenost tega dela Baske grape se je V našem stoletju (zora"' gospodarskih, poiiŠčnih, prometnih, komunikacijskih in kulturnih spre memb) torej preobrazila v izrazito dolinsko 2 GLASNIK SED 34/1994, it. 3 eeonomica, Časa d'Uso, Stala, Molino, Siega. Navajali so iiidi dvorišča in vrtov« |con Corte e Ono). Hleve so pogosto natančneje opredeljevali s Stala di Legno/di |a|lia, kar pomeni, da so bui leseni, oziroma kriti s slamo. Iz popisa lastnikov stavbnih parcel je razvidno, da je bilo prebivalstvo k.o. Podbrdo v začetku prejšnjega stoletja kmečko: vsi individualni lastniki stavbnih parcel (107) so v pperai vpisani kot kmetje. V lasti so imeli 181 stavbnih parcel (od tega so bile tri last določene osebe in solastnikov), samo tri parcele (na katerih so stale kaplanija in obe cerkvi) pa so bile v občinski lasti. Skupaj je bilo torej v popisu zabeleženih 184 stavbnih parcel. Zaporednih številk i popisu je v katastrski občini samo 178, vendar so nekatere parcele vpisane /. dodatnimi oznakami a, h, c ali s ponovljeno tekočo številko in ulomkom, npr. 5 1/2 ali 6 1/2. Stavbne parcele obsegajo 6 oralov in 763 sežnjev zemljišča, kar znaša 3 hektarje 73 arov in 6 kvadratnih metrov in predstavlja k' 0,14 odstotka vse površine katastrske občine. Skupaj je v njej 108 parcel s stanovanjskimi objekti (eno je kuplanija v Podbrdu) in 1 M parcel z gospodarskimi objekti. 39 parcel je štetih dvakrat, ker so na njih stanovanjska in gospodarska poslopja. Samo na dveh parcelah sta objekta drugačne vrste - gre za cerkvi sv. Nikolaja v Podbrdu in sv. Lenarta na Bači, ki datirata v 16. stoletje. V seminarski nalogi sem podatke organizirala po tabelah, ki SO prikazovale stavbni značaj vsake vasi posebej (razvidna je bila celo moč posameznega lastnika) ter splošno podobo celotne katastrske občine. Tukaj se bom omejila samo na bistvene ugotovitve V vseh šestih vaseh je imelo 107 individualnih lastnikov1 181 stavbnih parcel (1.72 na enega lastnika). Stanovanjskih objektov je bilo 108, gospodarskih pa 123 (1,14 gospodarskega na enstanovan-ski), V katastrski občini so imeli i(J mlinov (8,1% vseh gospodarskih objektov) in dve žagi (1,6%). 20gospodarskih objektov je bilo lesenih, kar predstavlja 16,3 odstotka vseh gospodarskih, oziroma 7,6 odstotka vseh vrisanih objeklov - teli je bilo 263. Na enega lastnika je prišlo največ parcel na Petrovem Brdu (3), nekoliko manj v Poreznu (2,44), v ostalih vaseh pa manj kot dve; Stanovanjskih objektov so imele vasi Petrovo Brdo. Poreden in Kuk točno po enega na lastnika stavbne parcele, Podbrdo in Bača manj kot enega, Kuk pa celo več kot enega. Gospodarskih objeklov sta imela na lastnika največ Petrovo Brdo (2,5) in Porezen (2,44), sledil je Kuk (1,22), Trtnik je imel na lastnika točilo en gospodarski objekt, Bača in Podbrdo pa manj kot enega (0,75, 0,7). !z števila gospodarskih objektov na posameznega lastnika lahko sklepamo, da sta bili gospodarsko najmočnejši vasi Petrovo Brdo in Porezen, najšibkejši pa Bača in Podbrdo. Vseh objektov na eno parcelo je bilo največ v Poieznu, Kliku na Bači, v Trniku in Podbrdu, najmanj pa na Petrovem Brdu, ki je imelo skoraj vsak objekt na svoji parceli, Petrovo Brdo in Porezen sta bili najbolj razloženi vasi, kar je razvidno tudi iz situacijskih vrisov na mapnih 'istih Porezenske hiše so bile raztresene po velikanski površini, nasprotno pa je bila poselitev Podbrda, Trtnika in 1°) Tu izraz je povzročal uajit-Čproblemov. ker so bili strokovnjaki, na ^temseni seobmtiaDopomoC, elcljetiili mnenj: nekateri so menili. tlagru ^»gt^piKlarskopaslopje, drugi pa, da ju loskmouatijska zgradba, namenjena hiranju preužitkaifrt, in starejših ljudi. Iz mape je bilo možno "Koioiiii, da gre najtvčkrat za precej majhne s^radbe, iz popisa lastnikov su,(i,„ih paraj pa tudi ni bito moi razbrati namembnosti, ker so imeli r lasti samo ttanorunjske, drugi pa samo ouspidaisii,* objekte, ' "Matije mijegtelefnef*u Ušla, ki prikazuje det kuUtstrshe občine 1'iftl briiu. Arhiv Slovenije. SUMMARY BUILDING CHARACTER OF CADASTRAL COMMUNE OF PODBRDO ACCORDING TO THE LAND REGISTER OF IRANZI Nadja Valentuicic The article summarizes findings t>l a short research carried out under the tutorship of dr. Angelos Uas for the course enlitlcd Historical Ethnology and Cultural Anthropology. The research was aimed at analysis and interpretation of pictorial and written data (i.e. maps and registers) mm^^MMM pi p| ¡f§ ' i ffl & | f :P LITERATURA IN VffiL - BAŠAngelos, K stavbnemu in zemljiškemu značaju Ljubljane v jranciscejskern katastru. V: Slovenski etnograf, 5/1952. str 76-100. - GKANDA Stane. Zgornja Baška dolina r prvi polovici 19. stoletja. V: Kronika. Časopis za krajevno zgodovino, Prispevki za zgodovino Tolminskega, 42/1994. št. 1. str. 52-58. - KOS Marjana, FranciScejskl kataster - občina Moravče. Diplomska nalogu na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo, Ljubljana, 1993. - RIBNIKj\R Peter, Zemljiški kataster kot vir za zgodovino. \" Zgodovinski časopis. Ljubljana. ¡9^2. št. 4, str. 321-33'. OCENA Angelos Baš Temo seminarske naloge Nadje Valentiučič - nalogo l povzetku objavlja pričujoča Številka Glasnika - sem z veseljem sprejel, saj gre t.' tem primeru za temo iz historične etnologije, takšne teme pa se v seminarskih nalogah na našem oddelka le zelo redko obravnavajo. Avtorica je zasnovo naloge oblikovala po enem od mojih spisov, ki govorijo o stavbnem in zemljiškem značaju nekaterih naselij na Kranjskem v franciscejskem katastru. Kot mentorju mi je zato preostalo samo to, da sem pomagal pri razlagi manj jasnih podatkov v katastru. Avtorica je imela na voljo žal le del franciscejskega katastra za katastrsko občino Podbrdo, zato ni mogla obdelati tudi njenih zemljiških značilnosti. In zato so spoznanja zožena samo na stavbno podobo. V nalogi je ta ugotovljena, kolikor se je dala razbrati iz dosegljivega katastrskega gradiva. Za namene seminarske naloge je to zadoščalo. Ob tem je avtorica pravilno opomnila na potrebo po pritegnitvi še nadaljnjih sorodnih virov, ki hi omogočili širše izsledke Najprej so to podatki franciscejskega katastra o zemljiških značilnostihobravnavane katastrske občine, nato pa zlasti tudi sodobni elaborati o njej. Skoda, da Valentinčičeva ni načela tudi imenoslovne in priimkovne podobe katastrske občine Podbrdo. to bi bilo mogoče v veliki men pridobiti že iz gradiva, ki ga je uporabila za svojo nalogo. Objava članka Nadje Valentiučič vnovič zastavlja vprašanje, ki sem ga imel pred očmi že pred 40 leti. ko sem natisnil tri spise, ki govorijo o stavbnem in zemljiškem značaju nekaterih naselij na Kranjskem, kakor izvira iz franciscejskega katastra: ali ne bi bilo primerno izbrati vrsto pomembnejših tamkajšnjih naselij, ki bi jih " združenimi močmi obdelali v navedeni smeri. of the land-register of Franz I on building character of the cadastral commune of Podbrdo in the uppermost pan of the Bača Valley (Baška grapa). The research of this kind represents an excellent exercise for an ethnologist, enabling him to become familiar with the material of the land-register of Franz I, and to learn how to use its data. It does not, however, provide much of a professional pleasure lor a reader (who is usually not familiar with the area treated), since it can not reveal the way of life of that time (i.e. the beginning of 19, century) The authoress concludes the article with the assessment that data of the land-register of Franz I represents a very valuable source for ethnology, providing it is applied critically and combined with all sources of information available. 4 Gl ASNIK SED 34/1994, št. 3 I IZVIRNO ZNANSTVENO DELO - SPREJETO: 30.08.1994 UDK 316.7 Irena Rozman DIN OMAN IIA KOT KULTURNI POIAV POSKUS ORISA MNOZICNOKULTURNEGA POJAVA V zadnjem desetletju so postali dinozavri popularna tema tako v strokovnih kakor v laičnih krogih. K temu so pripomogle številne nove paleontološke najdbe in odkritja, razstave in poljudnoznanstvene knjige, ki so v zadnjih letih preplavile zahodno Evropo. V prispevku nas bo zanimal odziv otrok na posredovano jim di-nozavrsko realiteto. Vsak otrok, ki ni ravno obtičal v kakšni prazgodovinski votlini, ve, da je dinozavrska mrzlica dosegla vrhunec s Spielbergovin filmom Jurski park. Sodeč po odzivu otrok se zdi, da so dinozavri šele v filmu Jurski park opravili iniciaci-jski obred, s katerim so si pridobili pravico do vključitve v otroško bivanje. Spričo dinomanije, ki je lansko leto zajela skoraj ves svet, je skoraj nemogoče ugotoviti, kdo je stopil v kateri svet: ali dinozavri v otroškega ali otroci v dinozavr-skega. Pri tem se nam nenehno vsiljuje vprašanje, zakaj so dinozavri tako zelo očarali otroke. To je hkrati referenčni okvir vzročno-posledične mreže množičnokulturnega pojava, imenovanega dinomanija. Vprašanji- je res videti preprosto, kljub temu pa je presenetljivo, da obenj trčila dve kar najbolj oddaljeni razlagi, ki vsaj na prvi pogled nimata ničesar skupnega. Odgovoriti na zastavljeno vprašanje pomeni, da smo pod etnološki drobnogled vzeli najmlajšega, a družbeno pomembnega porabnika. Torej, zakaj jeTyrannosaurus rex očaral otroke? lJrva razlaga, ki jo lahko izpeljeno iz teorije svetega, Zadevsi področje, s katerim bi se lahko pozabavali z vidika duhovne kuiure, Arhetipskl vzorec - ta išče univerzalni razlog, ki razvnema človeške duše - se glasi; dinozaver je na eni strani grozljiv, na drugi pa privlačen in povrh vsega še izumrl. Vendar omenjena razlaga, ki predstavlja jedro, iz katerega je dinomanija črpala svojo življenjsko moč, ne more v celoti pojasniti lanskoletne o bn orel os t i otrok z tli nozavri. Tako smo trčili ob drugo vprašanje; zakaj šele lam in ne npr. v 50. letih, ko je japonski filmski studio Toho posnel kar dvajset filmov, v katerih je imel glavno vlogo dinozaver God žila, ki je redno premagoval druge pošasti. Z iskanjem univerzalnega vzroka, ki bi razstrl mehanizme množičnokulturne manije, zaplujemo tudi v sociološke in psihološke vode. Mogoče kaže lega iskali v profilu. Pri ustvarjanju profila je pomemben prvotni sunek, s katerim se v človeški čredi -kot sta povedala že l.e Hon in Freud - sproži mehanizem pozitivnega odziva in posnemanja, kar še posebej vžge pri otrocih, ki hočejo biti "in". To pomeni, da se otrok socializira in kultivira. Vprašanje prvotnega sunka je vse prej kot preprosto, zato bomo opozorili na njegove najbolj vidne tvorce. Z gotovostjo lahko trdimo, da tudi lansko leto ne bilo sledu o kakšni dinomaniji, če ne bi filma spremljal kič v obliki tiskanih in plastičnih predstavitev strašnih kuščarjev, c'e ne hi bilo vrzeli v našem vedenju o dinozavra k i realiiieti, ne I» bit Tyrannosaurns rex tako zelo podoben - fizično in karakierno - mitološkemu bitju, zmaju, in Če ne bi dinozavri v filmu nastopili z dovršeno izdelano podobo, ki je nastala zahvaljujoč računalniški tehniki. Ce povzamemo: dinomanija je množičnokulturni pojav, ki na eni strani označuje pretirano zanimanje za dinozavre, na drugi strani pretirano kupovanje dinozavrske robe; oboje stimulirajo sredstva medijsko-reklainnc mašinerije. Ker so bila sredstva medijsko-reklamnega aparata v 30 in 50. letih, ko se pojavi množica filmov z dinozavrsko. tematiko, šele v razvoju in povprečnemu človeku nedostopna, tedaj ni moglo biti sledu o dinomaniji. To pa ne pomeni, da se ljudje za dinozavre tedaj niso zanimali. Pradavna dinozavrska stvarnost je otroke, in seveda tudi odrasle, zaradi svoje fascinantne in v misterij ovite podobe vedno očarala. Vrzel v človeškem vedenju o dinozavrski realileti je hitro našla svoj izhod v znanstveno-fantastičnih romanih in filmih. Verodostojnost je bistvena značilnost najboljših znanstveno-fantastičnih filmov. Zabrisanje mej med resničnim in domišljijskim je prišlo do polnega izraza v filmu Jurski park. Hkrati je film najboljša reklama za prodajo dinozavrske robe. Film je narekoval modo, ki je lansko leto potekala v znamenju dinozavrske ikonografije. Ce si bil nad filmom navdušen, si to lahko tudi pokazal, saj si samo tedaj resnično "in", če le zjutraj zbudi dinozavrska ura, odpreš oči in nad seboj zagledaŠ poster z dinozavrom in si umiješ zobe s ščelko v obliki prikupnega dinozavra. Dinozaver na obesku za ključe bo poskrbel, da vrata ne bodi) ostala odklenjena. Pisanje v beležnico na pisalni podlagi, s katere te pozdravlja junak iz filma, bo prav poseben užitek. Se toliko pitij, če tudi na svinčniku, kemičnem svinčniku in barvicah ne bo manjkala dinozavrska podoba. Priponke in nalepke bodo dokaz več, da se Spoznaš na modo, da si "in".3' Vsaka kulturna mani j a se na nivoju vsakdanjega življenja pojavi kot moda. To je razvidno iz citiranega reklamnega sporočila, naslovljeno na najmlajšega potrošnika. Povsem samoumevno je, da si tudi otroci želijo, da bi bil njihov vsakdan drugačen, kar jim zagotavlja reklamno geslo: "Z dinozavri je dan drugačen". In res je. Otroci si v lanskoletnem kulturnem dinozavrskem ozračju niso mogli zamisliti šolskih potrebščin, sobne opreme in oblačilnega videza brez dinozavrske podobe. Tudi igra brez plastičnih figuric dinozavrov skorajda ni bila mogoča. Skratka, dinozavri so postali simboli identitete njihovega bivanja. Starši so jih bolj ali manj navdušeno kupovali Nakupovanje je področje, kalerega bi se iahko lotili z etnološkim metodološkim pristopom in tako razgalili me hanizme delovanja množičnokulturni h pojavov na ravni vsakdanjega življenskega utripa otrok. Že zaradi lega, ker je nakupovanje eno od najbolj zgodnjih otrokovih opravil, s katerim želi ali mora vstopili v svet odraslih. Že ob bežnem razmišljanju ob nakupovanju se mi je porodila misel o njihovih različnih "tipih" oz, "modelih". Nakup je lahko ) niL\hh ¡matu leorijnsivteiiii, ki fojonizvlldfenoiuenoloSkašula, Glavno ™ltnMoŠk-m področju tu filozofski smtiri je eiah A'. Ott«. Das «■'«i.'e; ostali pmckUtmlki te Š0b> sik M, made, G. van diMtiuuw 1) V 30. in SO. letih Je bila poplam fihndli z dimizavrskn tematiko Nctj naštejem le nekMcrc. The Lost World (l'J25), Creation (1930), The Most Ditneemas Game (1932), Kina K C/ef du lick cwiorja J. Kabra, objaftjeiiegu v Glasniku Shtwnskuga MnotoZkega druStva 33/1 933. St. J.Str. 52-6/. SUMMARY Dinomania as a Cultural Phenomenon Irena Rozman !n tlie last decade dinosaurs became a popular topic in professional as well as other circles. T his is partly due to numerous new paleontological discoveries, exhibits and books oil dinosaurs which have flooded Western Europe in the recent years. The present article will deal with the reaction of diildren to the conveyed dinosaur realily from tile aspect of spiritual culture. na meje med stvarnostjo in fikcijo, ampak nasprotno, ker jo pomaga vzdrževali; v njej lahko nekaznovano uživaš vse, kar načelo etike prepoveduje. V Jurskem parku prikazana možnost v uspeh genetskega inženiringa je vzpostavila družbeni tabu in ga s fikcijo učvrstila. Vse do kršitve. Kes so dinozavri že malo "out", pa ne za dolgo, samo do premiere filma Kremenčkovi, kjer bodo nastopili v novi vlogi, v vlogi, katere rezultat je pogosto vprašanje otrok: ali so dinozavri živeli z jamskim človekom? VIRI IN LITERATURA. - O 77O Rudolf Svetu. Ljubljana 1993. ■ CHEVAUER ]eah - GIimRBRANT Alain* mčnik Simbola, Zagreb 19X9. - BOSKOVIC Sinih Mitja. Usmerut književnost ne kad s danas, Beograd 1983. - GOLJE#ŠČEK Alenka, Med bogovi in demoni, Ljubljana 1988. - KIMER Janko, Zmaj Ti si prani zmaj. V: Glasnik Slovenskega etnološkega društva 33/1993, št- 1, str. 52-61. OCENA Raj ko Muršič Fenomenov, ki nam jih iz leta v leto servirajo mehanizmi delovanja množične kulturni se etnologi malodane ne lotevamo; kljub temu. da se zavzemamo za celovito preučevanje načina življenja na nivoju vsakdanjosti. In kaj je v našem vsakdanjem življenju bolj "vsakdanjega" kot menjavanje modnih trendov? Toda ko hi hoteli z etnološkim metodološkim aparatom razstrti mehanizme, ki poganjajo ciklične množičnokulturne fenomene na ravni "potivšnika", obstanemonemočnipreddejstvom, da pravzaprav ne vemo, kako bi se lotili teh in takšnih pojavov. Tudi zato je pričujoči esej ostal na nivofuposkusa razumevanja vpliva določenega filmskega projekta na potrošniško "manijo", ki je v prejšnjem letu preplavila naše kraje. Pravo raziskovanje fenomena bi se na tej točki moralo šele začeti, toda ne vmjamem, da hi ga zmogli. Rad hi nakazal samo nekaj točk, na katere bi se lahko obesila etnološka opcija. Prvo je lucidno nakazala avtorica: vznik pradavnega mitološkega bitja pivko "znanstveno" ¡xp-ku!t urnega projekta nazaj v brezčasno, pogojno rečeno mitološko otroško domišljijo. To bi pravzaprav morala biti klasična folkloristična tema Druga sugestija zadeva kulti-vacijo vsakdanjega prostoru. Prav pri otrocih - katerih srn je etnologom še zmeraj vse preveč zastrt - je mogoče opazovali procese vsak/Janje %u hivacije življenskega prostora. Toje vse piv/ kol trivialen kulturnipivces, ki na funkcijski podlagi vsakokrat sprejme drugo formo. In sklepna misel naj ne ho zgolj retorično vprašanje: ali smo se etnologi sploh pripravljeni in sposobni soočiti s fenomeni vsakdanjega življenja (onkraj tradicije), kise nam odvijajo dobesedno pred nosom? Dinosaur fever reached its peak with Steven Spilberg's film Jurassic Park, it is incorrect to assume that these ancient animals charmed people only last year. A multitude of films from the 30, and 50, of this century dealing with this topic only confirm this. Nevertheless, there was not a trace of the so-called dinomania during these years. It seems that, judging from the recent reaction of children, dinosaurs have passed their rites of passage and thus gained the right to become pari of the children's world, only with Jurassic Park. Since the present dinomania swept almosl throughout tlie whole world, it is almost impossible to establish who had stepped into whose world: did dinosaurs step into the world of children, or did children step into the world of dinosaurs? GLASNIK SED 34/1994, št. 3 7 Slavko Kremenšek IZVIRI IN POBUDE IZVIRNO ZNANSTVENO DRO ■ SPREJETO: 30.06.1994 DDK 3!>; 527.026 Etnologija - antropologija 3 Teoretična podlaga slovenske etnologije, ¡¿oblikovana po spojitvi etnografije in etnologije v eno vedo, je izredno široka. Zato ni bilo nikakršne nuje, ki bi narekovala uvoz slabo opredeljene kulturne antropologije med humanistične discipline, uveljavljene na Slovenskem. Vprašanja, ki bi jih mogli prišteti takšni ali drugačni kulturni antropologiji, smo na Slovenskem v preteklosti brez težav uokvirjali v etnologijo. Razloge in pobude za uveljavljanje kulturne antropologije kaže zato iskati zunaj domačih potreb. Sicer pa se bosta upravičenost ali odvečnost tega dejanja pokazali sami. Vsekakor pa kaže takoj preprečiti in zmanjšati škodo, ki jo je zanimanje za domačo problematiko, za način življenja in ljudsko kulturo Slovencev doma in na tujem, v procesu omenjenega uveljavljanja že utrpelo. Z našega vidika, v enciklopedičnem slogu in za splošno rabo je bila pred nekaj leti etnologija opredeljena kol "veda, ki preučuje ljudsko kulturo in naČip življenja etničnih skupin na vseh stopnjah njihovega razvoja ler na ravni vsakdanjosti še posebej". Rečeno je bilo, da je etnologija, ki je bila prej imenovana tudi etnografija ali narodopisje, v svojem razvOju spreminjala poudarek svojega zanimanja, pri čemer je šlo in gre za preučevanje ljudsko-kulturnih sestavin in načina življenja Ob opredelitvah ljudske kulture in načina življenja na drugih mestih in naštel ju tematskih sklopov s področja gmotne, družbene in duhovne kulture je sledil sklep: "Posamezne kulturne sestavine in njihovi sklopi omogočajo razkrivanje načina življenja pripadnikov etničnih skupin v posamičnih obdobjih. Gre predvsem za raziskovanje značilnih vsakokratnih kulturnih oblik in vsebine vsakdanjega in prazničnega življenja družbenih slojev in skupin, ki dajejo posamezni etnični enoti bolj aH manj specifičen značaj" Navedeni opredelitvi ustrezno je bil predstavljen zgodovinski razvoj etnološke misli in et nološke vede na Slovenskem Upoštevane so bile obravnave domačih in tujih piscev o Slovencih in Slovencev oziroma s slovenskim ozemljem tako ali drugače povezanih avtorjev o tujih etničnih skupinah. Podobno nakazani opredelitvi je bila etnološka veda predstavljena v učbeniku Obča etnologija." Žal je iz prakli-cistionih razlogov v učbeniku izostala podoba razvoja etnoloških ved, ki so preučevale Evropce, tako tudi naše etnologije z njenim zanimanjem za domačo problematiko, za Slovence. V učbeniku je iz tega sklopa upoštevan le Johann Gottfried Herder, je pa posebej govor o "današnjih teoretičnih vodilih" tudi za to področje. V razmeroma obsežnem poglavju o razvoju etnologije4 je tako v daleč največji meri govoi o razvoju etnološkega preučevanja zunaj Evrope in metodoloških usmeritvah, ki so bile povezane s tem delom etnološkega raziskovalnega prizadevanja. 1) Slat in Kremenšek, Kinohinijti. K rjnciklopfiiUja Slotvnije J, Ljubljana 19X9. sir. 6 T !) /V. d„ sir. 64. i)SlavkoKrenieiišek Obča etnologija Ljubljana i97J (2., nespremenjena izdaja 1978). J) N. (/.. str ¡9-109. Učbenik Obča etnologija je študentom etnologije na voljo že dobri dve desetletji. Bil je tudi med temeljnimi študijskimi pripomočki vse do ukinitve predmeta Obča et nologija ob uveljavljanju kulturne antropologije v študijski načrt in predmetnik Oddelka za etnologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Pomenska zveza obča etnologija je tako danes pričujoča le še v nazivih univerzitetnega učitelja in asistentke, izvoljenih za ta predmet, in bržčas tudi v poimenovanju ustrezne katedre. Vendar lahko predpostavljamo, da je bila nakazana širina pojmovanja etnologije na Slovenskem v.saj na univerzitetni ravni uveljavljena že pred izidom omenjenega učbenika, tudi tedaj, ko je še šlo za Oddelek za etnologijo z etnograiijo, in je v veljavi še danes. Zato je nerazumljivo, kako sta mogla univerzitetna učitelja Zmago Šmitek in Božidar Jezernik v razpravi Antropološka tradicija na Slovenskem povsem spregledati omenjena stališča. Ob dosedanjih kritičnih pripombah na račun omenjenega izvajanja sta morala - v skladu z njuno razpravljalno metodo pač molče - priznati, da sta se s trditvijo, kako "v vseh obstoječih pregledih zgodovine slovenske etnologije... zaman iščemo imena mscev. ki obravnavajo neslovenska ljudstva in kulture." uštela. Zavrnila sta le nasvet," da si kaže Kotnikov pregled slovenskega narodopisja v Narodopisju Slovencev še enkrat ogledati, kajti "v Narodopisju Slovencev ne gre za takšen koncept etnologije, kot bi ga rad prikazal Kremenšek. ampak prej velja nasprotno" Koncept etnologije, ki ga že dalj časa branim, sem pri kazal v omenjenih dveh delih, v učbeniku Obča etnologija in geslu Etnologija v Enciklopediji Slovenije, po delih pa seveda tudi drugje. V pripombi, povezani s Francetom Kotnikom, nisem prikazal ne takšnega in ne drugačnega kon cepta etnologije, pač pa sem ie opozoril na nenatančno izvajanje omenjenih dveh piscev, ki šele v odgovoru govorita "o neslovenskih, zlasti neevropskih kulturah"- Pri obravnavi "antropološke tradicije" sta namreč govorila le o "neslovenskih ljudstvih in kulturah" brez izpostave neevropske problematike. Zato je bilo potrebno opozorilo, da je Kotnik v pregledu slovenskega narodopisja upošteval tudi pisanje "o etnoloških (narodopisnih) vprašanjih Evrop-cev, Slovanov, Jugoslovanov...", kar je z metodološkega vidika vsekakor pomembno. To zato, ker so se določeni pisci, ki jih je Kotnik obravnaval, trudili, da bi etnološko (narodopisno) gradivo o Slovencih primerjalno umestili v tiste širše kulturne celote, v katere naj bi po njihovih nabiranjih Slovenci v prvi vrsti sodili. Neevropske kulture pri tem seveda niso mogle imeti posebne vloge. Vprašanje Kotnikovega pregleda razvoja slovenskega narodopisja v Narodopisju Slovencev pogrevam na tem s) Zmago S »n tek - BožidarJežernik. Antropološka tradicija na Slaivnsh-m. V; titnolOji 2/2(LM)/1992, str. 259-266. 6) /V ti. str 259. 7) Primi: Starko Kremenšek, Napake in mdogrutna stališču. V. Klnnloji, 3(1,1 VI/1993, Str- 26H-269. 8) Zmago Šmitek - Božidar Jezernik. *Življenje /a kaos" Ktnt>h>!( 3(UV)/1993str. 274. 9) l'nir Mm 10) ¡•'ranče Kotnik, Prevleči sloteiiskega narodopisja V: Narodopisji-' Slaivncev 1. Ljubljana 19' i: Glasnik SKD i4/1994 št ' 4 str. 2-9. 'J'Prtm sla, h, Kremenih. Družbeni temelji rasi A slaa-nsko etnološki-1" Pogledi na etnologijo, Ljubljana /97« str 9-65 vojene, kolikor moremo, ker človeka, kini barbar, bo vedno zanimalo, kako so živeli njegovi predniki."13' Na rod nopo lirične pobude etnološkega strokovnega dela niso zanemarljive tudi v našem stoletju. To pač takrat, ko gre za domača vprašanja, v našem primeru slovenstva Tudi zanimanje za tuje kulture je lahko povezano z omenjenimi motivi, vendar v osnovi le posredno Prav spričo pomanjkanja na rodo pol i ličnega netiva in iz praktičnih razlogov je etnološko slovstvo, ki je domačega izvira in se nanaša na tuje etnične skupine, v kvantitativnem smislu težko primerljivo z deli, ki se lotevajo slovenske tematike (včasih tudi s primerjalnimi ambicijami). Pri zanimanju za Neslo vence je tako treba računati z drugačnimi pobudami, bržkone v nekoliko večji meri s čisto strokovnimi razlogi kot pri obravnavah domače tematike. Doslej smo v več primerih, koncepcijam posameznih knjižnih del ustrezno, predstavili razvoj etnološkega zanimanja za slovensko ljudsko kulturo in za način življenja Slovencev. Kot je bilo povedano, smo se posebej lotili tudi razkrivanja pobud za ta interes. Dovolj nadrobno nam je bilo predstavljeno tudi zanimanje za neevropska ljudstva in njihove kulture, v kolikor in kakor se je do druge svetovne vojne pojavljalo na Slovenskem. 14i Isti avtor, Zmago Šmitek, je pisal o slovenskih pogledih iz 18, in 19. stoletja na kulturni razvoj Človeštva. Čeprav pobude za tovrstno zanimanje in dejavnost niso bile obravnavane posebej, je mogoče vendarle ugotoviti, da gre pri lej problematiki v poglavitnem za poseben problemski sklop, ki je pogostoma pritegoval druge ljudi kot etnološka podoba Slovencev. Da je med zanimanjem za domačo ljudsko kulturo in zanimanjem za tuja ljudstva, posebej za neevropske etnične skupine, obstajala razlika, kaže po svoje občasno različen odnos javnosti do ene ali druge usmeritve. Večja usmerjenost v seznanjanje s tujimi kulturami je pogajala celo nasprotovanja z narod-nopolitično vsebino.1 Zanimanje za domačo ljudsko kulturo na eni strani in za tuje etnične skupine, posebej za neevropska, v kulturnem razvoju zaostala, "naravna", "primitivna" ljudstva na drugi strani, sla bili v preteklosti, kol vemo, navadno različno poimenovani, V prvem primeru je šlo za etnografijo (narodopisje) in v drugem za etnologijo. "Etnografija in etnologija, narodopisje in narodoslovje, se v predstavi preprostega človeka, pa tudi izobraženega bralca, da, celo strokovnjaka, pogosto mešata in njuna medsebojna razmejitev za marsikoga ni popolnoma določna", tigotavlja leta 1944 v Narodopisju Slovencev Hajko kožar Spričo svoje metodološke usmeritve se je Ložar zavzemal za najtesnejše stike med obema vedama Odpiral je vprašanje samostojnosti etnogiafije nasproti etnologiji in govoril o opisovanju in popisovanju v zvezi s prvo in o razlagi, analizi in sintezi v zvezi z drugo. "Toda tu je treba deloma upoštevati tradicijo ter tradicijsko rabo izraza etnografija in v tem smislu vedo primerno omejiti in opredeliti od etnologije", nadaljuje Ložar svoje izvajanje. "Tu namreč ne gre, tla bi kratko in malo zavrgli vedo, ki je opravila že toliko koristnega dela in ki je v okviru svojih metodičnih in teoretičnih sredstev popolnoma samostojna. Narodopisje je veda, ki popisuje, analizira in gradi sintezo o ljudski kulturi določenega terito- 13) Dr. Al Mmiii, Nartiilopistui razstava češkoslouanska v Pra!>i I, IS95 V: LUIS 1H69, Str. 80-31, 115. 14) Zmago Šmitek KHc daljnih svetov. Ljubljana 1986 Í5) Zmago Šmitek Sloivnski pogledi iz IX. in 19, stoletja na kulturni razmj ¿hweütw V; Traditinnes 15/1986, str. 5-18. 10) Prim., Z, Šmitek, Klic ¿¡oljnih stvtóv, str. 222-226, 17) Rajki) Uižar, Nanuloplsje, njegova bistva, naloge in pomen, t: Nanj. d<>piye'£l intervjuja, ki tudi nosi glavno breme zbiranja podatkov, kljub temu pa sem se zavedal, da je izdatnost inonnacij največja, če z načini "kolo-barim". jih menjavam Vrsta intevjuja, ki sem jo uporabljal, nosi v strokovni literaturi naziv fokusiran ali delno oblikovani, ker nima pripravljenega detajlnega scenarija, podobnega vprašalniku. po katerem se sogovornika gibljeta togo in v strogem zaporedju postavljenih vprašanj. Inez možnosti odklona." Značilnost fokusiranega intervjuja je, da nudi možnost širokega gibanja po interesni sferi, iz enega področja na drugo, in pa možnost odklanjanja od zastavljenih tem, ker so te močno odvisne od pri po ved ova Iče vili izkušenj, zaznav, posebnih nagnjenj, problemov in čustvenih odnosov. Posebno težka in odgovorna je bila priprava na intervjuje, ki so zahtevali poznavanje sogovornika, njegovega dela in tem, s katerimi |e sogovornik seznanjen, kajti samo na ta način je bilo možno vzpostaviti produktiven dialog s poznavalci določene tematike, ki je v ognjemetu argumentov prinesel za raziskovanje uporabno gradivo. Poleg vsega tega pa je bilo treba vendarle imeti pripravljen vsaj grob scenarij in razčiščene interesne sfere. Cisto poseben in svojevrsten problem pri vsej i) Shafflr, Stebbtns and Turrmvtz, Fiehluvirk iixpertn ce- Quatilatiiv Ap-prrxiches to SCKial Research. New York 19S0. str. 66. 4) Tit pomeni intervjujanje ¡judi tseh i rsi in raziskovanje vseh možnih pix.-ezau s fenomenom v jinxrtnopoplavljenih hlfiotezali. 5) Ta proces ji• v tuji literaturi imenovan "hanging wound". 6) Danes, ohpisanjn razpraiv (kuje raztskoiuhia naloga že končana), lahko ugotovim. da vseh stikoii vendarle ni bih »hk>¡»i'1-tnilLin tako nekateri ¡inn trdni - še ledno obstajajo (na i vlila t zadovoljstvo obeh struni .) 7) Druga skrajnost temelji na paptilnt improvizaciji, je r bistva ti celoti odvisna od dabm /olje in prlpravljeniii.ilsogovornika. zadevi je bila uporaba z intervjujem pridobljenih podatkov pri nalogi, kajti čeprav so prav vsi sogovorniki pristali na to, da jih v nalogi imenujem in uporabim snov iz pogovorov za svoje delo, obstaja vendarle nek moralni zadržek1' glede tega, kaj naj in česa nikakor ne smem poudarjati, da ne bi bil kdo osebno prizadet. Toliko o metodologiji, v nadaljevanju pa bi rad na kratko predstavil še tisti del naloge, ki je pravzaprav pri vsej zadevi bistven, in sicer rezultate opravljene raziskave - znotraj prvih dveh hipotezi Aškerc se je rodil v edini od treh domačij na Globokem, ki poprej niso nosile njegovega priimka, na Knezovem, urb. št. 21, hišna št. 16, Na to kmetijo se je priženil9' pesnikov oče, ker je bil "Knezov grunt prikladnejši, saj leži v dolini, nedaleč od vasi in ceste, pa tudi nekoliko večji je bil in rodovitnejši". Svojo kmetijo na Senožetah je v tem času dajal v najem. Kmalu pa s slamo krita enosobna koča ni več zadostovala za rastoče število njenih domovalcev Ko se je rodil Anton, jih je bilo namreč pod isto streho vsaj devet: oba starša, materina starša na preužitku. očetova mati in še tri Tonetove sestre, zato so morali pri zid a ti kamrico. Leta 1859 pa se je družina preselila na očetov dom na Senožetah Na gornjem robu vasi, tam "kjer se prične gozd, tiči med košatim sadnim drevjem skrita Aškerčeva rojstna koča. Ni hiša, koča je. na po! razpadla, postavljena tja na breg tako. da je v levem, više ležečem koncu vhod v kočo, v spodnjem pa je. ker breg pada, toliko prostora, da so vanj naredili klet Streha je s slamo, krita, na spodnjem koncu je k zatrepu prislonjena manjša streha, sloneča na lesenih stebrih, prazni prostor pod to streho služi za svisli, kjer si je bil rajni oče naredil kamrico. Pod napuščem stoji še lesena stiskalnica, ki so jo rabili v prejšnjih dobrih časih, ko je še rodil vinograd, zasajen tik za kočo. Skoz vrata stopiš v ozko temno vežo; od tod je vhod v zakajeno kuhinjico, na desno pa v izbo z dvema oknoma, da ne rečem linama. In iz izl >e lahko stopi; še v tisto kamrico, ki si jo je bil oče na svislih opažil, da je imel v njej svojo posteljo," Takšno je Aškerčevo rojstno hišo našel pesnikov prijatelj Wester leta 1912 in v tako slabem stanju se je spominja tudi domačin Drago t Jlaga. Prav dobro se te hiše spomni še najstarejša domačinka, Lenčka PoŽin.11' Izselitev Aškerčevih iz hiše je bi! za objekt in zemljo okoli njega hud udarec. V njej sta potem sama živela Jurij in Marija Knez, pesnikova stara starša, ki pa sta se, ko sta oslabela preselila za "tamladimi" na Senožete. 18. 4. 1883 je posestvo s hišo vred odkupila teta Ajtka in zanj na dražbi plačala slabih 700 goldinarjev. Po prevzemu jo je dala v najem, najprej Behru. zatem pa še njegovi hčeri in njenemu nezakonskemu sinu. ki pa sta se nedolgo zalem odselila na Kojzico.1*' Kmetija se je tako izpraznila, za hišo pa pravzaprav že dolgo ni nihče skrbel. Hišo in posestvo je kasneje prevzel Šmarješki župnik Franjo Trop. ki je pašnike še naprej oddajal v najem, hiša 8) dede na razpravo Mojce Ramšak. S'a Ioni za spominom, ; Glasnik SKD, 33/1993, St. 3-4, str 117-124, l>i laltko sklepal, da obstajajo p^lobm pomisleki tudi pri drugi/t avtorjih etnoloških in antro/x,loških ruzjirat. k' zadevajo in izhajajo iz človeka - neavtorja 9) Vendar jo je [¡revzel šele letu 1869 t prim Orožen Janko, Aškerčev In nu I V: Aškerčev zbornik, ob stoletnici pesnikovega rofilva. Celje 195' str 40 ) 10) išnišnik Mar/a, Aškerc. Ljubljana 1939, str S. Ill Wester Josip, V Aškerčevem roptnetn kraju r tz domovine in tujine Izbrani planinski In jiofiolni spisi Ljubljana 1944, str >0-t 11) Iz pogovora z Dragom Vlago 11. II. 199!. rojenim na Globokem p" Rimskih Toplicah D) Rojena leta 190/1 na Globokem, do leta 19.W živela f rojstni hiši p" Peklač, ki je Knezovim sosednja kmetija 14) Hrib nad Rimskimi toplicami, 15) '/. ustanovno listino Kmet-Aškeičeiv iiadarbine. leta I'J 17. 12 GLASNIK SED i4/1 994, št. 3 RAZPRAVE pa je bila vse bolj Zapuščena in je ob začetku tega stoletja začela neustavljivo propadati. Po letu 1945 je bila čeloma posest nacionalizirana, danes pa je vse skupaj v postopku za denacionalizacijio. (> razpadu Aškerčeve rojstne hiše vemo naslednje. Nazadnje ni v hiši prebival nihče od pesnikovili sorodnikov, temveč so bili zadnji, ki jim je hiša dajala streho, podnajem niki, ki pa so se odselili nekje med leti 1910 in 1912. Okoli leta 1922 so uporabljali Aškerčevo rojstno liišo le še za shranjevanje sena. Hiša je še stala, vendar je bila strešna kritina močno pomanjkljiva, prostori izpraznjeni in stene razpokane, tako da v njej ni bilo več mogoče živeti. Do leia 1928, približno tedaj, ko je zgodovinsko društvo iz Maribora vzidalo spominsko ploščo na Senožetah, je bil objekt na Globokem že razvalina, "neuporaben in sramoten dokaz mačehovskega ravnanja z zgodovinsko in kulturno dediščino." Po drugi svetovni vojni pa je bila hiša lese kup kamenja, po katerem "smo se otroci igrali in lovili zgodaj spomladi, saj so nas poleti in jeseni strašili, da so tam kače." Še nekaj pa je vedela moja stara mama: "Spomnim se, da so sosedje les iz hiše porabili za kurjavo."*1' Na pesnikov spomin so njegovi rojaki močno navezani in zelo ponosni, tako niti ni čudno, da so bile iniciative za rešitev in obnovo rojstne hiše na Globokem najbolj glasne prav iz njihovih vrat Kljub temu pa nikoli niso bile prav uspešne. Kasneje, ko je hiša že povsem razpadla in praktično že ni bilo več kaj obnavljati, so bile osti teli pobud usmerjene k obeležitvi kraja in postavitvi spomenika, kjer je nekoč stala Aškerčeva rojstna hiša. Dnevnik Jutro je leta 1926 objavil naslednji članek: "Iz Rimskih Toplic smo prejeli dopis naslednje vsebine: Že več le) deluje v Ljubljani odbor za Aškerčev spomenik in pred par leti se je oblikoval tudi odbor V, Rimskih Toplicah, ki si je zadal nalogo, da popravi oz. obnovi rojstno hišo Antona Aškerca. Pa še do clanes ne stoji spomenik v Ljubljani in Aškerčeva rojstna liiša v Globokem razpada v groblje. Sedaj služi le še kot shramba za seno. Tujci, ki prihajajo v Rimske Toplice, se ne morejo dovolj načuditi, kako je mogoče, da se tako zanemarja rojstni dom enega največjih slovenskih pesnikov. Odlx>r za obnovo Aškerčeve rojstne hiše je razposlal nebroj nabiralnih pol raznim društvom in posameznikom. Odziv je bil minimalen, z denarjem, ki so ga poslali nekateri, ni bilo in Se danes ni mogoče popraviti hiše. Vsota je naložena v LaSkem in čaka na boljše čase. Zabeležili je tudi treba, da so sodbe glede obnove Aškerčeve rojstne hiše različne. Zalo naj bi ugotovila strokovna komisija, če je umestno, da se popravi rojstna hiša Antona Aškerca in če se sploh da popraviti Potrebno pa je vsekakor, da se na ta ali oni način postavi Aškercu spomenik v kraju, kjer je rojen."** Župnijska kronika razlaga, da do obnove ni prišlo zaradi tega, ker so hoteli odliorriiki postaviti na Globokem "neke vrste okrepčevalnico in čitalnico* , nakar pa župnik iz umljivih razlogov ni mogel pristati."1 ■6) Prin: Orožen Janko, Gradivo, za zgodoiliu) Rimskih Toplic in okolice. v- Gttjsklzbornik, Celje 1954. !') Ptim. članek v dnevniku jutro, 24. 1 1926 šr 19 '*} kpogoiora z Lenčko Paiin, po domače PeMd&kifi L-nčko, 13-3 1994, na Giohokani.Je ena redkih, kiwWxpiimntJaAškerčeve rojstnehlic. '9) IzpogouiraFrancki i Puilei. 23 10 199% rajcnt? rtu Gkihoheni;prim. 'idi tmvrvfu z ,ij&ii,si'strii /tižtoi Penič, 12.3. 1991. ntferU) prav tako na '"ibtiivm. Glej iiuii župnijska krvniki,> r Šmarjetipri Rimskih Toplicah, iz pngotvinj z M trn Slugu, 13.3- 1994, rojeno leta 1917 n« Globokem; '"dipoff imii- s Francem Pinterjem, rojenim leta 1917 na Globokem, tepetiovnra s trancko Pinter, rojeno GaberŠSk na Globokem, 'h.u.ti.i. Rofiliut h&i Antona ASkarcti razpada. Jutru, 24 t. 1926, S. 19 iv//'bivalna rešitev za ohranitev tkigajanja rut domačiji, '' "i ji to nclahftilo nom žMjenje tn ji podarilo namenskost, ^'hahjeilaih, Župnijska kronika v Šmarjeti prt Rimskih Toplicah ¡932. GLASNIK SED 34/1 994, št, 3 Ena listih, kije zaradi "oropanega spomina najbolj jezna" in to upravičeno, je teta Jožica Penič, učit.eljica v pokoju, ki se je rodila na Globokem, Njeno prizadevanje za učvrstitev Globokega na literarni zemljevid Slovenije je najbrž nalezljivo, saj so za simptomi te bolezni zboleli, lahko rečem, vsi njeni bližnji. Sama pa pravi i a kole: "Ko sem še jaz hodila v šolo, so nas učili: Aškerc je bil rojen na Globokem, ko je bil Iri leta star, so se preselili na Senožete in smo vsi govorili tako, moji starši in vsi. Potem, ko sem pa bila že v službi, se pa, recimo, moj sin ni več tega učil, kar Senožete. Globoko je odpadlo." "Ko je dr, Kmecl govoril na otvoritvi obnovljene Aškerčeve domačije na Senožetah. nas je bilo zelo veliko ljudi. lJo tistih govorih smo si šli pa ogledat muzej v hišo in ko je Sel ogled mimo, je bil v ta velki hiši na mizi kruh, oprlnjak se temu reče, na lepem belem prtu. jaz sem Sla bolj med zadnjimi noter, ker se nisem prerivala, pa pravijo nazadnje, poglejte, kruh je Se pa nedotaknjen, ve'te, da ga moramo načet in pojest. Eqtem pa pridem noter in dr Kmecl je stal tudi tam zraven pa Se drugi gospodje in sem rekla bolj v šali: "Bom ga pa jaz razrezala" in so vsi rekli: "Ja: na rež'te ga, kar začnite, nož v roke!" Jaz pa da ne, ampak ker so še vedno silili, sem rekla, tla ga morda vseeno lahko, ker sem soseda od Aškerčeve rojstne hiše tam na Globokem in sem dr. Kmeclu začela o tem pripovedovali. Pa se pogovarjava in mu rečem, da je tole na Senožetah vse lepo in prav, in Rimljani smo veseli za to, vendar da mene srce boli, ker pa na Globokem ni čisto ničesar, saj ima Aškerc vendarle tam korenine. In mi reče: "Ja, saj bo, bo malo Se počak'te, boste videli". Takrat pa sem rekla: "Jaz bom pa posadila dve lipi, na vogalih hiše, tam kjer so temelji." "Prav, posadite jih", rili je rekel, "jaz pa obljubim, da bomo postavili en kip tja," "Boste?" "Bomo!" In kaj je bilo: naslednje leto smo se z bratoma in sosedovima Ožekovima odloČili in smo res posadili dve lipi, prinesla sem jih pa iz Žusma. Lipe danes zelo lepi) rastejo, ampak srce pa me še vedno boli, ker še ni nobenega obeležja na Globokem, ker v Rimskih Toplicah so pa najmanj irije, a na C i lobokO pa ne morejo prinesti ničesar! ANALIZA IN SINTEZA Glede propada domačije so vsa zbrana dejstva pokazala, da gre za specifičen družbeni pojav, ki ni ne prej ne kasneje v zgodovini v tolikšni meri povzročil množičnega propadanja kmetij, Kako je domačija opustela, je torej treba pripisati za tedanji čas značilnim neugodnim družbeno ekonomskim razmeram. Na Knezovem so imeli samo še to dodatno smolo, da ni bilo moškega potomca, ki hi prevzel kmetijo v svoje roke in je bilo lako vse odvisno od prižen-jenega "ta mlad'ga". Do neke mere je krivda za propad domačije tudi na ramenih Ajtke Kmet, ki ni spodbujala oživitve življenja na njej,*7 temveč je samo podaljšala agonijo objekta, ko ga je napolnila z najemniki, ki nikoli niso imeli interesa vlagati v gospodarske in stanovanjske objekte. Raziskovanje in interpretacija dejstev sla začetno predpostavko« sicer potrdila, vendar bi iz pridobljenih informacij in sedanjega vpogleda v problematiko lahko trditev postavil še bolj natančno: objekt je razpadel zaradi neustreznega odnosa lastnikov posesti in družbe kot sistema do kuliurno-zgodovinske dediščine, saj so posamezniki s svojimi pobudami in izvedenimi "akcijami" pokazali, cla je nji hov odnos vsaj v obrisih normalnega, a je pobude zaviralo SS) Poljubnd oznaka za prebirala1 Rimskih Toplic. K)lz pojtotKira z Jožica PfiiiČ, ¡3.3. 1994. 17) Tako da hi. tui printer, sorodu ikoni in sorodu iccitn omogočila sktitn-vanji' v hi$i. 13 pač samosvoje ravnanje lastnikov,18 družba pa tega ni uspela zavreti z varovalnimi mehanizmi Globoko ima pravzaprav smolo, da se je tam rodil ravno Anton Aškerc, saj je bila to osebnost, ki so ga bičali vsi sistemi in v vsakem sistemu obestrani, opozicija in pozicija. Eni zato, ker je bil ta človek duhovnik, drugi pa zato, ker to ni bil (nekaj časa ne). Poleg tega so v naši ljubi preteklosti odgovor^ kaj radi zakrivali napake tako, da so jim našli ustrezno kompenzacijo. In če sprva Cerkev ni dopustila obnove pesnikove rojstne hiše, da bi si zagotovila mir in nemoteno izkoriščanje pripadajočih posesti, se je nasprotna stran kaj kmalu oklenila kol pijanec plota preostale domačije na Šenožetah, na njej našla ustrezno kompenzacijo in vanjo, v zadovoljstvo obče nepoučene slovenske javnosti in v nezadovoljstvo pesnikovih potomcev, ki od takrat naprej nimajo več nobenega mirti in zasebnosti, pričela vlagati denar, ki ni bil niti pol toliko vreden kot ves hrup okoli vsega tega, v pesnikovo domačijo. Z vsemi temi manipulacijami je bilo Globoko povsem neopaženo na lite rameni Zemljevidu Slovenije, pa je rodilo enega največjih pesnikov svoje dežele. Najbolj boleče je resnično to, da je vsakokrat namen dober in ideja genialna, Čim pa je v teku faza realizacije, vsa genialnost zamisli odpove in dobrota ostane, vsaj na Globokem, sirota. Če so bile vzrok za zaton Globokega kot nosilca tradicije Aškerčeve domačije družbeno ekonomske razmere na prelomu stoletij, je bila krivec za to, da je Globoko dejansko zatonilo, Ajika, ki ni predvidela možnosti propada hiše v pesnikovi rojstni vasi, ko pa se je to že začelo dogajali, se je s tem dejstvom mirno sprijaznila. Najbrž bi se vsa Stvar odvijala drugače, Če bi svojim "sprijenim" sorodnicam dovolila bivanje na Knezovem; te bi se tako lahko poročile, si ustvarile družino in vdahnile novega življenja na Globokem, v kraju nesrečnega imena, kjer vse prej ali slej ubira rakovo pol Lili ko se vprašamo še globlje v prah zgodovinskih zapisov, kaj bi se zgodilo in kako bi se razvijala zgodba, Če bi se Anton Aškerc - oče-ne zadolžil in bi mimo vodil obe kmetiji, "But ours is not to reason why", lahko kvečjemu opišemo, kako stvari stojijo, ali pač ne. Tako je tudi težko predstavili kakršenkoli predlog v zvezi z oživitvijo spomina na pesnikovo rojstno hišo, zadnji vlak je bil že davno zamujen, saj od celotne hiše stojijo le še z grmovjem prerasli temelji, Najbrž največje ponižanje vsem, ki se z dušo čutijo za pesnikove rojake, pa je to, da odcep od glavne ceste na Senožete in avtobusna postaja v Rimskih Toplicah več pomenita kot pesnikova rojstna vas, ki edina nima nikakršnega obeležja... O, pač, skoraj bi pozabil, Aškerčev rodni kraj ima najlepše obeležje na svetu - lipi tete Jože... 2(0 Ki jih je veliko bolj zanimala, na printer, izkoriščanje ^uzdov In pašnikov. SUMMARY TRACKING ASKERC'S DWELLINGS Andrej Pinter The following material titled "Tracking Aškerc's dwellings" is an interdisciplinary display of events connected to both houses in which the poet of ballads and romanees Anton Aškerc spent his youth. Both subjects are reviewed through a magnifying glass of principles stemming from etnographical, literary-historical and psychological scientific theories. I focused not only upon the sole occurrences linked with the houses, but also on any kind of relation to Askerc's poetical and personal growth. I was also inter- OCENA Mojca RamŠak "Glej tam med drevjem hišo belo.,.", po sledeh Aškerčevih domačij Andreja Pinterja in Vanju Boben iz Poljanske gimnazije v Ljubljani. Raziskovalna naloga v okviru srečanja srečanja Gibanje znanost mladini je zaradi svoje kompleksnosti, interdisciplinarnega pristopa, metodične brezhibnosti in izjemnega znanstvenega aparata odstopala od vseh, ki .v« bile predstavljene v okviru omenjene akcije. Pri ocen jevanju naloge sem upoštevala naslednje kriterije: 1) METODIKA IN TEHNIKE RAZISKOVANEGA DEL V a) Viti: avtorja sta uporabita pisne in ustne vire. Razmerja pri pisnih (monografije, rokopisi tij)kipisi...) so takšna, da glede na cilje naloge lahko rečem, da je naloga tudi etnološka. Ustni viti ustrezno podpirajo pisne. Tudi kritika virovje ustrezna. h) Terensko delo: terenski) opazovanje, intervjuji, pogovori in izvedena anketa govorijo o kvalitetni in poglobljeni raziskavi. Izbira terena, metode, virov in dajanje pomena opazovanemu in raziskovani temi je ustrezna. 2) METODOLOGIJA V procesu raziskovanja in spoznavanja sta avtorja skozi metodičen proces empirične stopnje spoznanja (empatija, razumevanje, rekonstrukcija, interpretacija) in metodičen proces racionalne stopnje spoznanja (primerjava, analiza, sinteza, abstrakcija, posplošitev) prišla do pravilnih zaključkov. Delo je metodološko daleč onkra j gole deskribcije, nadgrajeno je s kritičnim in ustvarjalnim mišljenjem dijakov in vpelo v okvir njunih hipotez. 3) VPOGLED V ETNOLOŠKI PROBLEM Na podlagi interdisciplinarno zastavljene raziskave sta avtorja ustrezno osvetlila tudi vse triglaime etnološke dimenzije, ki pivpletajo Aškerčevo življenje: čas, prostor in družbeno okolje. 4) OSFBHN ODNOS DO PROBLEMA, KRITIČNA REFLEKSIJA IN ARGUMENTACIJA Ugotovitve so ob odličnem znanstvenem aparatu dobro raziskane in upravičene. Ustrezna pozornost je posvečena tudi natančnim razmejitvam med različnimi sodbami. Naloga kaže visoko stopnjo lastnega razmišljanja in originalnosti SPLOŠNA OCENA Nalogo zaradi zgoraj navedenega ocenjujem kot zelo kvalitetno, temeljito in poglobljeno študijo. ested in his descendant's special interests and the attitudes of cultural organisations towards both of the buildings. Finally, 1 wanted several reasons for the dilapidation of the house where he was born, to be brought to light, w hich were, as i thought, so far not quite enough exposed. Through inteiwievs and dials with people who are, due to their education, occupation or due to the place and style of their lives, close to the subject of my research, I tried to create the most objective starting-point and found out: that Askerc's estate decayed due to socially-economical situation of that time, that later on dilapidated the building itself due to inadequate attitude of certain individuals and the society as whole towards me cultural inheritance and finally that the estate in Senozete kept its original appearance due to specific interests of individuals and that the events connected to both estates had a great impact to the poet. 14 GLASNIK SED 34/1994, it. 3 k IZ OČI V OČI INTERVJU. Dr. IVAN SEDEJ Ravnatelj Slovenskega etnografskega muzeja Dr. I ru ti Se lie J fotoiAteS Gačuik, november l')')4 A.Ci Spoštovani gospod dr. Ivan Sedej, kateri stroki v vašem žtdjenju posvečate več pozornosti, umetnostni zgodovini ali etnologiji? I.S.: Nf hi ločeval tuli stvari. Pri Ltfjiutno.sini zgodovini sem etnolog in pri etnologiji sem umetnostni zgodovinitr. Seveda mi pri likovnih kritikah pogosto očitajo, tla so preveč ettloioSke. /akaj pa ne?To je pač moja legitimna pravica in uP;lni, tia pfinaša nekaj novega R.M.: jge spremljamo ifizšopublicistično dejavnost, opaz-(/" v zadnjem obdobju objavljate več prispevkov, ki so "■'zani na umetnostno zgodovino kot na etnologijo. Ali gre za splet naključij aH pa se lažje lotevate likavnokriiišMi tem. vam zaposlitev v muzeju, posebej v zvezi z organizacijskimi napori, jemlje preveč energije? 1 -S. Gotovo, saj imam z organizacijo in tehničnimi birok-'_aiskimi podrobnostmi toliko opravka, da mi ostaja malo ' 'ISa- dokler sem bil korizervator za etnološke spomenike Ji-i Zavodu, sem se bolj iz veselja ukvarjal tudi z likovno ^!'iiko. Zdaj je prišlodo podobne situacije, saj sem v izrazito ^n»grafski službi. Meti službovanjem; v Modemi galeriji pa * je veliko bolj vleklo k etnologiji, k pisanju etnoloških Kstov Seveda so to čista naključja. V zadnjem času bil skoraj prisiljen pisati o dveh umetnostnih temah. Monografija o Janezu Ljubljanskem bo izšla v kratkem. Sicer pa so le stvari tako zelo povezane, da jih sploli ne kaže deliti, Se posebej če gledaš nanje malo bolj antropološko. To je pač problem, ne interdisciplinarnosti, ampak Širšega pogleda na manifestacije, ki me zanimajo. A. (j.: Med Vašo plodno profesionalno kariero ste si gotovo ogledali veliko zanimivih muzejev, tako pri nas kot na tujem. Zanima me, kateri izmed njih so vam najljubši oz. po vašem mnenju najboljši''' Ï.S.: Ko s eni še bil zaposlen kot konzerva tor na Republiškem zavodu za spomeniško varslvo, so ine od vseh muzejev najbolj pritegnili muzeji na prostem na Norveškem. Zaradi spleta srečnih okoliščin sem bil tam mesec dni in sem si ogledal nekaj odličnih muzejev na prostem, od centralnega v Oslu do pokrajinskih oz. krajevnih. Med njimi me je v tistih časih - okoli leta 1970 - najbolj navdušil muzej na prostem v Litlehamerju. Predvsem zato, ker je za razliko od ostalih muzejev na prostem kazal malce drugačno podobo. Niso namreč predstavljali le kmečke arhitekture, ampak tudi plemiško in cerkveno. V Oslu recimo je Slo za Stari nos lovski pogled - od najstarejše do novejše, predvsem kmečke arhitekture, od arhaične napol jamske Stavbe i/. 12. sioletja do objektov iz 19. stoletja. V Lillehamerju pa so poskusili tudi s socialnimi prerezi. V drugačen kontekst sodi Musée de l'Homme v Parizu. Obnovljene postavitve pa žal še nisem videl. Odlične muzeje je imela bivša DDR. Zelo zanimiv se mi je zdel Etnološki muzej na Dunaju. Navsezadnje vse, kar hranimo pri nas, izhaja iz podobne oz. prav iste tradicije. Gre tudi zà podobne probleme. Zanimivo je, da je bilo do srede sedemdesetih let izredno plodno sodelovanje med etnologi v Avstriji in pri nas. Vodila ga je starejša generacija iz narodopisnega inštituta pri SAZl: Kuret, Matičetov in drugi, v okviru združenja Alpes Orien tališ. Kasneje je vnema zamrla. Zanimivo je recimo, da nisem videl nobenega italijanskega etnografskega muzeja in še marsičesa drugega A.G.: Kaj ¡m v Sloveniji? Kateri muzej vam je - poleg vašega - najljubši oz. najbolj simpatičen, najboljši j>o vašili kriterijih? Morda zbirka. I .S.: To je pa težko reči. Zelo dober je Pokrajinski muzej v Mariboru, ki predstavlja kompleksen pregled dogajanja na Štajerskem - od umetnosti do etnologije; pa recimo muzej v Kranju s sijajno in lepo predstavljeno zbirko. Tudi večina teh muzejev ima premalo prostora. l'd svoje zanimiv je muzej v Skofji Loki - no, tam sem bil celo eno leto v službi. Posebno pozornost zasluži tudi koprski muzej, posebej lepo je urejen etnografski del. . No, težko je ocenjevati... A.G.: Kdaj pa ste bih prvič v Slovenskem etnografskem muzeju, kot obiskovalec'-' I.S.: Zdi se mi, da je to bilo leta 1942, morda leto ali dve kasneje. Takrat so nas šolarje peljali v muzej in v spominu so mi ostali - jasno, kot otroku - predvsem starinski lopovi, oklepi in seveda mamut! Na drugem obisku pa so me navdušili mostiščarji, kajti tam je bila krasna maketa mostišča - takrat sem se veti a že braljalenove Bobre. V zvezi z etnografijo me v tistem Času ni nič posebej pritegnilo. Spomnim se vitrin z nošami, to je pa tudi vse. GLASNIK SED 34/1994, št. 4 15 A.C.: Ali nam lahko -predvsem za mlajša bralca Glasnika - na kratko predstavite vašo strokovno pot do ravnatelja Slovenskega etnografskega muzeja? I.S.: V prvi .službi - to je bilo Ida 1961 v Skofji Luki - sem bil najprej šest mesecev kustos-etnolog, potem je prišlo do čudnih reorganizacij, tako da je muzej hkrati postal tudi /avod za spomeniško varstvo za občino Skotja Loka. Zato sem bil naslednjega pol leta kustos-etnolog in konzervalor za etnološke spomenike. Potem sem šel v službo v Zavod SRS za varstvo kulturnih spomenikov in naravnih znamenitosti, kot se je takrat ta institucija imenovala. Tam sem bil 19 let, do leta 1980. Od tam serri šel v Moderno galerijo za nekakšnega v iced i rektorja', kjer sem preživel en mandat, potem pa sem eno leto vodil oddelek za raziskovanja. Nazadnje sem se prijavil na razpis za ravnatelja etnografskega muzeja in .sedaj čakam, da se mi izteče drugi mandat in da počasi izprežem, AG.: Zamina me, če je mogoče govoriti na eni strani o nekam zlatarn obdobju SEM-a in na drugi strani O krizi SEM-a? I.S.: Bojim se, da zlatega obdobja SEM-a ni bilo, že iz čisto preprostega razloga, ker nikoli ni imel toliko prostora, da bi lahko kaj pokazal in da bi tako svoje zbirke ali svojo dejavnost na kakršen koli način pozlatil. Zdi se mi pa, da je - tako kot vso muzealstvo - na nek način v permanentni krizi in da bodo navsezadnje - če boste vprašali starejše ali mlajše kolege - vsi govorili o krizi. Ko sem prišel v muzej, so starejši kolegi govorili o krizi, ki jo preživljajo muzeji; tudi sam sem - in ne samo jaz - govoril, da živimo v kriznem obdobju. Če boste vprašali mlajše, boste dobili isti odgovor. To je nekaj podobnega kot permanentna revolucija. R M : Ali mislita, da lahko govorimo le o krizi te ištitucija, ali pa gre za nekakšno permanentno marginalizacijo etnologije kot stroke? I.S.: Zdi se mi, da je to bistveno vprašanje, a ne gre samo za našo stroko, velja tudi za druge .stroke. Če vzamem muzejsko dejavnost in galeristiko, potem lahko rečem, da .so si nekoliko boljši položaj vzpostavile edino galerije. Predvsem zato, ker so zelo zgodaj začele komunicirali S svetom in se odpirati v svet, vzemimo Moderno ali Narodno galerijo - slednja je v posebnem položaju. Stara umetnost je v splošnih predstavah umetnikov in v zavesti ljudi velika dragocenost, pogovarjati se je namreč mogoče tudi o vrednosti, o stotisočih markah, kar za druge zbirke ne velja, A G.: Ali gre pri SEM-u res samo za krizo prostora ali pa morda tudi za krizo pomena in vloge vašega muzeja:' LS.: Mislim, da gre za vse Res pa je, da bi lahko delali drugače, če ne bi bili v taki prostorski stiski, res je tudi, da je prostorska stiska vir obupa in angažmaja v smereh, ki so za stroko navidez ¡relevantne. Imel sem precej lepe načrte, kako bi v naši hiši še dvignili strokovnost, kako bi začeli, ne bom rekel, delati na novo, ampak da bi vsaj razčistili vrsto stvari. Vseh teh osem let pa ne počenjam drugega, kot da se ženem za novimi prostori, za denarjem, za plače in za tiste majhne naloge, ki bi jih radi ¡¿peljali, za razstave, terensko delo... R.M.: Ali mislite, da državna kulturna politika ves čas ni imela posluha za ta stvari, ali pa lahko vendarle govorimo tudi 6 nesposobnosti in neznanju etnologov pri lobiranju v teh sferah? I.S.: Res je, da prav duhovito ne znamo 1 obirati. Nihče od etnologov ni nikoli imel kakšnih pretirano tesnih zvez z oblastjo in s politiki, tudi takrat ne, ko 'smo bili vsi poliiiki'. R.M.: Kako naj se stroka odziva na spremenjene politične razmere? LS.: Obnašati bi se najbrž morali drugače. Toda politične razmere ne bi smele vplivati na stroko. Treba je delati pošteno in se .spraševati o stroki in njenem mestu, če bi imeli prostor, bi iahko predstavili tisto, kar si predstavljamo pod besedo muzej. Če pa hi imeli prostor in muzej bi lahko tudi lobirali in 'se tržno obnašali, kar niti ni ne vem kakšna umetnost. Če pa nimaš osnove, je to silno težko. A.G.: Ali se lahko strinjate z mnenjem, da se u dobro gostilno in dober muzej gre - metaforično rečeno - Čez sedem hribov in dolin? I.S.: Ne vem. Kulturna birokracija pozna in občuduje tuje muzeje, domačih ne. Čudi se, recimo, pedagoškim dejavnostim v tujih muzejih, ki ,so pri nas na isti ravni vendar lega uradništvo ne ve in nam ponuja že zdavnaj uresničene 'ideje', ker pač ne ve, da tudi v naših muzejih otroci rišejo, se pogovarjajo, poslušajo, da se gremo 'workshops' tudi pri na.s itd. To pomeni, da uradniki ne hodijo v domače muzeje, ampak na ekskurzije v tujino. V Louvru seveda občudujejo slike, doma pa bi najbrž radi videli grafikone, diarame, makete, fotografije umetnin itd., ki hi kazale 'kompleksno podobo'? A.G.: Bolj ko se na nek način Evropa združuje in univerzalizmi, večji pomen se pripisuje prav etnografskim muzejem . Zdi se mi, da bi morali hiti etnografski muzeji že po svoji naravi zagovorniki regionalizma in lokalizmov. Zanima me, ali ste si kdaj prizadevali, da bi Slovenski etnografski muzej locirali nekje izven Ljubljane? LS.: Ne vem, kaj vprašanje pomeni' Ali mislite, da lahko lokalizme in regionalizem lažje predstavljaš na Ptuju kot v Ljubljani? Gre za problem kritične mase, za problem Univerze, za komunikacije. Nimam nič proti, zaradi mene bi laliko dober etnografski muzej postavili tudi na madžarski meji, ne vem pa, zakaj bi se .selili; in zakaj ne gre, recimo v bližino Kumrovca -v Podčetrtek Oddelek za etnologijo, ki ima prav tako kot SEM opravka z regionalizmi, lokalizmi itd.? A.G.. Sedaj bi se dotaknili zbirk, predmetov. Zanima me. ¡k> kakšnem sistemu pridobivate predmete za muzejske zbirke? I.S.: Jedro muzeja so, tako kot v večini muzejev po svetu, kolekcije. Glede na kolekcije imamo pregled nad tem, kar imamo in kaj manjka ter katera področja so slabše pokrita, tako da potem poskušamo zapolnjevati te kolekcije z novimi nakupi. Včasih seveda pride tudi do presenetljivih odkritij, pri katerih moraš reagirati takoj. Tako smo recimo na področju ljudske umetnosti pred nekaj leti pridobili pet originalnih in podpisanih grafičnih plošč za tiskanje jaslic iz začetka 19- stoletja. Poskušamo tudi ažurirati zbirke, da se ne hi ustavili pri zatonu tradicionalne družbe in pri začetkih industrializacije Vendar pa je slediti sodobnosti na nek način nemogoče. AG.. Ali zbirate tudi predmete iz sedanjosti? LS.: Nekaj gotovo tudi, toda vse to povezujemo predvsem z raziskovalnimi ali posebnimi nalogami. Zbiramo recimo noše iz polpreteklega časa. Iz obdobja tik po vojni smo zelo pozno začeli zbirati material, kot so živilske karte UNNRA pakete ameriške pomoči, ki so bili prvi stik Slovencev z družbo izobilja! Zbiramo stvari, ki so relevantne za podobo življenja v nekem določenem času - ne samo na kmetih. Imamo zbirko, ki pokriva segmente polpreteklosti in preteklosti. Veliko Stvari pa je nedodelanih. Stvar našega sodelovanja z etnološko stroko je odpirati nova problemska polja. Tudi SEM naj bi izzvali k novim in zanimivim raziskavam. Zunanji raziskovalec lahko sodeluje z muzejem, tako da svojo raziskavo udejanji s predmeti, da pripravi razstavo. Če se tako odpre nov prostor, potem lahko predmete shranimo v muzeju. Sam vidim edino v tem možnost sledenja sodobnim pojavom. 16 GLASNIK SED 34/1994,'st. 3 f ■■tlfp.-. pil- A.G.: AH zbirate kakšne predmete, ki so povezani z množično oz. popu lan to kulturo in produkcijo? I.S.: Razmišljali smo recimo o pralnem stroju. Mogoče bi bilo smiselno dobiti prvi pralni stroj, ki je bil izdelan na našem terenu, pa recimo prvi pralni stroj, ki je prišel k nami Vprašanje pa je, če kaze hraniti samo tega ali sledili pralnim strojem Ali je to sivar Tehničnega muzeja ali našega? Pralni stroj je seveda vplival na spremembo življenja. Isto je recimo s pojavom pomivalnih strojev, ogrevanja na plin, kuhanja na plin... Kje imamo skladiščne prostore? Kompletna ljubljanska javna skladišča bi bila premalo, če bi hoteli slediti glavnim trendom v preobrazbi vsakdanjega življenja na Slovenskem skozi industrijo in industrijske predmete. R.M.: Enoje zbiranje, ¡¡slo, kar pa je verjetno možno, je dokumentiranje vseh teh pojavov in procesov. Ali se na nivoju dokumentacije ukvarjate s tem? I.S.: Do določene mere prav gotovo, ampak seveda v okviru nalog in interesov. Ampak kaj izbrali, kaj zbirati? Najbolj preprosto je počakati slo let, da večino robe vzame hudič in potem zhereš tisto, kar je ostalo. R.M.: Govorimo opredmetili, o materialni dediščini. Nas kot etnologe pa vendarle zanima življenje na nivoju vsakdanjosti, skratka vsebinska plctt nekih kulturnih paradigem bivanja, I.S.: Da, se popolnoma strinjam, vendar muzej hrani materialno dediščino! A.G.: To pomeni, da se ves čas zastavlja vprašanje predmeta. Ali bi lahko podali definicijo, kaj je to etnološki predmet? R.M.: Ali je etnološki predmet zgolj predmet materialnega značaja? I.S.i Ne Vic je v tem, da je vsak predmet, ki ga vzameš v roke, etnološki predmet, /.a muzej je to predmet materialnega značaja, ki ga lahko pnffleš v roke. Vzrok za nastanek muzejev in spomeniškega varstva je v varovanju dediščine, torej predmetov, ki naj bi bili nekako relevantni ali dragoceni za kulturo, zgodovino in tako naprej. Zato mi nismo muzej prihodnosti, nismo muzej sedanjosti, smo muzej preteklosti. Obrnjeni smo nazaj, v zgodovino. Že predmeti ki jih uporabljamo danes, so predmeti preteklega časa, Bojim se, da je muzej sedanjosti nekakšna fikcija in da smrdi po muzeju prihodnosti. Kar pa zadeva razmišljanja o politizaciji prostorskih problemov SEM-a, sem iskreno prepričan, da jih ne bi bito, če bi se zanj zavzela "Icvica". Kar me moti, je izjemna nesramnost pseudolevice, ki bruno v svojem očesu interpretira kot kontaktno lečo!____ R.M: Kot umetnostni zgodovinar sle se na terenu -dobesedno na ulicah gotovo srečali z grafiti, Zanima me, 411 ¿o grafiti pojav, ki naj bi zanimal SEM, Moderno galerijo fth koga drugega? I.S.! Prav gotovo nas zanimajo, Kustodinja Tanja ' oinažič j e_ fotografiral a te grafite in imamo kar lepo zbirko. Govorijo pač o nekem času, stiskah, o odnosih med Različnimi starostnimi skupinami, o politiki itd., so skratka zanimiv dokument. V muzej na sodijo predvsem 'sneti' grafiti! K M.: In to delate načrtno? 1-S.: Da. Grafite in politične plakate dokumentiramo Črtno. Ena od kustodinj se s tem ukvarja kot z nalogo. Pri ^'Zejstvu je največji problem, da ga preveč slepo enačimo ■ hmeljno stroko. Muzejska dejavnost je precej ožja od neke ČASNIK 5ED 34/1 994, št. 3 V v IZ GCI V OČI stroke. Etnologija je eno, etnološki muzej pa je vendar nekaj drugega; upoštevati moramo predvsem načela varovanja kulturne (materialne) dediščine. Tudi dober dokument pa je konec koncev material. A.g.: Ali ste seznanjeni s švedskim dokumentacijskim sistemom SAM DO K in njegovo filozofijo? l.S.j Ne, kratic si nisem nikoli zapomnil, A.G.: V vašem delu se prepleta uporaba dveh metodologij oz. znanstvenih disciplin, umetnostne Zgodovini in etnologije, Ali bi lahko izpostavili, recimo, pet najpomembnejših kriterijev, po katerih bi kazalo zbirati predmete:' Običajno gre za kriterije, kot so starinskost, lepota, redkost, pogostnost... I.S.; To so seveda klasični kriteriji! Tipika ali pogostnost, lahko rariteta, lahko oblikovanost... So pa odvisni od zbirke, od tega, kaj želiš izpopolniti v muzeju in kaj napraviti z muzejem. Kolegi so mi velikokrat očitali, da me (na terenu) zanimajo predvsem oblikovane hiše. Stvar je taka, da so bile kajže običajno zelo enolične in si jih pač naštel, arhitektura pa ima določen individualen zven, a se hkrati v tipičnih parametrih prav nič ne razlikuje od likovno bolj skromnih stvari, ln če že izbereš nek tipičen tloris, potem je veliko pametneje izbrati primer, ki ti veliko pove še o umetnosti tistega časa. Predvsem pa - ni receptov! A.G.: Ali menite, da metodologija dela vSEM-tt sledi vsaj razvoju slovenske etnološke stroke? I.S.: O tem raje ne bi govoril, ker se bomo začeli prepirati, R.M.: Izbira muzejskega predmeta je kompleksen proces in narekuje nek, določen način prezentacije gradiva, kajti selekcija je jedro vsakega racionalnega početja. V kakšni meri potem način izbire deformira pogled na dejansko življenje v preteklih dobah? I.S.: Vsaka selekcija potlobo deformira, to je klasična ugotovitev, ki sem jo že ne vem kolikokrat ponovil, V muzeju so, recimo, zbrane predvsem okrašene stvari iz vsakdanjega življenja. Zato je muzej pač imel v svojih zbirkah več oblikovane keramike, težko pa je bilo najti recimo komplet železnih loncev, ki so se uporabljali v določenem času. V našem stoletju, ko so pripravljali zbirke, je bil železni lonec še v rabi, bil je del živega inteiiera in za muzej je postal zanimiv šele takrat, ko jih je že začelo zmanjkovati. Tako pametni verjetno nismo, da bi vnaprej vedeli, kaj je treba hraniti in zbirati. Kar zadeva kompleksno predstavitev "načina življenja", pa le to: gre za stvar, recimo, etnološke ali antropološke stroke, za sintezo najrazličnejših raziskav. En od segmentov je najbrž tudi muzej s svojimi specifi-kami, predvsem pa s PREDMETOM. R.M.: Ali je mogoče na podlagi metodološko bolj ustreznih paradigem vendarle slediti trendom sprememb v vsakdanjem življenju, tako da bi lahko pravočasno ujeli trenutek izginjanja neke sestavine? I.S.: Bojim se, da bo to zmeraj zelo spolzko področje, pri katerem ne bo nikoli mogoče doseči optimuma A.G.: Če bi SEM prišel do prostorov v tem trenutku, če bi torej imeli dovolj prostora, kakšne socialne sloje skozi zgodovino bi lahko ptvdstavili obiskovalcem glede na obstoječe gradivo? I.S.: Zelo dobro lahko prikažemo življenje v predindustrijski dobi na Slovenskem, gre predvsem za prikaz kmečkega sloja, za obrti in druge dejavnosti. Zelo težko pa bi prikazali življenje višjih slojev, saj je tovrstni material zbran v drugih muzejih. Ce bi hoteli prikazati vsi muzeji prav u I :i":f¡I*--;:-" --:.5" ■ ' " •• i * ssswsjss« 'j.¡ub.'j*-J;■i.o.ti™ffiwsaJiia71. GLASNIK SED 34/1994, Št. 3 Lea Kužnik, HOTEL SLON Naloga nas popelje skozi zgodovino enega najbolj znanih in uglednih hotelov na Slovenskem. Po ustnem izročilu naj bi hotel Sion nastal na kraju, kjer se je (kot del spremstva nadvojvode Maksimiljana na poti iz Španije preko Trsta do Dunaja) v 16. stoletju ustavil in si odpočil prvi slonji obiskovalec Ljubljane (menda je povzročil pravo senzacijo v tem, tedaj majhnem in skromnem mestecu.). Kraj. kjer si je slon odpočil, jedel in pil, so ljudje poslej imenovali Tri Slonu". V preteklosti je Slon zamenjal precej lastnikov, močno pa sta se spreminjali tudi njegova podoba in namembnost. Na začetku je bil Slon le krčma, leta 1X56 je bilo zgrajeno novo hotelsko poslopje, leta 1860 je bila odprta tudi kavama. Leta 1937 so stavbo porušili in po načrtu arhitekta Stanka Rohrmana leta 1939 zgradili .sedanji hotel Notranji prostori in oprema so bili večkrat prenovljeni oz spremenjeni. V baru so nastopali prvi znani godbeniki in pevci, med njimi tudi Marjana 1 )eržaj. Hotel Slon se med drugim lahko ponaša tudi kot prvi hotel v Ljubljani s posebno popestritvijo ndčnega artističnega programa - stripti-zom. Leini pripovedovalci so bili nekateri vodilni (sedanji in nekdanji) uslužbenci hotela Slon Večina uporabljenih fotografij je la.sl fotolekc hotela. Poleg teh je primerjalno (npr, za primerjave), notranje opreme nekoč in danes) dodanih še nekaj avtoričinih fotografij. Marsikatera informacija je vzeta tudi iz reklamnega gradiva za omenjeni hotel. Pa še to: ali veste, da je Tito. vedno kadar je prišel v Ljubljano na zdravniški pregled, obiskal tudi hotel Slon in z največjim užitkom zmazal porcijo Strukljev (ki so jih stalno kontrolirali, da ne hi bili zastrupljeni)? Tjaša Habjan, SODARSKA ZADRUGA TACEN Sodarstvo spada v Tacnu med najstarejše obrti, Izdelovanje sodov je v ta kraj zanesel sodar Medved v 80-i h letih I S. stoletja, ko seje s črnega vrha nad Idrijo priženil v Tacen. Kmalu so se razvile obrtne delavnice ob cesti, ki so jo imenovali "Medvedova g asa". Leta 1905 se je sedem tacenskih sodarskih mojstrov združilo v"Sodarski zadrugi Tacen". Največ naročil je prihajalo iz Jagodi ne (Srbija); veliko tudi iz Ptuja, Ormoža, Črnomlja, Vipave, Metlike ter Istre in Dalmacije z otoki. Kadar en sam mojster s pomočniki ni bil kos naročilu, so mu pomagali drugi. Do železniške posraje v ViŽmarjih so tovor ponavadi peljali s konjsko vprego, včasih tudi s splavi po reki Savi v Ljubljano. V primeru daljšega in neudobnega prevoza so sode, potem ko so bili že izdelani, velikokrat razstavili, posamezne deie označili s številkami in jih na terenu zopet sestavili. Leta 1955 se je "Sodarska zadruga Tacen" preimenovala v "Sodarstvo Tacen". Danes tradicijo izdelovanja sodov v Tacnu nadaljuje Slovenijavino (od 1973); prava soda rja sta le dva, ostali pa so tesarji, mizarji in priučeni delavci V grobem bi to bila vsebina naloge; opisan je še položaj vajenca, nekaj sodarskih praznikov in običajev, postopek izdelovanja sodov danes. Poleg fotografij so k nalogi priložene fotokopije Knjižice za učenca v gospodarstvu iz leta 1951, učne pogodbe iz leta 1936 in strokovnih predpisov za soda rs ke vajence (datum neznan). Fotografije predstavljajo sicer bogato, vendar pomanjkljivo komentirano gradivo. Saša Roškar, FOTOGRAFSKI ALBUM DRUŽINE ROŠKAR ¿¡Sgli -jjfc. t _ Pp, ^Kin A J - L. S Ju ■ rrlF p- ■fn KJEji mm —. .. . * "*, ' '¿eh'xniSka postaja O Vižmarjit tikrtig teta I'JJ%' Otipošiljanje sodov. Poroka mtinarjeve hčere leta 1 'J51 v Grabi v Cogelituih. V nalogi skuša Saša predstaviti družino svojega očeta na podlagi fotografskega materiala (od 1947 do konca 60-ih let) in informacij svoje babice, G eno vete Roškar. Kot pravi sama, je fotografij glede na dolgi časovni razpon razmeroma malo; navaja tudi več možnih vzrokov za takšno stanje: od razmeroma slabili gmotnih razmer v družini do nepravilnega odnosa družine do fotografij. Naloga je razdeljena na dva dela: prvi predstavlja biografijo Genovefe in Jožefa Roškarja ter njunih otrok, dnigi del pa podaja obširne komentarje k 25 uporabljenim fotografijam. Raziskovanje življenja prednikov je za avtorja take naloge posebno zanimivo, saj tako odkriva svoje korenine in s tem tudi samega sebe; bralcu pa delo nudi vpogled v dogajanje znotraj precej zaprte skupnosti in s tem omogoča spoznanja o načinu življenja, kar naj bi hi! (po sedanjih opredelitvah) predmet etnologije. Katka Grzineič, LOVSKA DRUŽINA KAMNIK Naloga nudi celo več, kot obeta naslov. Ne samo da podaja zelo natančen in zanimiv oris zgodovine LD Kamnik, njenega delovanja in socialne strukture članstva, opis načinov lova ter nekaterih šeg in navad, očrt njenih lovišč nekdaj in danes, ipd., vse to je podkrepljeno z bogatim fotografskim materialom, zemljevidom in prispevkom iz revije Lovec; naloga v uvodu nudi dokaj obširen pregled 26 GLASNIK SED 34/1 994, št 3 začetkov, razvoja in pomena lovstva od prazgodovine do danes, ukvarja se z lovsko etiko, opisuje celo lovstvo v slovenskih oz. jugoslovanskih okvirih. Delo je še dodatno oplemeniteno z navajanjem in uporabo literature, ponekod tudi s citiranjem odlomkov iz raznih knjig ali izjav pripovedovalcev. Pri ukvarjanju z lovom se v nalogi pojavlja delitev na individualni in skupinski lov, (Pri tem se omenja, da je pivi lovcem Iiolj pri srcu.) Od individualnih načinov sla opisana "lov na čakanje" in "zalaz"; druge oblike, kol so "klicanje", "iskanje", "grmarjenje", "šarjenje", "jamarjenje", "lovljenje s pastmi" in "lov z valniki", menda v LD Kamnik niso prisotne. Od skupinskih oblik sta predstavljena "brakada" (vključno z obredoma "pozdrav lovim" in "zadnji pogon") in "lov na živo divjad". V zvezi z obveznostmi in dolžnostmi lovcev se v nalogi omenjajo razne clelovne in čistilne akcije, krmljenje in oskrba Živali (vendar se zadnje čase v zvezi s tem pojavljajo dvomi, saj tako lahko divjad postane odvisna od človeka in s tem izgubi identiteto) ter sankcije in kazni za različne postopke, Z lovci in njihovim prostim časom so povezana tudi strelska tekmovanja (streljanje glinastih golobov) in družabni večeri. Od lovskih običajev so obsežne je predstavljeni predvsem: zelena vejica, lovski pogreb in krst Za konec je pridan še prispevek Franceti Cvenkla iz revije Lovec (74/1991, št-2) o lovskem krstu in njegov scenarij za ta obred. Maja Kanop, DRUŽINA PUHAU IN NJIHOVI NASLEDNIKI V osnovi je ta naloga zelo podobna Zgoraj omenjeni Razlike med obema so: slednja zajema daljše časovno obdobje (skoraj 90 let) in se nanaša na več ljudi (šliri generacije), je bolj obsežna, vsebuje skoraj trikrat toliko fotografij, priloženi so tudi rodovnik in dva zemljevida Maja je raziskovala prednike svoje matere, začela pri pradedku in prababici, končala pa kar pri sebi in bratu. Ker SO bile informacije o najstarejšem razdobju razmeroma skope, je posegla po dodatni literaturi, kar je delo še znatno obogatilo. Enako kot je bilo povedano o raziskovanju prednikov in s tem svojih korenin v navezavi na prejšnjo nalogo, Velja tudi v tem primeru. Nina Vodopivec, ŽIVLJENJSKA IN NOTRANJA PODOBA ALOJZA JUVANA Tudi ta naloga se drži formule že večkrat omenjenega dvodelnega koncepta: v prvem je predstavljen življenjepis avtoričinega pradedka, Alojza Juvana (1KS9-1989), v drugem ^«lii pa so na štiri časovna obdobja razdeljene fotografije s komentarji. !z biografije lahko razberemo, da je bila obravnavana oseba zelo zanimiv človek. Na srečo je o svojem življenju veliko pripovedoval svojim potomcem, med njimi tudi Nini, tako da se podatki o njegovih izkušnjah in doživetjih niso pozabili in so se lahko materializirali v pisni obliki. Glede na to, da je Alojz Juvan dočakal visoko starost 99 let, je v tem času doživel marsikaj nenavadnega (med drugim tudi 1. in M. svetovno vojno) ter o tem pripovedoval drugim (tudi Nini, lako da gre tudi za informacije iz prve roke), predstavlja naloga dokaj natančno in podrobno poročilo o načinu Življenja nekega človeka, živečega v času med koncem 19- in koncem 20. slolclja. Bogat vir informacij je avtorici (poleg uporabljenih fotografij, k: so bile vse last Alojza Juvana) nudil pradedkov dnevnik, o Alojzu pa ji je veliko pripovedovala tudi njegova hčerka, Ninina babica, V nalogi so zanimiva še Ninina razmišljanja o pomenu in vlogi fotografije: v življenju ljudi. Za ponazoritev nekaterih idej večkrat citira K. Banhesa iz knjige Camera lucida (SH 1992). Poleg tega dela je očitno posegla tudi po knjigi Dagerotopija na Slovenskem Mirka Kambiča, saj od tod navaja zanimiv podatek: lela 1842, kn je v Ljubljano stopil pivi fotograf, je fotografija ene osebe stala pet goldinarjev, polovico ali četitino povprečne delavske plače. Lucija Kos, SLOVO OD ŽIVLJENJA Naloga izstopa v primerjavi z ostalimi predvsem iz dveh razlogov: tematike (saj spadajo bolezen, smrt in pogreb v sklop "kočljivih" in ne pogosto raziskovanih področij) in načina pripovedi (pri čemer je zanimivo, da oseb, ki so v nalogi omenjene, in pripovedovalcev ne imenuje po imenih, temveč po dn ižbenem oz. družinskem položaju). Mislim, da že naslovi jioglavij oz. podpoglavij veliko povedo o nalogi; Njegovo življenje in starost, Zadnji dnevi in smrt, Mrtvec pri hiši. Slovo od doma. Pot na pokopališče, Pokop, Spomini na pokojnika, Kako so ljudje preživeli dogodek. Kot kažejo ti naslovi, je naloga skoncentrirana predvsem na zadnjih nekaj let življenja dotične osebe, njegovo suni in posledice, povezane z le-to. Pri tem se Lucija zelo uspešno spušča v številne podrobnosti saj npr. pri opisovanju običajev, povezanih z mrtvecem pri hiši ali pri njegovem pogrebu razpravlja o simboliki raznih predmetov (križ, sveča...) in dejanj (žalovanje. J| opirajoč se na dodatno literaturo. Fotografij ni ravno veliko (večina le-teh prikazuje pogreb, medtem ko npr. ni nobene fotografije, ki bi se navezovala na mrtveca v hiši), vendar bogati in izčrpni komentarji nadomestijo to pomanjkljivost. Predstavitev devetih proseminarskih nalog je zelo površna in pomanjkljiva, vendar povsem v skladu s svojim informativnim namenom: obvestiti študente in profesorje (ter vse, ki bi jih to utegnilo zanimati) o rezultatih študentskega etno loško-raziskoval nega dela. Vsakomur, ki ga katera od omenjenih nalog posebej zanima, svetujem, da si jo (oz, jih) v celoti prebere. SUMMARY Photograph Albums as a Historical °nd Ethnological Source Sa*no Klcmencic Quite often the work of students goes by unnoticed -'' even underestimated. Numerous good papers gather "si on a number of shelves, without anybody - with the exception of their mentors - leafing through them. Some are of the opinion thai these papers arc too unprofessional, superficial, and noi worth taking time for; only B. A. or doctoral theses are of any interest to them. But it is true I hat anybody who had ever read a truly excellent paper written by a sophomore or a junior student, is aware that these can be even much more inleresting than many a dull diploma thesis In order to beller appreciate the work of ethnology Students, it is necessary to constancy and in detail inform others to their endeavors, work and the ensuing results. C;LASNIKSED 34/1994, št. 3 27 Tanja Hohnec ______UDK 338,48 (497.12 Slovenska Bistrica): 39 KAM SO VSI TURISTI ŠLI? Povzetek diplomske naloge s podnaslovom: Turistične kmetije in vinotoči na področju občine Slovenska Bistrica in njihove nedorečene možnosti Predstavljen je kratek oris diplomske naloge z gornjim naslovom (Oddelek za etnologijo in kulturna antropologijo, 1994, mentor izr. prof. dr, janež Bogataj), v kateri so izražene težnje po preusmerjanju etnologije na nova (aktualna turistična) področja raziskovanja. Zagovarjam stališče, da gre v primeru turističnih kmetij in vinotočev za primer dediščine nekega okolja, zato morajo v skladu z njo tudi funkcionirati, Žal se to v praksi ne dogaja, zato sem s poudarki na etnoloških vsebinah opozorila na nujno sodelovanje etnologov; ko gre za načrtovanje in realiziranje tovrstnega turizma na podeželju. Raziskovanja na področju turizma so hila doslej na Oddelku za etnologijo bolj izjema kot pravilo: le dve diplomski nalogi in nekaj seminarskih nalog. Omeniti velja tudi trud nekaterih etnologov, ki ga vlagajo v promocijo stroke, dežele in njene dediščine, ' Slovenski prostor vse bolj izgublja svojo arhitekturno (tudi krajinsko) identiteto in zapada v folkloristične posnetke laično formiranih vzorcev. Dr žavni interesi so se v povojnem času (po letu 1990) začeli preusmerjati k oblikovanju tako rekoč kvalitetne turistične ponudbi' na podeželju, pri čemer še vedno naslajajo nepopravljive napake. Nanje sem opozorila na obravnavanem primeru. V Slovensko Bistrico sem se preselila s Primorskega leta 1990 in začela spremljati "turistično" dogajanje novega okolja Kmečki turizmi in vinotoči so rasli (in še uspevajo) kot gobe po dežju, samorastmško, brez prave vsebine, cilja in kvalitete. Pokazalo se je. da je prevladujoč moliv za tovrstno dejavnost (predvsem v primeru vinotočev) zaslužkarstvo -hitro in "na lahko". Vidiki obravnave so naslednji: - oblika niristične dejavnosti, - oris dejanskega stanja turistične ponudbe na kmetiji, - pomanjkljivosti, predlogi..., - vključevanje etnoloških vsebin, - vas Kočno - nepravilnosti in možnosti, - vprašanje promocije turizma na podeželju na obravnavanem področju. Raziskava temelji na razmerju med tradicijo (dediščino), njeno transformacijo in aplikacijo. Obiskala sem enajst vinotočev in šest kmetij Z izletniško obliko turistične dejavnosti. Od teh tri redno obratujejo, dve občasno, ena pa je medtem dejavnost opustila. Med I) Avtorici diplomskih nalog sta Maju Dokl-Martn in Andreja ISahar-Muisič. 1) Na leni podmčjti stil »tijiispi-šitejso in zaenkrat edina Janez Bogataj in Vito Hazter J) Turistične kmetije glede na dejavnosti delimo na - kmetije z izletniškim turizmom, kmetije s stacionarnim turizmom. - kmetije odprtih tirat, - rinotoCe (kotposebno obliko). vinotoči so trije takšni, ki vsaj lokacijsko ustrezajo imenu, eden pn je mešanica vinotoča in turistične kmetije Obravnavam tudi izrazito negativen in neustrezen primer, ki kaže, v kakšni obliki vinotoč sploh ne bi smel funkcionirati. Predmet mojega zanimanja je bila tudi družina, ki se namerava in želi ukvarjati s turistično dejavnostjo. Zato je tu izziv za kvalitetno načrtovanje in realiziranje turistične ponudbe, s katero bi lahko kmetija postala pivi pozitiven model tovrstnega turizma v občini. Priznati moram, da sem glede na nemajhno število vinotočev pričakovala bolj kvalitetno ponudbo, pa se je zataknilo že pri urejenosti. Čeprav ekonomisti prisegajo na kvantiteto, iz katere se na osnovi konkurenčnosti izloči kvaliteta, se ta teorija v primeru dediščine ne more in ne sme obnesli. Nujno potrebno je namreč izdati ustrezno oblikovana zapisana pravila, ki bi med interesenti ustvarila selekcijo že pred uvajanjem turistične dejavnosti. S tem bi že na začetku dosegli neko kvalitetno stopnjo, sicer je od prtje nekega "kvazi" vinotoča ali turistične kmetije nesmiselno, predvsem pa neprimerno. Vsak lahko ugotovi, da se pod temi nazivi včasih skriva delovanje običajne gostilne pa še to z vprašaji. Delo na terenu je sicer pokazalo spodbudne rezultate Posamezniki so še kako željni nasvetov in strokovno utemeljenih informacij, le da so pristojni za turizem gluhi za sodelovanje Zato je struktura obiskovalcev še vedno lokalne narave, pa tudi zahteve lastnikov vinotočev in turističnih kmetij ostajajo skromne. Ne v želji po lastni afirmaciji v širšem slovenskem prostoru (za to je sicer Še prezgodaj), pač pa izključno v smislu že omenjenega dodatnega zaslužka. Vzroki, ki vplivajo na odločitve o ukvarjanju s turistično dejavnostjo na domu, so še naslednji: - V večini primerov gre za srednje velike kmetije - do 5 ha zemlje, večinoma z mešano proizvodnjo. Zaradi manjšega obsega dela. zlasti Če je kmetija mehanizirana je mogoče opravljati dodatno dejavnost, - Možnost prodaje domačih proizvod o v/presežkov. - lirezposelnost marsikoga sili v razvijanje nove dejavnosti. s smislom za turizem in delo z ljudmi ali brez njega. - Želja po druženju in stikih z ljudmi. - Zelja po ohranitvi kulturne dediščine je komaj omembe vredna. Iz obravnave v celoti odpadejo tiste kmetije, ki so za tovrstno dejavnost potencialni kandidati. Gre za tip velikih, osamljenih kmetij na Pohorju z velikostjo posestva nad 30 ha z usmerjenostjo v gozdarstvo in/ali mlečno živinorejo. Razlogi so: - v dovolj dobrem zaslužku od kmetijske proizvodnje, - v velikem obsegu dela (po pripovedovanjih ne bi zmogli dodatnega dela), - ni nasledstva, 4) Vabilu na zagovor diplomske naloge, ki ga je finančno omogočila bistriška občina, se ni odzeat niltče od pristojnih 28 GLASNIK SED 34/1 994, št. 3 M OK/ - pomanjkanje interesa in motivacije. Iz razgovorov z lastniki turističnih kmetij in vinotočev sem lahko ugotovila strukturo obiskovalcev. (Knjige gostov, iz katere bi bila omenjena Struktura opazna, namreč ne vodijo.) Med zaključenimi skupinami prevladujejo: - skupine iz podjetij in drugih delovnih organizacij, - skupine v sorodstvenem razmerju, - skupine iste starostne kategorije. Razlogi za obiskovanje obravnavanih kmetij in vinotočev: - praznovanja koledarskega cikla (dan žena, martino-vanje, silvestrovanje, zaključki poslovnega leta), - praznovanja življenjskega cikla (krst, birma, poroka -gostija, rojstni dnevi, upokojitve,.,), - praznovanja generacijskih in inleresnih skupin (fantovščina, dekliščina, obletnica mature, srečanja upokojencev, lovcev, vinogradnikov. .). V redkih primerih kmetije obiščejo organizirane izletniške skupine preko potovalnih agencij. Z nalogo sem želela med drugim raziskali tudi možnosti vključevanja turističnih kmetij in vinotoeev na področju občine Slovenska Bistrica v turistično ponudbo širšega slovenskega prostora, Pri tem sem ugotovila razloge, zakaj to doslej ni bilo mogoče: - Nedorečenost zakonov, ki na eni strani omejujejo in ne upoštevajo specifike tovrstne dejavnosti, na drugi strani pa s togimi predpisi dopuščajo preoblikovanje v gosi i irsko dejavnost. ■ Nedejavnost in neučmkovtosi ustreznih inšpekcijskih služb, ki bi lahko delovale ne le nadzorno, pač pa tudi svetovalno (bolj fleksibilno ob oblikovanih predpisih). * Skeptičnost (Celo pristojnih) ob predznaku "turistično" in "turizem". ~ Premalo strokovnosti pri oblikovanju kvalitetne turistične ponudbe s ciljem promovirati območje v skladu Z dediščino. Nepoznavanje etnologije in njenih možnosti pri oblikovanju turistične ponudbe na podeželju in nasploh. Pri oblikovanji! (načrtovanju) turizma na podeželju, predvsem v primeru turističnih kmetij in vinotočev, je potrebno Upoštevati tudi etnološke vsebine, ki so še vedno zanemarjene. S podeželjem se namreč ukvarjajo le agronomi, aihitekii. geografi in ekonomisti, ki posegajo I udi na področje etnološkega raziskovanja in obravnavanja. Neupravičeno. Pri posameznih kmetijah in vinotočih me je zanimal zunanji arhitekturni videz v skladu z okoljem. Tako mora zunanjost (turističnih) kmetij na Pohorju ustrezati alpskemu p^ pohorske hiše, ki jo odlikuje dokaj dobra stopnja ohranjenosti. Zato se pri zgledih ne bi smelo zatikati. Glede "a lokacijo vinotočev - vinorodna področja - je logična Posledica tudi njihova arhitekturna podoba, kar sicer v v<-*cini primerov ne drži. Se vedno najdemo ohranjene cim-Piane in s slamo krite viničarije (stegnjenega tlorisa) na področju južnih obronkov Pohorja in Dravinjskih goric. Za aloze pa so značilne zidanice vrhkletne oblike, grajene Pravokotno v hrib. Stavbno dediščino so oblikovali naravni pugrafski pogoji, danes pa finančni družinski proračun, na domišljija in zidarska spretnost. posebn^cn poglavju sem obdelala tudi notranjo ^¿vistitev prostorov s poudarkom na preoblikovanju in ° Wjem opremljanju. Pri tem sem izhajala iz izročila oko- | Ija, ki je drugačno, kot se zrcali v "pomeščanjenem" kmečkem okolju in stilu. Na podlagi gospodarske osnove obravnavanih kmetij in vinotočev je bilo mogoče ugotoviti razdrobljenost ali enotnost kmetijske proizvodnje, ki se zaradi potreb turistične dejavnosti tudi preoblikuje in največkrat poenoti. Vinotoči povečajo vinogradniško proizvodnjo in zmanjšajo govedorejo in ukinejo perutninarstvo. V okviru prehrambene kulture sem po klasifikaciji Vilka Novaka najprej predstavila jedi, značilne v začetku stoletja, z izpostavitvijo ob nekaterih praznikih letnega in življenjskega cikla. Nato pa še po istih kategorijah jedi, ki predstavljajo kulinarično ponudbo obravnavanih kmetij in vinotočev. Pokazala se je razlika in s tem možnosti za nujne spremembe jedilnikov, saj geslo: "Raje spoham kuro, kot da gost odide", za turistično kmetijo ni dopustno. Razbrati je bilo mogoče, da se gospodinje podrejajo povpraševanju gostov, čeprav bi moralo biti obratno potrebna je tudi vzgoja (nekaterih) obiskovalcev. Opozorila sem tudi na šege in navade ob nekaterih praznikih letnega cikla, ki jih je mogoče predstaviti (vsaj nekatere elemente) v sklopu izletniške ponudbe na kmetiji. Tako lahko marsikdo izrabi priložnost in v avtentičnem okolju predstavi šege (tudi agrarne), ki se sicer velikokrat odrsko manifestirajo na mestnih prireditvah. Med domačimi obrtmi in dejavnostmi sem izpostavila tiste, ki se lahko vključujejo v navezo s turistično kmetijo ali vinotočem. Lončarstvo, pletarstvo in izdelovanje drobnih lesenih predmetov, kovaštvo, coklarstvo so obrti, ki lahko funkcionirajo v izobraževalne namene, v vsakdanji uporabnosti ali kot turistični spominki Tega doslej še nismo znali popolnoma izrabiti, V sa mosto je ne m poglavju sem izpostavila vas Kočno, ki je bila leta 19S6 proglašena za najlepšo slovensko vas, pridobila pa si je (le po kakšnih kriterijih?) tudi naziv ."vas muzej". Gre za primer nestrokovnega prisiopa in manipuliranja z izrazom "muzej na prostem" v škodo celotnemu slovenskemu prostoru, saj je tako nastal napačen vzorec turizma na vasi, žal tudi medijsko priznan. Na osnovi konkretnih rešitev sem utemeljevala svojo negativno, a konstruktivno kritiko. Nalogo sem zaokrožila s poglavji o prireditvah in sejmih, o promociji turizma (na vasi), tudi s poudarkom na spominkarstvu. Tako sem z nakazanimi smernicami in številnimi konkretnimi predlogi odprla vrata možnostim raziskav na terenu tudi v prihodnje. Ob upoštevanju vseh obravnavanih etnoloških vsebin (druge naj bodo predmet obravnave ustreznih strok) lahko ugotovimo, da projekt "turistična kmetija" ali projekt "vi-noloč" zahteva veliko kvalitetnega (interdisciplinarnega) dela. Tudi v širšem slovenskem prostoru. ;) VilkoNovuk, Prehrana. Sh/vtiska ljudska kulñírtí, Ljubljana 1X0 ur 158. GLASNIK SfcD 34/1994, št. 3 29 Bernarda Potočnik UDK 929.52 Wambolt : 39 HMELINIK Povzetek dipolomske naloge s podnaslovom Način življenja plemiške družine Wambolt von Umstadt med prvo in drugo svetovno vojno Problematika grajske kulture, ki ji doslej v etnologiji nismo posvečali večje pozornosti, je bila zame izziv, hkrati pa tudi tveganje, da se na novem raziskovalnem področju, ki odpira tudi vprašanje o aristokratski kulturi in men t al ¡tet i, ne bo lahko znajti. Odločila sem se za avtorski pristop in uporabila nara-tivno analizo kot način ubeseditve raziskovalnih spoznanj. Moj namen ni bil razkrivati zakonitosti načina življenja neke družbene skupine v določenem času in prostoru, pač pa na osnovi zbranih terenskih podatkov, ustnih, pisnih in slikovnih virov vzpostaviti pogoje /a razumevanje načina življenja plemiške družine IVambolt von Umstadt na gradu Hmeijnik med obema vojnama. Ker se raziskovalec ne srečuje z dogodki kot takimi, pač pa z opisi dogodkov, pri čemer ima en dogodek lahko toliko različnih opisov, kot je pripovedovalcev, je bil problem, s katerim sem se morala soočiti kol avtorica, dilema med rekonstrukcijo dejanskega in konstrukcijo tistega, kar sem v času raziskave dojemala kot realnost. Zavedala sem se. da je tako avtorjev kot tudi pogled subjekta njegovega proučevanja nepopoln, mešanica vpogleda in omejenosti, nepristranskosti in predsodkov. Toda oba pogleda skupaj omogočata kompleksno podobo in razumevanje neke družbene realnosti. Zato sem pripovedi informatorjev sprejemala kot del njihove "resnice", ki pa je zanje enako pomembna kol moja "resnica". S pomočjo kritike virov sem želela spregovoriti o vsakdanjem načinu življenja družine, ki je pripadala aristokratskemu krogu. Moja pripoved, ki temelji na pripovedih informatorjev in virih, ki sem jih imela na voljo, želi biti komunikativen tekst, ki se ne izogiba humorju, metaforam ali indirektnirn sporočilom, zato da bi izzvenel bolj znanstveno. Po mojem mnenju je tako lažje doseči prikaz večplastnosti nekih družbenih odnosov, ki niso nikoli samo enoznačni. Tematski sklopi po posameznih poglavjih vključujejo poreklo družine in njeno družabno življenje, versko in politično usmeritev (1. poglavje), bivalno kulturo (2. poglavje). družinski krog in vzgojo otrok (3. poglavje), medsebojne odnose, prijateljske stike, izobraževanje, navade pri mizi in druge vsakodnevne navade Ler lov kot pomembno sestavino aristokratskega življenja (4. poglavje). C) gospodarstvu tn ekonomiji posestva govorim v 5. poglavju. Že samo dejstvo, da je grajska stavba s svojim dominantnim položajem simbolno izražala privilegirani družbeni položaj ne le njenih lastnikov, marveč tudi zaposlenih na gradu, ki so prav tako uživali sorazmerni družbeni ugled ("Dekle, ki je služila na Hmeljniku. je bila bolj imenitna,"), mi je vodilo misel na obliko, ki jo izražam tudi v tehniki pisanja. V poglavju Srebrna poroka pišem o praznovanju 25, obletnice poroke grajskega para kot "vsevedni pripovedovalec", Portret gradu, kot je naslov drugega poglavja, ponuja asociacijo na umetniško delo, O gradu ne govorim kol strokovnjak, marveč kot ljubitelj, ki želi Izvedeti tudi čim več faktografskih podatkov o umetnini, zato gre predvsem za opis. Poglavje Razgovor o otroštvu je zasnovano kot dialog med odraslimi, ki obujajo spomine na svoje otroštvo, so do tega obdobja kritični, vendar čustveno vpleteni. Izjave pripovedovalcev, ki so mi bile posredovane v pogovoru z njimi, povežem v situacijo, ki daje vtis hkratne prisotnosti vseh navedenih oseb pri razgovoru, čeprav ne gre za avtentično situacijo. Sledi poglavje Pisma, ki so vir in oblika sporočila, S pismi zelo pogosto povezujemo intimni svet, ki ga razkrivamo zlasti pri pisanju zasebnih pisem. Moja vloga je vloga komentatorke in prevajalke, saj so pisma napisana v nemščini. Družina Wambolt von Umstadt, ki je leta 1876 kupila posestvo in grad Hmeijnik, namreč prihaja iz Hess en a v Nemčiji. Misel za naslov Dnevnik gospodarjenja se mi je porodila ob prebiranju Anninih pisem v obliki dnevnika. Od leta 1938. ko je prevzela posestvo in se je družina preselila v Frischau na Moravsko v tamkajšnjo vilo. do leta 19-12 je staršem, bratoma in sestram pisala dnevniške zapiske, v katerih natančno poroča o dnevnem poteku svojega življenja, ki je bilo v glavnem povezano Z upravljanjem posestva. Kol raziskovalka pa sem želela s pomočjo ostalih virov osvetliti celotno organiziranost gospodarjenja. Jugovzhodna strmi gradu Hmeijnik okoli leta 1930. Jzjbtvteke Dolenjskega muzeja v Novem mestu. Skozi tekst sem želela poudariti, da je za vedenjem posameznih družinskih članov, odnosom očeta in matere do otrok, vzgojo, družabnim življenjem, obliko gospodarjenja in načinom življenja družine nasploh, razpeta določena men tal i leta. ki je usmerjala njihove vzgibe in ravnanja. Aristokratska mentaliteta je zahtevala podrejanje osebnih želja tradicionalnim aristokratskim vrednotam. Biti plemič je pomenilo dajati drugim socialnim slojem zgled poštenosti, zvestega izpolnjevanja dolžnosti, vdanosti državi in ljudstvu. Zavedanje, da so potomci številnih generacij plemenitega rodu, jim je dajalo moč, zato je bila družina, ki je utrjevala občutek skupne pripadnosti, zelo pomembna, prav tako tudi ohranjanje širših sorodstvenih vezi. Vsa aristokratska tradicija je temeljila na avtoriteti, zato je razumljivo, da je imela tudi religija zelo velik pomen Družina Wambolt von Umstadt je bila katoliška. V družini je bilo sedem otrok. Najstarejša Anna je bila rojena 1906. leto dni po poroki barona lluga Wambolta von Umstadta in baronice Ludovice, rojene kol grofica Harrach. Sledile so hčere Leopoldine, Antoniette in Maria Gabriele, nato sinova ];ranz Klemens in Philipp ter najmlajša hči Elisaheth. Otroci 30 GLASNIK SED 34/1 994, si. 3 wM mmm mBnMRlligiitM,, so bilo vzgojeni avtoritarno. Fantom je bila v skladu s tradicijo namenjena vojaška ali uradniška služba, zato so bili vzgajani špartansko, Dekleta naj bi bile gospodinje in matere. ki morajo naučiti svoje otroke aristokratskih navad in vedenja, predvsem pa srčne kulture in krščanske ljubezni. Ker pa je bilo obdobje med obema vojnama že čas, ki ni več zagotavljal tradicionalnih aristokratskih poklicev, je baron Hugo želel, da si vsi njegovi otroci pridobijo določeno izobrazbo in poklic, kar jim je kasneje omogočalo samostojnost Glede na to, da se družbeni jaz vedno oblikuje le v dvogovoru oziroma soodnosu z osebnim jazom, je bilo Zame pomembno, da predstavim vsakega družinskega člana predvsem kot posameznika, ki je kot osebnost našel svoje mesto v družbenem okolju kljub vpetosti v norme, ki jih je zahtevala aristokratska tradicija. Grad Hmeljnik je bil požgan v času, ko je le Se simbolno izražal politično moč bogatega tirana, ki jo je imet v srednjem veku. Ko so ga partizani Dolenjskega odreda 18. maja 1942 požgali, je eden izmed njih dejal; "Zgori, stari fevdalec!" V tem obdobju je bil grad Hmeljnik posestvo, ki se je borilo za svoj obstoj v spremenjenih družbeno-ek-onomskih razmerah. Zaradi te notranje protislovnosti se mi je tragedija ponujala kot ena izmed možnih oblik razumevanja usode gradu. Nalogo sem zasnovala v petih poglavjih (ne dejanjih, ker ne gre za uprizoritev), kot je značilno za dramo, ki seje razvila iz grške tragedije. Poglavje sem zaključila z epilogom, v katerem na kratko poročam o tem, kako je teklo življenje družinskih članov po požigu gradu do leta 1950. Pripis uredništva: V novembru 1994je bila diplomska naloga objavljena v 22. zvezku Knjižnice Glasnika Slovenskega etnološkega društva. Sprejemanje naročil po telefonu ali osebno prt Mihaeli Hudelja, tajnici SED. Nataša Konestabo UDK 728.94(49.7.12) : 719 IZ KRALJEVE PALACE POD SLOVENSKI KOZOLEC Takšnega zanimanja, kot je bilo v zadnjem času, slovenski kozolci še niso bili deležni. Prebujeno zanimanje javnosti se je v slovenskem časopisju zrcalilo v naslovih kot: Harmonija kozolca, Slamnati samotar, Kozolec -lesena harfa na prepihu časa, Samci brez strehe, Kozolca na angleški travici, zahvaljujoč, predvsem, "akciji Nedeljskega dnevnika za promocijo Slovenije in ohranitev kulturne dediščine", poimenovani "Kozolec za princa Charlesa". Enako je bil naslovljen tudi uvodni članek v Nedeljskem dnevniku, 6. marca 1994, ki je podal potek, namen in cilje akcije. Članek je s svojo vsebino, med clnjgim, izzival prav slovenske etnologe, s tem pa najprej izzval študente 4. letnika etnologije in kulturne antropologije. V drugačnih okoliščinah, če bi to bil le en članek in ne akcija, bi to pisanje šlo verjetno mimo nas. Ker pa je bil to članek iz niza mnogih, v več mesecev ¡rajajoči akciji, ki je v svojem naslovu nosila promocijo Slovenije in ohranitev kulturne dediščine, smo študentje svoje nesu injanje s potekom akcije iz fakultetnih predavalnic prenesli v odmev na uvodni članek. S kolegico Bojano Rogina sva naslovili odgovor Z "Iz kraljeve palače pod slovenski kozolec" in la ko odprli sila zanimivo, do končne postavitve kozolcev v juniju trajajočo! debato o slovenskih kozolcih. Najbolj sporni so nam od vsega začetka bili kraj in potek k*r komu je bila akcija sploh namenjena. Že po naslovu sodeč - "Kozolec za princa Charlesa" - in po izjavah nosilcev l1' bila akcija namenjena predvsem prestolonasledniku -harlesu, ki se "...ukvarja z arhitekturo in etnologijo, zanima Pa ga tudi kmetijstvo", in ki na svojem posestvu od konca julija dalje že lahko suši seno na kozolcu. Akcija oziroma | n'gi kozolec je bil namenjen tudi obiskovalcem v glasbenem vrtu oxfordskega muzeja Pitt Kivers. Po besedah "opcev akcije je že lani zbudil izjemno pozornost "...prvi ozolec iz Slovenije, ki so si ga Angleži lahko en dan Ogledovali v središču Londona... in potem dva meseca na godnem oddelku slovite trgovine Liberty". Akcija ; Celjskega dnevnika pa naj bi tudi pran lovi rala Slovenijo 1,1 oltranjala njeno kulturno dediščino. sL. Kozolci so tako postavljeni, pozornost medijev pritegnjena, samo po sebi pa se postavlja vprašanje, kaj so s postavitvijo na posestvu angleškega plemenitaša in v glasbenem vrtu muzeja v Oxlordu pridobili Slovenija in slovenski kozolci. Promocija Slovenije naj ne bi temeljila na dopovedovanju, da Slovenija ni Slovaška, čeprav s Slovaki delimo marsikaj: že samo ime v slovaščini, barve v zastavi, kot tudi kozolce, v dokaz skupnim slovanskim korenom in podobni usodi S podobnimi neizvirnimi promocijami delamo Sloveniji bolj medvedjo uslugo. Dva kozolca na angleških tleh sicer res nista osiromašila slovenske pokrajine, ostaja pa dejstvo, da se akcija še ni lotila temeljnega - k čemur jo navaja že njeno ime - ohranjanja kulturne dediščine na Slovenskem, česar, kot trdijo nosilci akcije, ne omogoča restriktivna spomeniškovar stvena zakonodaja in pomanjkanje volje v spoineniškovar-slvenih ustanovah Potemtakem, se sprašujem, kdo prnmovira koga v tej akciji, saj je poln kozolec sam sebi najboljša promocija? Če so že hoteli v promocijo Slovenije in njene kulturne dediščine vključiti princa Charlesa, smo predlagali, da bi naj ga za stroške postavitve kozolca na njegovem posestvu raje povabili v Slovenijo. Zagotovo bi ga spremljala armada novinarjev in promociji Slovenije v svetovnih medijih bi bilo zadoščeno. Veliko prahu med nosilci akcije je dvignil naslednji stavek v najinem drugem in zadnjem odgovoru: "Kozolec, ki ne služi svoji prvotni namembnosti (hranjenje pridelkov in orodja), turistični ali kateri drugi dejavnosti ali pa ni spomeniško zaščiten, je nesmiselno ohranjevati, četudi se znajde na skladovnici drv." In bil napačno interpretiran. Neizogibno namreč je, da smo že izgubili, in še bomo, številne izjemne dosežke materialne kulture, saj ne moremo ohranjevati vseh njenih primerkov. Nekatere kozolce bo ohranila stroka v obliki zaščitenih spomenikov kulturne dediščine, muzejev na prostem ali "in situ", nekatere bo, tudi z ugodnejšo davčno zakonodajo, ohranjal kmet in jih obnavljal svojim potrebam ustrezno. Za nekatere zanimanja pač ne bo in naravna selekcija bo opravila svoje, in v tem ni prav nič slabega. ČASNIK SED 34/1994/ št. 3 31 Ohranili se bosta njegova oblika in namembnost, kar pomeni, da sta takd popolni, da ustrezata tudi današnjemu načinu gospodarjenja. Spreminjajo se predvsem materiali. Res je, da so lesene Stebre v glavnem zamenjali betonski in da leseni stebri že dolgo stojijo na kamnitem ali betonskem podstavku. Toda v času, v katerem so naravne zaloge še kako dragocene, bi lahko uporabili nove zamisli, kako gradnjo kozolca prilagoditi novim Časom in naravovarstvenim zahtevam 20. Stoletja, Pozitivni naboj akcije naj se ne bi ustavil zgolj na lioruk selitvah kozolcev in polemikah v slovenskem časopisju, temveč se naj preusmeri v skupno dolgoročno reševanje ciljev, ki so bili v akciji sicer zastavljeni, a, žal, še nenačeti: sprejem ustrezne davčne in spomeniškovarslvene zakonodaje, ki naj bi pomagala z nasveti, materialom in denarjem, vzgoja nadaljnjega rodu lesarjev, iskanje novih l unkcij artefaktov tradicionalnega kmetijstva, Kozolci, kol tudi drugi dosežki ljudskega stavbarstva, pač niso samo stvar kmetov, etnologov in arhitektov, temveč Širše kultu 10varstvene zavesti. Bojan Baskar _______ ______ _______ _ MISTERIOZNA ETNOGRAFIIA UDK 39 : 572.026 Dovolite ml, da kot outsider in nepovabljen (ne pa tudi neizzvan) brez sovražnih namenov povem nekaj svojih misli o vprašanjih, ki zadnje čase tarejo raso skupnost. Rajko Muršič v zapisu "O razmerju med etnologijo in kulturno antropologijo ter predvsem o teoriji v etnologiji: žolčno provokativni esej za enkratno uporabo" uporabi sibilsko oznako "spor oddelkov" (ne več "spor fakultet").2> Gre za spor med oddelki kakšne fakultete (aH več fakultet) ali gre za spor na kakšnem oddelku samem i E tnologi, kolikor jih poznam, niso vsi prepričani, da se naši etnologiji obeta sijajna prihodnost. Rajko Muršič v že omenjenem članku sklene s črnogledo napovedjo, da "bomo po asfaltu še naprej hodili bosi. Ali obuti kvečjemu v izposojene opanke.' Iz konteksta, v katerem je napoved dana, si jo je mogoče razlagati vsaj na dva načina: 1) da bo etnološka skupnost v vsakem primeru ostala bosa (in bo nemara le njeno antropologizirajoče krilo nosilo sposojene opanke?); 2) da bodo bosi ali v sposojenih opankah hodili po asfaltni cesti samo tisti etnologi, ki bodo ostali gluhi za izziv antropologije. V zadnji instanci me je k temu zapisu pripravila okoliščina, da se zdajšnje zagate nacionalne etnologije artikulirajo na straneh Glasnika SED predvsem kot pretresanje razmerij oziroma meja med etnografijo, etnologijo in antropologijo, Ta preokupacija je lahko epistemološka, in kot epistemološka preokupacija je to tudi moja preokupacija. O teh vprašanjih sem tudi sam pisal in prav kot posledica tega pisanja se je moje ime začelo pojavljati na straneh vašega cenjenega Glasnika. Pretresanje omenjenih razmerij seveda ni zmeraj epistemološko. Zaradi tega je tudi mogoče izkoristili 1) GlasuIkSHD. -,4/1994. št 1-2, sir 10-16. i) GUtsiifjt SED, .14/1994. št. 1-2, sir. 14 J) Glasnik SKD, 34/1994, št. 1-2. sir. 16. priložnost in navreči, da je razmejevanje sosednjih ved tipično slovenska vrtičkarska strast (vrnjena slovenskemu vrtičkarskemu značaju, pravi MuršiČ v članku). Prav gotovo: če ves čas le razpravljamo o mejah med vedami, o njihovih pristojnostih in o njihovih pravih imenih, nam zmanjka časa za razvijanje teh ved. Natalija Vrečer zato zaklinja čase, ko bomo ... v slovenski etnologiji ... in kulturni antropologiji "lahko nekega dne razpravo o teh dveh oz. eni vedi že zaključili in se raje posvetili sadovom teh dveh znanstvenih ved, se pravi le raziskavam".1' Vzkiik je v zdajšnjem ozračju razumljiv, toda vede ni mogoče plodno razvijati, če njena epistemološka vprašanja enkrat za vselej naženemo v kot Preden grem naprej, naj Še dodam, da se ne morem docela strinjati s tole Muršičevo trditvijo: "Problem slovenske etnologije pa je v tem, da je edini vrtiček, ki ji ga priznavajo ostale široke kot njenega, prav 'gartlc' tradicionalne 'ljudske' kulture...'". Veda, ki ji pripadam po institucionalni delitvi akademskega dela. vsaj na mojem "delovnem mestu" zagotoviš ne gleda na nacionalno etnologijo zviška in še bolj zagotovo ne vidi njenega predmeta omejenega na tradicionalno "ljudsko" kulturo. Gotovo pa je res. da je ugled vsake vede najprej odvisen od solidnosti njenih rezultatov in šele nato od dojemljivosti drugih ved za njene rezultate. Nekoliko sem tudi zadržan do pejorativnih konotacij, ki jih je nasploh deležen pojem vrtičkarstva. Prav etnologi bi morali po mojem povrniti metafori vrtičkarstva ugled, saj se s to prijetno trivialno dejavnostjo privilegirano srečujejo in zato tudi lahko vedo, da svet vrtička rje v navadno ni zaplankan svet, temveč inovativen svet ekspei i mentalnega brkljanja, Kateri so bili tisti modernizmi, ki so med Slovenci tako uspešno očrnili njihovo sicer tako priljubljeno dejavnost? O razmerjih med etnografijo, etnologijo in antropologijo se tu nisem namenil posebej razpravljati. Zazdelo se mi je, da hi že skoraj moral povedati kakšno besedo sebi v bran 4) Viveer Natalija. Etnološki i.hkus antropološki pristop- t: Glasnik SHP-34/1994, št. 1-2, str. 17. 5) MurŠiČ Rajko, O razmerju med etnologijo In kulturno antropologijo t?r preditmm o teoriji r etnologiji. V: Glasnik SKD, 34/1994, št. 1-2. str. 10. 32 GLASNIK SED 34/1994, it. 3 OBZORJA STROKE i■ mnaanllillllllHIIHIIilll11 in da hi hkrati s tem laliko nazorno pokazal, kako je prišlo do krepkega nesporazuma, zaradi katerega me je univerzitetni profesor etnologije na Filozofski fakulteti Slavko Kremenšek najprej obdolžil za izvajalca napadov na etnolo gijo, kmalu zatem pa me navedel še kot "najnovejši primer" podcenjeval neg a odnosa do etnografije ler umevanja, da naj bi imelaemologija '"nadrejeni značaj' nad 'etnografskim delom ". Ce napadam etnologijo in obenem postavljam etnologijo nad etnografijo - kako mora m tedaj prezirati šele etnografijo! Priznati moram, da sem bil ob drugi omembi osupel (ob prvi ne), še toliko bolj zato, ker je obe moji grdobiji Kremenšek dokumentiral z istim navedkom iz moje spremne besede h knjigi J. Goodyja Med pisnim in ustnim, kjer sem izjavil, da se "tradicionalni folkloristi in poznejši etnologi Evrope ... po svoje motajo med odpadki zgodovine". Ko je Kremenšek v tej izjavi razbral napad na etnologijo, nisem bil osupel. Zadevo sem si razložil s tem, da je preveč občutljiv na rabo trivialnih besed (motati se, odpadki) za opisovanje resne dejavnosti in resnega predmeta njegove Vede. Zdaj mi je v moralno oporo Rajko Muršič, ki se v omenjenem članku začudi, zakaj etnologi ne zmorejo nonšalance fizikov, ko govurijo, da je "njihov" kvark čudna reč. ('['udi med psihoanalitiki se najdejo laki, ki so ponosni, da njihova veda prežvekuje ostanke filozofije; in v resnici obstajajo tudi etnologi in antropologi, ki menijo, da sta zadevni vedi bricolage, po domače brkljarija.) Zdelo se mi je škoda, cia Kremenšek ni bil pripravljen upoštevati kontekstu, iz katerega je lepo razvidno, da se izjava nanaša na listi čas, ko se etnologija še ni einancipirala od zgodovine ko je bila še manjvredna historična poddisciplina ("manjvredna kajpada v očeh zgodovinarjev) in se je ukvarjala Z zgodovino tistih "od boga zavrženih" ljudstev, ki se "pravim" Zgodovinarjem niso zdela vredna pozornosti. Vzvišeno gledanje na etnologijo je med zgodovinarji živo še danes in ost moje izjave je bila uperjena proti Zgodovinarjem, ne proti etnologom. Ker pa sem vse prej kot poznavalec zgodovine slovenske etnologije, sem bil zares osupel, ko sem zvedel, da pravzaprav Še bolj kot etnologijo preziram etnografijo in da sem le člen v verigi nekih Slovencev, ki so v petdesetih letih menili, da je etnografija manjvredna od etnologije. Šele iz konteksta se mi je posvetilo, da je Kremenšek moje "tradicionalne folklor is te in poznejše etnologe 1: v rope" samodejno prevedel v "etnografe" in da tega ni storil iz kakšne kapriciozne volje po ponarejanju moje trditve, temveč v docela logičnem skladu s svojim minevanjem etnografije. Kienieiišku pomeni etnografija etnologijo Evrope; ali natančneje;: distinkciji med etnologijo in etnografijo ustreza distinkeija med Volkerkunde in Volkskunde. Etnografija v tem pomenu je figurirala tudi v nekdanjem imenu oddelka 1 Oddelek za etnologijo in elnografijo). Kremenšek je zasipal mnenje, da gre za enotno vedo in da "institucionalno" ucevanje med etnologijo neevropskih ljudstev in etnologijo evropskih ljudstev spominja na aparlhcid. Zalo je podpiral odločitev, da se etnografijo v imenu oddelka izpusti. Z njegovo argumentacijo se absolutno strinjam, strinjam se tudi, da je bila takratna odločitev za spremembo imena °ddelka pravilna, ne razumem pa, zakaj se ga zdaj - v ^potrebrij konfrontaciji z "nebodijihtreba" antropologi OU-va dvom o pravilnosti te odločitve. Meni etnografija niti v sanjali ne pomeni etnologije 'vrope ali etnologije Slovencev ali Volkskunde. Z et-n(>gralijo razumem zbiranje podatkov na terenu (opa- 61 Glasnik SED, 33/1993, 3-4. 71 G!«snik S!-j). 34/1994, št. 1-2. str. S. zovanje, pogovori itn.) in pretežno deskriptivno obdelavo teh podatkov. Do nedavnega sem bil prepričan, da je taksno umevanje etnografije danes splošno, še zmeraj pa sem prepričan, da izrazito prevladuje. Ne verjamem, da je zunaj "nemško-slovanskega kroga" mogoče najti koga, ki mu etnografija pomeni etnologijo Evrope ali njegovo nacionalno etnologijo; kvečjemu je mogoče najti koga, ki mu je ta malone ezolci ičen pomen pojma etnografija poznan. I Ikran pa je tudi današnji pomen pojma etnografija v "nemško-slovanskem krogu" (naj mi bo odpuščena ta skovanka, ki jo uporabljam zgolj kot deskriptivno skrajšavo) dodobra znan. Navsezadnje je že Malinowski razumel etnografijo v današnjem pomenu. V tem pomenu jo, če nisem ravno v hudi zmoti, razume tudi moja generacija slovenskih etnologov. Etnografija v tem pomenu je standardno opravilo tako etnologov kakor socialnih ali kulturnih antropologov. Ker je etnografija' specifično opravilo etnologov in antropologov, vendar pa ni njihovo edino opravilo, bi bilo nesmiselno govoriti o elnografiji kot vedi. S principi etnografskega dela se ukvarjata etnologija in antropologija v ustreznih razdelkih. Takšno umevanje etnografije nedvomno razodeva vsakdanja raba besede. Pretežno deskriptivne etnološke oziroma antropološke monografske študije se navadno imenujejo etnografske monografije. O nekom se reče, da je njegova etnografija dobra (bogata, izčrpna, zvesta.,,), da pa ni mogoče isto trditi za njegovo teoretizacijo (ali da leoretizacije sploh ni: o takem etnologu ali antropologu se reče, da je zgolj etnograf). Ali pa narobe: o Levi-Straussu Angleži pravijo, da je sicer dober teoretik, da pa je njegova etnografija (njegov "teren", pa tudi njegovo ravnanje z etnografskimi podatki) dvomljiva In tako naprej Tako razumljeno etnografijo prakticiram tudi sam. V etnografskem opravilu vidim veliko več kot nujno zlo, etnografije ne podcenjujem in pri leni mi je vseeno, ali se nanaša na Slovence ali na koga drugega. Z veseljem pa bi slišal Kremcnškovo pojasnilo, zakaj operira s pojmom etnografije, ki je že dolgo zunaj splošne vsakdanje rabe, torej z anahronističnim pojmom. Zanimalo bi me tudi zvedeti, s katerim imenom označuje lista opravila, ki se danes imenujejo etnografija. Zanima me še, ali Kremenšek dananjega izrazito prevladujočega pomena pojma etnografija zares ne pozna, seveda pa kaj takega težko verjamem. Kajpada lahko razumem, da se Kremenšek navezuje na terminološko tradicijo slovenske etnologije. Da ima do te tradicije kakršen koli odnos, je najbrž hvalevredno, ni mi pa jasno, zakaj bi morali bili sužnji le tradicije celo tedaj, ko gre za vprašanje zastarele terminološke rabe. Je morda ta terminologija ustreznejša, pravilnejša, boljša? V etimologiji besede etnografija ni nič takega, kar bi napotovalo k etnologiji Evrope. Prepričan sem, da Kremenšek ve, da je etnografija v pomenu etnologije Evrope rezultat idiosinkraličnih "zgodovinskih okoliščin": taistih okoliščin, zaradi katerih so npr Francozi etnologiji Evrope pravili folkloristika, Ali drugače povedano: zakaj se zdi Kremenšku samoumevno, da se slovenska etnologija ozira po nemški? Je to nujno zaradi kakšne metafizične podobnosti duš ali je nemara današnja nemška etnologija - v kar nisem nili najmanj prepričan -najboljša od vseh? Ali pa gre zgolj za samoumevnost, ki je učinek tradicije in njenega determinafivnega vpliva na učenje tujih jezikov? GLASNIC SED 34/1994, Št. 3 ■33 ..iwtilllliliMB Aleš Gačnik, Stanka Gačnik FOTOGRAFIJA KOT TOTALNA INFORMACIJA IN VIR ZNANJA "Pogled v zgodbo" skozi umetniško fotografijo Branka Lenarta Če je pred časom veljalo prepričanje, da fotografija ni umetnost, danes ta stereotip prav gotovo ne drži več. Umetniško fotografijo lahko in moramo obravnavati in upoštevati kot relativno samostojen del celote likovne umetnosti. Skoznjo je prav tako moč verificirati odnos do sveta in samega sebe, obenem pa spoznavati in razbrati trende v sodobni likovni umetnosti. Ko gledamo fotografijo, nam je jasno, da je to nekaj iz preteklosti, vendar je hkrati tudi za prihodnost, za večnost. Nenazadnje pa je fotografija tudi dokument neke realnosti, bodisi kot spomin na nek dogodek, osebo, kraj... V suka fotografija, tudi umetniška, pa je hkrati tudi totalna vizualna informacija in kot taka vir za znanstveno raziskovalno delo, tudi etnološko. Še preti leti so najbolj zagrizeni zagovorniki audiovizualnih medijev v etnoloških vrstah govorili o t. i, etnološki fotografiji, etnološkem filmu, etnološkem predmetu itn., pa čeprav nikoli niso pojasnili, v čem se kaže razlika med "navadno" fotografijo, filmom in predmetom nasproti t. i etnološkim. Skoraj heretično je bilo takrat podvomiti v te resnice in se jim zoperstaviti. Tudi danes bi se med slovenskimi etnologi na to temo kresale iskre in različna mnenja, o katerih pa ne bi razpravljali na tem mestu. Nenapisana pravila o tem. kaj je lahko "etnološko" in kaj ne, obstajajo predvsem v glavah etnologov, manj pa znotraj možnega v metodologiji same znanosti. Umestno si je zastaviti vprašanje: ali je vsako dejanje, povezano s participacijo etnologa, že samo po sebi etnološko?! Tako kot ne moremo govoriti o etnološkem kozarcu, pa čeprav se npr ta kozarec nahaja kot eksponat v t i etnološki zbirki ah depoju, tako tudi fotografije le iste uiuzealije ne moremo označiti kot etnološko. Obstajajo le kozarci, bodisi v realnem kontekstu, muzejskem, bodisi na fotografiji, filmu... Informacijske znanosti, med katere spada tudi muzeologija, vidijo v predmetih ali fotografijah predvsem vizualne informacije, ki predstavljajo ncizčrpljiv vir znanja in informacij. Vsaka icmeljna znanstvena disciplina si svet ogleduje in razlaga po svoje, pač v skladu z metodologijo in metodiko te discipline. V primerjavi z različnimi fotografijami se je t. i. umetniška fotografija razmeroma malo uporabljala v etnološke raziskovalne namene. Kot da je premalo "avtentična" in povedna!? Dileme in žagale, povezane s vprašanjem avtentičnosli in neavtentičnosd, originala in kopije, rekonstrukcije in modela itn., zagotovo begajo marsikoga, ne le etnologe. Kljub temu pa to ne pomeni, da tudi umetniška dela {ne le fotografije) ne morejo biti relevanten vir za etnološko raziskovalno delo. Ne le realistična, temveč tudi abstraktna postm o de mistična slika je lahko etnološko povedna. Navsezadnje so "za" slikami in fotoaparati l|udje, ponavadi z imenom in priimkom, različno stari, prihajajo iz mest ali vasi, so "profesionalci" ali "amaterji",.. Umetnine so na žalost pozabljen, vendar potencialen in vse premalo uporabljen vir za etnološko znanstveno-raziskovalno delo. V tem prispevku izpostavljava "etnološkost" v enem od ciklusov umetniških fotografij mojstra Branka Lenarta. Del fotografskega opusa zajema ciklus iz let 1982 198'i, na katerih je Lenartov fotografski objektiv ujel osebne bivalne prostore ljudi, ki v njih prebivajo. Na razstavi "Bivalni prostori"1' se na 32. fotografijah soočamo z načinom življenja 45, posameznikov, tako moških kot žensk, z različnimi življenjskimi usodami. Pa naj gre za način bivanja, razumevanja in čutenje prostori 16. letne dijakinje Didi ali 82. letne gospodinje in vdove Albine. /. notranjščino "domovanj", ki so specifične in lastne vsakemu posamezniku posebej, nam Branko Lenari želi pokazati, da se opremljenost določenega prostora kaže kot manifest lastnih potreb po konkretnem domu oziroma kot socialna nuja pripadati nekemu okolju, ga sprejeti in se z njim identificirali, Fotografije nam tako omogočajo, da se skupaj s fotografom in z njegovim načinom umetniškega dojemanja sveta in življenja soočimo s pogledom v najrazličnejše bivalne prostore različnih ljudi, ki so med seboj nezamenljivi, lastni in specifični vsaki osebi posebej, Saj vemo, da bi dve osebi enak prazen prostor opremili povsem različno in v skladu s svojimi željami in potrebami. To različnost in osebno individualnost domovanj umetnik Se dodatno izvirno definira Z imenom, starostjo, poklicem in krajem bivanja lastnika določenega bivalnega prostora Paleta raznolikih prisvajanj bivalnih prostorov se nam tako kaže tudi skozi poklice, dejavnosti in hobije "nevidnih oseb. Od gospodinj, kmetov, dijakinje, študentov, grafika arhitektov, izdajatelja, Živinozdravpika, učiteljice, umet nikov, prodajalke, kontrolorja, urednice, pisatelja, "alternativnega" zdravnika, slikarja, novinarke, fotografa, izdelovalke kitk, do frizerke in zbiralke umetnosti. Istočasno pa fotograf Branko Lenart mojstrsko in s pre-finjenim občutkom doseže, da se fotografija nadaljuje v zgodbo, l-otograf je zabeležil nek trenutek nekega prostora in ga tako dokončno definiral v fotografiji, gledalec pa je tisti, ki lahko svobodno v svoji domisli j i nadaljuje zgodbo 1} Potogmj in profesor fotografije Branko Lenart Je sicer rojen Piujčan {!04n} ventlar&tod leta 1954 züä t> Gradcu t)sosednji Avstriji. Fotografija in njena izpotv.dna moč gaje pritegnila že zelo zgodaj in se ji je kasneje tudi poklicno posvetil. Študijsko se je IzpopolnjenaI r Italiji in Angliji, i nojem izredno ustvarjalnem življenju je veliko razstavljal (skupinska in Samostojno) doma r Avstriji in r tujini {Nemčija. Italija. Anglija. ZDA. ¡aponsba), kjerje bil tUdI pogostokrat nagrajen. Njegove serije fotografij so objavljene v mnogih fotngmfitkih revijah in publikacijah po vsem sveta, fotografije pu hranijo v številnih muzejih in zbirkah. Uvrščen je med vodilne evmjrske fotografe svoje generacije. J) Tehnični jxidatki o razstai r Na ogled je bila v prostorih MihehČeve galerije na Ptuju (Pokrajinski muzej Ptuj) od 16. 9. do 16. 10. 199-1. besedilo v zloženki (400 izvodov) in izbor fotografij Stanka Gačmk postaiiten razstave, Branko Lenari in Stanka Gacnik oblikovanje vabila, plakata in zloženke. Janko Marinič. J) Ker gre v ciklusu fotografij "Bivalni fjrostori" za izraziti> prostorski' fotografijo, polno "akcije" in navidez marginalnih individualnih zgodh luijražličnejših predmetov, ki so pogojeni s kadrom fotografije, obstaja mož uns!, cia gledalec vidi ista sliko popolnoma drugače, kot jo je videl v trenutku sprožitve umetnik sam Avtor nam tako ponuja le okvir zä nadaljna možna razmišljanja in interpretacije Možne zgodbe pa raztezajo iz fotografij v prostor... 34 GLASNIK SED 34/1994, it. 3 HUI In kol so bivalni prostori različni, .so različne in drugačne zgodbe, ki se nadaljujejo. O različni starostni in socialni strukturi "nevidnih oseb" ter njihovem načinu življenja govorijo tudi različni prostori, tako javni kot intimni: kuhinje, dnevni prostori, spalnice, kabineti, kopalnice in stranišča. Na dileme redoljubno - nercdoljubno, lepo grdo, čisto -umazano itd, si lahko odgovorimo vsak zase. Preko oblek, različnega sadja in zelenjave, namiznega pogrinjka ipd lahko prepoznavamo različne letne čase ali dele dneva in ob tem različne življenjske stile, nam nepoznanih oseb. Fotografije nam tako omogočajo vpogled v neko selektivno realnost različnih domovanj, ki pa jo mojster Lenart vidi in dojema povsem osebno in lastno svojemu gledanju opazovanju okolice in hotenju po izpovednosti. Na tak ustvarjalni način in z dodatno uporabo barve se je poskušal približati predvsem fenomenu "meščanskega realizma". Tako gre predvsem za izseke/odlomke domovanj prijateljev in znancev. In kol pravi Branko Lenart, se v teh fotografijah (z zgodbo) zrcali in odseva tudi del njegovega lastnega domovanja. 4) Kot zanintivosl lahko izj/ostat Imo ciefstun, da mojster fotografije Branko Lenart ta* its t vti tjet siTijfotografij isU'i^ct hired ucvci jnoslofct Nusprotno V vsakem prostimi naredi le 3 do 4 fotografije, kalin ih kompoztčfta ni zrežirana in "akcija" ¡¡redhodno dogovorjena, temveč je reviičlvt Tudi umetniška fotografija je dokument neke realnosti. S pomočjo fotolehnike in tehnologije je gospod Lenart ob lem, da je ustvaril opus umetniških fotografij, muzealizira! tudi realnost samo. /.a etnologe in kust.use-etnolc.jge je ob razumevanju "moči" vizualnih medijev pomembno, da ob fikciji in estetskem Ugodju, ki (ne) veje iz umetnin, iščejo tudi v umetniški fotografiji ne le vidna, temveč tudi nevidna sporočila! Moica RamŠak PO POTEH LJUDSKEGA STAVBARSTVA SLOVENIJE - IN THE FOOTSTEPS OF VERNACULAR ARCHITECTURE IN SLOVENIA Ministrstvo za kulturo, Zavod Republike Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine, Ljubljana 1994, 7 77 str., ilustr. Vzporedno slovensko besedilo in angleški prevod. 22. do 24. septembra 1994 so potekali Dnevi evropske kulturne dediščine, ki jih je pripravil Svet Evrope. Kon-servacorji zavodov za varstvo naravne in kulturne dediščine so pripravili oglede etnoloških spomenikov: Vito Hcizlerv ^vodnjah, Velenju in Rogatcu; Vladimir Knific v Kropi; Ulja na Medved \n Jelka Skalickv v Lovrencu na Pohorju, ■^enijanžu nad Dravčami in Šmartnem na Pohorju; Eda ^n3arm BojanKlemenčičvŠtanjelu, Gočah in Idriji: Eda lenčiČMoharv Sečovljah in Ravnu; Dušeni St/varv Šmarjah 111 Apneniku; Zvezdana Koželj pa je v Vodnikovi domačiji v Ljubljani predstavila publikacijo Po poteh ljudskega s avharstva Slovenije, katere avtorji so navedeni etnologi konservatorji 'o je že tretja knjiga iz zbirke Vodniki po poteh sloven-I kulturne dediščine. Leta 1992 je izšla prva, Po poti '•'ročnih spomenikov Slovenije, leta 1993 pa po poteh rim-vojakov v Sloveniji. S1 ppteh ljudskega stavbarstva Slovenije je knjiga, ki na k ^'kaliin bf) vsekakor dobrodošla ne samo u knjižni]^ po lica h Slovencev, ki imajo pozitiven odnos do etnološke stavbne dediščine, ampak tudi v žepu angleško govorečih popotnikov. Etnologom in študentom pa bo poleg svinčnika, zvezka, fotoaparata in diktafona dobrodošel pripomoček tudi v njihovi terenski bi.sagi, saj so v knjigi predstavljeni modeli nekakšni Zgledi za muzejsko, turistično in obrtno dejavnost, ki se lahko razvije v prenovljenem objektu ljudskega stavbarstva, izbor predstavljenih objektov je šopek izbranih cvetk, ki so jih etnologi konservatorji obnovili in jih primerno predstavili širši, ne samo etnološki javnosti. Vezava v mehke platnice in tisk na umetniškem gladkem papirju la strokoven sistematični pregled vzdrževanih, prenovljenih in za javnost dostopnih spomenikov ljudskega stavbarstva napravi za praktičen priročnik, ki se zaradi (pre)pogostega prelistavanja ne "izrabi" prehitro. V etnološki "vodniški" literaturi je knjiga Fo poteh ljudskega stavbarstva v Sloveniji "že" tretja te vrste, torej za Stotimi najlepšimi kmečkimi hišami na Slovenskem dr Ivana Sedeja iz leta 1989 in Vodnikom po slovenskih muzejih, ki je izšel leta 1992 Kot taka predstavlja temeljno strokovno in popularizacijsko delo etnologov konservatorjev in io ne le z arhitekturnega, umetnostnoz¡godoviriskega in etnološkega zornega kota, pač pa širše; spomenike ljudskega stavbarstva obravnava sistematično v luči raznovrstne dejavnosti varstva naravne in kulturne dediščine, s poudarkom na predstavitvi njihovega pomena in varstvenih posegov na njih in ni le razvojni ali pa tipološki pregled obravnavane tematike V knjigi niso predstavljeni samo objekti ruralnc stavbne dediščine, ampak tudi delavska stavbna dediščina. GLASg|K SED 34/1994, šl. 3 3 S Ifl l1» uvodu dr. Jelke Pirkovič in Zvezdane Koželj, ki pojasnjujeta - piva - prednosti In pasti tovrstne predstavitve in - slednja - vzroke in načine varovanja ljudskega stavbarstva, slecli najprej zemljevid Slovenije z dvainštiridesetimi kraji, kjer najdemo v knjigi predstavljene etnološke spomenike. Že iz zemljevida (in iz kazala) se da razbrati, da so predstavitve etnološke stavbne dediščine dokaj enakomerno razporejene po posameznih pokrajinah. Tako so etnologi konzerva to rji iz kranjskega, novomeškega, celjskega in mariborskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine prispevali opise po šestih hiš, novogoriški tn ljubljanski regionalni zavod sta se lotila sedmih in piranski Medobčinski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine štirih reprezentativnih poslopij. Pred posameznimi pokrajinsko razvrščenimi stavbnimi opisi najdemo Se podrobnejši izsek iz zemljevida Slovenije, pred opisom vsakega etnološko pomembnega spomenika pa Se oddaljenost od Ljubljane in koordinate, po katerih lahko stavbo najdemo v Atlasu Slovenije. Opisi objektov ljudskega stavbarstva obsegajo lego v pokrajini in naselju, posege in dejavnosti in so dvojezični - slovensko angleški. Opremljeni so z reprodukcijsko kvalitetnimi fotografijami in načrti zavodov za varstvo naravne in kulturne dediščine in Fakultete za gradbeništvo in geodezijo - Šole za arhitekturo, za vsakim od njih pa so še nepogrešljive reference, telefonske številke in naslovi ustanov, lastnikov ali oskrbnikov, s katerimi se lahko dogovorite za obisk, nakazana pa je tudi možnost dostopa z avtomobilom iz najbližjega večjega naselja. Sledita seznam temeljne literature o ljudskem stavbarstvu in naslovi muzejev z etnološkimi zbirkami v Sloveniji. Knjiga po poteh ljudskega stavbarstva Slovenije je nastala v rekordnih štirih mesecih in je zgled poenotenja metod predstavitve v spomeniškem varstvu, s tem pa odgovarja tudi vsem tistim, ki dvomijo o učinkovitosti etnološkega konservatorstva. Hkrati s knjigo so bili natisnjeni plakati, na katerih so predstavljeni objekti, ki so bili vključeni v dneve kulturne dediščine. Dvojnost etnološkega konservatorstva, ki je razpeto med reševanje stavbne dediščine pred propadom in puhliciranje za etnološko in laično bralstvo, je dobilo s knjigo še en plus v prid slednjemu, iSi '. T' 1 ■ !- . '.■■■ í ■ ■ ■ ■ s; i v ' ■ ■ < *i- ': ~; i; i. ■' s '' ■ .'■■*' T''1-' kul l u nu dviliščiiiu l iic huropu.m Ik, (Jays I Ct Joirnc! . ■ r■',. ni,i . tin 11: i! [" r- ■ ■: 11 r. r Po poteh ljudskega stavbarstva Slovenije In the Footsteps of Vernacular Architecture in Slovenia PRIHODNJA ŠTEVILKA: ETNOLOGIJA V OSNOVNI SOLI Riiiiiž, Šolarke v Horjulu okrog leta 1926. 12 dokumentacije OEIKA. 36 GLASNIK SED 34/1994, it. 3 OBZORJA STROKE Paša Hribar POMEN PRVE MEDNARODNE ETNOLOŠKE ŠOLE Slovensko etnologijo lahko že po dosedanjih sodelovanjih etnoloških institucij in posameznikov na mednarodnih srečanjih in simpozijih, kot tudi po siceršnjih strokovnih povezavah in izmenjavah, uvrstimo med k mednarodnemu sodelovanju odprte slovenske znanosti. K njeni odprtosti je nedvomno prispevala tudi mednarodna etnološka Šola, ki je potekala v Piranu od 21. do 27. avgusta, njen pomen za slovensko etnologijo pa je še toliko večji zaradi tega, ker je bila to prva mednarodna poletna etnološka šola v svetu sploh, potekala pa je v organizaciji slovenskih znan-stveno-raziskovalnih institucij. Organizirala sta jo Inštitut za multikulturne študije pri Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani (dr. Zmago Smitek in mag. Uorut Brumen) ter Institutum s tudi o rum Humanitatis, ki deluje pri Oddelku za sociologijo (dr. Iztok Saksida). Na njej je sodelovalo preko petdeset udeležencev - profesorjev, raziskovalcev in študentov iz univerz v Berlinu, Firencah, Freiburgu, Lausanni, Londonu, Pragi, Zagrebu, Ljubljani ter iz Srednjeevropske univerze v Pragi. Jedro mednarodnega srečanja so sestavljali Irije vsebinski sklopi. Osrednji je bil namenjen razmerju med etnologijo m nacionalizmom, oziroma metodološkim vidikom etnološkega raziskovanja pojavnih oblik nacionalnega v sodobni Evropi, Drugi del etnološke šole je bil namenjen predstavitvi mediteranskih študij in tretji predstavitvi zgodovinskega razvoja in sodobnega pomena vizualne antropologije. Kot najbolj aktualna in pereča tema etnološke šole se je izposiavila prav prva, kateri so i >ili namenjeni štirje referati. S predavanjem Etnologija med etrujo in nacijo - s posebnim oziram na Hrvaško - je etnološko šolo odprla dr. Outija Rihtman AuguStin iz Instituta za etnolog i/u ifolk-hiistiku v Zagrebu. V predavanju je predstavila svoje dileme, ki pa se kažejo tudi kot aktualne dileme hrvaške etnologije, Te so nastopile z izkušnjo vojne v tej državi. Vojna je spremenila vse!", je dejala predavateljica. V etnologi je zbudila vrsto vprašanj in dvomov v doslednost njihove dosedanje raziskovalne usmeritve. Kake? je lahko prišlo do tolikšnega nacionalnega kolapsa na Hrvaškem, ne da bi ga einologi vsaj slutili, ali karkoli storili, da bi ga preprečili? V zadnjih desetletjih so v hrvaški etnologiji namesto raziskovalnih kategorij etnija, narod, nacionalna identiteta, Prevladovale socialne enote in socialne kategorije, kulturni lenlenti in vsakdanji način življenja Pri tem pa so se etnologi izogibali raziskovanju pojavnih oblik socializma na ni'kroravneli, pa tudi raziskovanju mednacionalnih od nosov na \ Irvaškem: kako so ljudje resnično mislili in čutili Sv°j° identiteto. Prav tako niso rellektirali vplivov ideologij 111 nacionalizmov na sočasen način življenja. In v tem, da so »ZOgil >ali (kot se je pokazalo} pomembnim temam, da je "Rajala hrvaška etnologija kot znanost na družbeni margini. ' L Uadi odločilni vpliv socializma, zato je predavateljica .Pregovorila tudi o razmerju med etnologijo in politiko - 'lologija pa se mora lotevati raziskovanja pojavnih oblik ^ nacionalne identitete kol nacionalizma, pri tem pa je 1 1>ltnja Rihtman Avguštin v svojem referatu izpostavila distinkcijo med nacionalno identiteto kot neobhodno identiteto v sodobnem svetu in negativnim (patološkim) nacion alizmom, ki vodi v družbeno destrukcijo. Drugačen metodološki pristop je vodil drugega predavatelja na isto temo, prof. dr. Georga Elite rt a s Svobodne Univerze v Berlinu, ki se je v svojem referatu omejil na pojmovanje nacionalizma le v njegovih eksirem-nih pojavnih oblikah. Nacionalizem je povezal z verskim radikalizmom, oz. fundamentali zrnom. Obema je skupno množično gibanje, to je njuna identična osnova, zato pri njunem raziskovanju tudi ne moremo imeli različne meto dologije. V nacionalnih gibanjih je izpostavil vidik socialne kohezivnosti in ne kulturne, politične avtonomnosti. Nacionalizem naj bi bil predvsem religija marginalnih skupin in ljudi, emigrantov idr. Zato je najprej treba razkriti vse konflikte v skupnosti, saj nacionalizem, po Elwertovem mnenju, le prikriva prave konflikte znotraj skupnosti. Vse agresije, vse negativno v njej, se «koncentrira v nacionalističnih gibanjih. Ta tematski sklop je s svojim referatom nadaljeval prof. dr. Vaclav Hubinger s Karlove univerze v Pragi. Osredotoči! se je na prikaz zgodovinskega razvoja češke etnologije in bil pri tem kritičen predvsem do tistih njenih izhodišč v preteklosti, ki so radikalno določala oziroma "dopuščala", kaj sploh je češka nacionalna identiteta. Pri tem pa so etnologi v največji meri samo potrjevali aii celo repro-dncirali (nacionalne) stereolipe, vezane na (stereotipizi-rano) kmečko kulturo kot jedro in bistvo češke nacionalne identitete. Opozoril je tudi na zgodovinska dejstva iz preteklosti, ko je bila etnologija bistveno soudeležena pri določenih ideologijah, bodisi pri ekstremnem poudarjanju slovanstva pri slovanskih narodih, ki so zato spregledovali svoja avtentična nacionalna bistva; identičen proces lahko razpoznamo v poudarjanju germanskega v nekdanjih avstroogrskih deželah. Ko pa je propadla Avstroogrska. je prišlo na primer do močnejše madžarizacije Slovaške, kar so madžarski etnologi "znanstveno" utemeljevali, zato je, po ! iubingerju, dejstvo, da so bi le evropske nacionalne etnologije cesto v funkciji svojih nacionalnih ideologij. Prav ob predavanju dr. flubingerja se je pokazala vprašljivost pojmovanja nacionalne identitete kol homogene koleklivilete, ki jo je potrjevala tudi etnologija. Ettiolo gija in folkloristika sta se osredotočili na kolektivni duh, na nacionalno kot homogeno enoto, vendar pa tudi znotraj te kategorije obstajajo antagonizmi in razlike med ljudmi, zato nacionalno kot homogeno obstaja te navidezno. Pomemben bi bil premik v metodologiji etnološkega raziskovanja: če so etnologi doslej raziskovali vedno v smeri od nac ionalnega k individualnemu, ne pa obratno, od posameznika k nacionalni identiteti, naj bi bil metodološki premik viden prav na tej ravni. Tovrstni primer raziskovanja ¡Osim je na osnovi t i. "lingvističnih biografij" predstavila prof. dr. Ingrid Hud-abiunigg s Srednjeevropske univerze v Pragi V svoji znanstveni karieri je na osnovi življenskih in socialnih mejnikov posameznikov raziskovala odnos dr) jezika (svojega in tujega) in nacionalne identitete pri nemških Židih, ki so se kot znanstveniki uveljavili v visokem srednjem sloju v ZDA in v Angliji, Na drugi strani pa odnos tujih znan stvenikov in raziskovalcev (pomemben je njen odmik od raziskovanja inigrantov in marginalcev pri raziskovanju na- Gi-ASNIKSED 34/1994, Št. 3 37 OBZORJA STROKE cionalnih identitet v z a hodno evropskem prostoru), ki so se uveljavili v nemškem jezikovnem prostoru (Nemčija, Avstrija), Predstavila je zelo zanimive življenjske zgodbe (rte primer zgodbo finske psihiatrinje, ki je svojo kariero nadaljevala v Nemčiji, ter se morala zato tega jezika naučili zelo poglobljeno). Navedeni referati, ki sem jih na tem mestu povzela zelo v grobem (V celoti bodo objavljeni v zborniku poletne etnološke šole), so spodbudili zavzeta razpravljanja na okroglih mizah in delavnicah, pa tudi v neformalnih razgovorih udeležencev. Tudi v njih je bil opazen razkorak ined "zahodnimi" in "vzhodnimi" etnologi. Medtem ko so etnologi in antropologi, ki pripadajo narodom z utrjeno lastno nacionalno in državniško identiteto, nacionalizem uvideli le v njegovi eksrremni agresivni obliki pri tujih etničnih in narodnih skupinah, ki živijo v zahodnoevropskih nacionalnih skupnostih (na primer Kurdi v Nemčiji) ter samo pri marginalnih socialnih skupinah znotraj lastne nacionalne skupnosti, so se etnologi postsoeialističnih držav zavzemali tudi za uvid pomena etnološkega raziskovanja nacionalne identitete kot ene temeljnih oblik identitete v sodobnem svetu, ki jo morajo sami šele uveljaviti. Pokazalo se je, da imata obe skupini v dilemi, kako ujeti ravnotežje med dejstvom, da etnologija ni od širših družbenih in političnih okoliščin neodvisna znanost in nujnostjo, da mora kot znanost (in če hoče to 1 >iti) težili k ohranitvi svoje globalne znanstvene avtonomije, cesto še nerešljive metodološke probleme. Zato ostaja pričujoča tema na seznamu ludi prihodnje etnološke poletne šole, ki bo potekala naslednje leto prav tako v Piranu. Drugi del srečanja, namenjen predstavitvi raziskovanja mediteranskih študij je s svojim referatom odprl prof. dr. Chvislian Giordano z Oddelka za etnologijo univerze v Freibtirgu. V njem je predstavil svoja dosedanja raziskovanja mediteranskega prostora. Kot najbolj pomembno za etnološko in antropološko raziskovanje v njem je izpostavil raziskovanje odnosa med državo in prebivalci, med vsakdanjim življenjem in politiko, saj v različnosti njihovih odnosov najdemo tudi temeljne kult uro loške in nacionalne razlike. Med i teran se je zato pokazal kot heterogenosl z različnimi tradicijami v enem prostoru, v katerem se srečujemo sicer s podobnimi problemi, a z različnimi načini njihovih reševanji Na Mediteran zato ne moremo gledati samo kot na zaokroženo geografsko enoto, ampak zlasti kot na paradigmo obnašanja. V okviru raziskovanja mediteranskih študij je bil narejen že ludi pivi korak k konkretnemu medsebojnemu sodelovanju med različnimi evropskimi univerzami, ki jih bo pokrivala mednarodna etnološka šola. Prvo sodelovanje se ho začelo septembra prihodnje leto v skupnem terenskem raziskovanju študenlov z Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter Oddelka za etnologijo z Univerze v Lausanni, ki bodo raziskovali kulturno in etnično identiteto Istre. Tretji del etnološke Šole, namenjen vizualni antropologiji, je bil razdeljen na ogled antropoloških filmov, na praktične delavnice tn predavanja. Osrednji referat je pripravil prof. dr. Paolo Chiozzi z univerze v Firencah. s koreferatom je sodeloval tudi Naško Križnar iz AVL SNI pri SAZIJ, Ljubljana. Dr. Chiozzi je predstavil 'zgodovino razvoja vizualne antropologije in jo izpostavil kot antropologijo, kar pomeni, da je v izhodišču in pomembnejše antropološko in ne tehnično znanje (ravnanje s kamero), kot marsikdo še zmotno misli, saj je antropološki film gradivo za antropološko analizo in ni samemu sebi namen. Živahna razprava se je razvila ob vprašanju resnice, ki jo zmore prikazati antropološki film. O kateri realnosti lahko govorimo, o tisi i, ki je "tam", ali tisti, ki jo mi predstavljamo kot tako?! Ko opazujemo, kaj opazujemo in filmamo tisto, kar bi se zgodilo tudi brez nas, ali tisto, kar se Zgodi, ker smo mi prisotni?! Po predavateljevem mnenju je vsa elnografija fikcija. ker je interpretacija realnosti in ne deskripcija. Uporaba kamere je kulturno pogojena, zato kulturni stereotipi v antropoloških filmih, ki govorijo o drugih kulturah, govorijo tudi o nas samih. Vprašanje je torej naš odnos do objektivnosti in ulovljivo.si objektivnosti same. Mednarodna etnološka šola naj bi bila tudi v bodoče namenjena pretresu metodoloških izhodišč in rezultatom raziskovanja znotraj posameznih etnoloških in antropoloških usmeritev ter osvetlitvi njihovega mesta v okviru širšega evropskega družboslovnega in humanističnega raziskovanja, zlasti relacijam etnologije do socialne in kulturne antropologije, folklori stike!, zgodovine, sociologije, kul-turologije in lingvistike. Namen mednarodnih etnoloških šol je vzpostaviti široko mrežo povezav med etnološkimi in antropološkimi raziskovalnimi institucijami v Evropi, zato organizatorji pripravljajo in predvidevajo, da se bodo v prihodnje poleg naštetih univerz (predavatelji pa se bodo menjavali) udeležili še etnologi in antropologi iz univerz \ Avstriji, na Madžarskem, Poljskem m Danskem Evropski okvir pa želijo na prihodnji mednarodni poletni etnološki šoli preseči z udeležbo predstavnikov indijske etnologije koi ene največjih svetovnih etnologij. Borut Brumen FETIŠIZIRANO OKO V MESTU Poročilo s konference svetovne komisije za urbano antropologijo, Lodž 23. 6. - 25. 6. 1994 Oddelek za etnologija Univerze v Lodžu na Poljskem je bil od 23.6. do 25.6. 7 994 gostitelj konference svetovne komisije za urbano antropologijo, ki je potekala v univerzitetnem konferenčnem centru z delovnim naslovom "Mesto: danes, včeraj in dan pred tem ". Pisana druščine etnografinj (Oksana Budina, Victoria Lip-inskaya, Vessela Vassileva. Darya Vassileva), etnologov/etnologi nj (Peter Saltler, Vera Peg lova, Ewa Karpinska, Jan Pargač, Miloš TomandI, Augustin-Marie Mllandou. Andrzej Majer in moja malenkost), anlropologov/aniro-pologlnj (Aidan Southall, M. Estellie Smith, Ghaus Ansan. Hernijne De Šoto, Peter J. M. Nas, I* reek Colombijn, Siham N, Abu-Ghazaleh, \V. J. M. Prins, Hermann Fetz, Soheila Shallshahanl, Moshe Shokeid) in sociologov/sociologinj (Anna Kuczynska-Skrzypek, Piotr Ohraniak) iz 14 držav Evrope, Amerike, Afrike in Azije je imela drug drugemu dovolj povedati, da se ni ujela v ideološke pasti razmejevanja lastnih širok in njihovega poimenovanja "takšen izbor udeleženk in udeležencev je zagotovil tematsko raznolikost referatov kot tudi (pre)potrebna metodološka razhajanja, ki so jih uspešno obvladovali organizatorji 38 GLASNIK SED 34/1994, it. 3 posameznih sekcij; predsednik komisije za urbano antropologijo. prof. dr, Ghaus Ansari, starosta urbane (marksistične) antropologije, prof. dr Aidan Southall, nadvse duhoviti predsednik izraelske antropološke zveze, prof. dr. Moshe Shokeid, nenehno govoreča urbana sociologinja, prof dr Anna Kuczynska-Skrzypck. in strah ter trepet ameriških antropoloških kongresov zadnjih 50. let, njena (anarhistična) ekselenea, prof. dr. M. Esluljjic Nmith. Ker ni šlo za nobeno "znanstveno masovko", ki po mnenju večine Udeležencev služijo le za dokazovanje teze, da je znanost sarno ena izmed podpornih palic potrošništva, smo imeli vsi sodelujoči dovolj časa in moči, da podrobno predstavimo svoje referate in se o njih tudi pogovorimo. Tega, da etnogafinje že po definiciji niso mogle mimo tradicije, mi verjetno ni potrebno posebej poudarjati. Iskale in našle so jo pri opisih bolgarskih mestnih intelektualcev na začetku tega stoletja, pri oblačilni kulturi prebivalcev bolgarskih mest v prejšnjem stoletju, v prehrani prebivalcev ruskih mest v zadnjih treh stoletjih in v ruralnih kuliurnih elementih v načinu življenja prebivalcev sodobnih ruskih mest. Seveda je šlo samo za dobro nizanje podatkov, na žalost, brez kakršnihkoli vzročnih povezav ali razmišljanj o inovacijskem širjenju posameznih kulturnih elementov, lega pa z metodologijo, ki je bila narejena za raziskovanje podeželja, v mestu tudi ne moremo pričakovali in zato niti ni tako čudno, da je bil najpogostejši analitični koncept v Omenjenih referatih pojem nacionalnega. Ali, kot seje izrazil eden izmed udeležencev v neformalnem pogovoru, kar etnografi "pojedo", je nujno "zabeljeno" z nacionalnim, in če to tudi £ po) pišejo, je to etnografi] a. To, da s(m)o se urbani etnologi in etnologinje uspeli Znebiti spon "nacionalnega", je za pisca teh vrstic predstavljalo prijetno presenečenje. Izpostavljanje nacionalnega predstavlja v sodobnih (velc)mestih, ki so de i ure in de faclo multinacionalni po etnični sestavi (kar na žalost še ne pomeni multikulturne) in odvisni od mullinacionalnih družb kol gospodarski osnovi svojevrsten arhaizem. Čeprav pozno, se mi zdi, da se bodo prav urbani etnologi ■n etnologinje, hote ali nehote, morali prvi v svojih vrstah s"očiti z kritično analizo nacionalnega. To se je videlo tudi 'z predstavljenih referatov, v katerih smo lahko slišali o občutkih odtujenosti prebivalcev poljskih mest, urbani ikonografiji glavne ulice v LodŽu, vzvodih in koncentraciji urbanih centrov moči ter odločanja v Bratislavi, integracij skih mehanizmih lokalnih skupnosti v čeških mestih, paradoksih "vveslernizacijc" v mestih "črne" Afrike in identitetah Urbanih manjšin ter njihovi vlogi pri nastajanju multikul-1 mnega urbanega prostora. Če pozabim na formalno Neprisotne hvalnice kapitalizmu, ki so se skozi vsebino 'efeiaiov pogosto spreminjale v lastno nasprotje, se pravi utemeljeno kritiko in strah pred besnilom zastarelega "kapitalističnega liberalizma", moram z veseljem poudariti, da je posebej antropologe in antropologinje presenetila analitična širina in teoretična utemeljenost predstavljenih Problemskih sklopov. Nastop" antropologov se je začel z uvodnim referatom ■ u ana Southalla, ki je najprej pokopal marksizem in ga lako kol to vejo in zmorejo samo redki, skozi briljantno 1 laiekiiaio analizo obudil od mrtvih in postavil pod vprašaj |dalj nji razvoj mest. In kaj je videlo njegovo "fetišizirano 'o v mestu11? Krizo neenakosti kot "darilo" mesta človeštvu, Patologijo kriminala, drog in prostitucije, ki pomagajo i)f'aV^Vati rL:Pr<-'s'vno naravo kapitalizma, prenaseljenost ""ttjega" sveta, etnične in nacionalistične konflikte, nclariientalizem, revščino, onesnaženost in množični po, nove" nepismenosti. Vse lo v imenu svobode kapitala topolov, k' s pomočjo medijev kol motorja svohod- GlASNIKSFD 34/1994, Št. .'i nega trga ureja "demokracijo" potosniškili družb Pesimistično zamišljenost in tišino je v, milo rečeno, emocionalno nabiti diskusiji razbila, kdo drug kol anarhistka, gospa M, Estellie Smith, kije po tem, še vedno vidno razbur jena prcdsiavila svoje videnje mestnih zvez in mestnih mrež kot osnovnega (ekološkega) koncepta mest in tistega, kar lahko imenujemo "imanentno urbano". Določujoči elementi urbanosli so bili rdeča nit ostalih antropoloških referatov, v katerih smo se seznanili o vzrokih za spreminjanje Kalkule iz včerajšnjega "Metropotisa" v današnji "Slumpolis", s simbolično produkcijo v današnjem "vzhodnem" Berlinu, z analizo mestnih načrtov in urbanističnimi zmotami v indonezijskih mestih, s historično analizo Jeruzalema, primerjavo urbanih značilnosti Londona v 19. stoletju in današnjega New Delhija, simbolnim razumevanjem arhitekturne dediščine v avstrijskih mestih, spreminjanjem urbanih simbolov v nizozemskem Leidnu, pederskim načinom življenja v perifernih metropolah, kot je Tel Aviv, in napetostmi med elitno in "industrijsko" kulturo v iranskem Kashanti Antropologi so nas tako še enkrat navdušili z domišljijo izbranih raziskovalnih topi k, inovativnimi teoretičnimi analizami, kjer moram posebej izpostaviti koncept t.i. strateških skupin v mestu, hkrati pa ludi s prepo-gosiimi posplošitvami in neutemeljenimi zaključki, ki pa so, resnici na ljubo, predstavljali vse, kar smo lahko slišali od urbanih sociologov. Tj so poskušali dokazovati, da modernost lahko raziskuje samo urbana sociologija, in da je problem lodž.škega "Downïowna" v njegovih prebivalcih, ki so (pre)revni in zaradi lega problematični. Rešitev je sociolog videl v izselitvi "troublemakersov" in naselitvi takšne socialne strukture prebivalstva, ki bo sovražila javna transportna sredstva in naselila center mesta z lepimi avtomobili. Pri diskusiji lii verjetno zadoščalo vprašanje kolegice iz Irana, ki je sociološkega yuppija v prašala, če je bil kdaj v Ameriki in kako mu je bilo tam všeč, A kaj, ko mu je bilo potrebno povedali da s problematičnostjo v humanistiki ne moremo definirati neke socialne skupine in da več parkirnih mest v centrih mesia pomeni samo več avtomobilov. V prostorih univerzitetnega konferenčnega centra in hotela so se poljski kolegi in kolegice iz lodž.škega Oddelka za etnologijo ponovno, organizacijsko in strokovno, dokazali kot odlični gostitelji. V klubskih prostorih so se ob večerih spletale tiste prijateljske vezi, ki jih boste na velikih kongresih zaman iskali. Tam pa je bila ludi priložnost za sproščene in odkrite krilike našega početja, O tem, zakaj ni bilo prisotnih (več) predstavnikov iz Afrike, Južne Amerike, vzhodne Azije in Avstralije, ali ima sploh smisel, da za isiim omizjem govorimo o urbanih problemih Kalkute in srednjeevropskih mestec, zakaj ni na konferenci (več) predstavnic ženskih študij, kaj lahko etno-antro-sociologi naredimo proti naraščajočemu nacionalizmu, rasizmu in seksizmu v mestih, in o pomanjkljivostih medsebojnih komunikacij. Dvomili smo, in kot nam je ob slovesu povedal profesor in modrec Ghaus Ansari, je prav dvom tisli, zaradi katerega se splača vztrajati. Podrobnosti o tem, kakšen je bil ta dvom, pa si boste lahko prebrali v zborniku referatov, ki bo pod okriljem IUAES izšel v začetku naslednjega leta. 39 OBZORJA STROKE Aleš Gačnik_____ ____________ UNESCOVA MEDNARODNA POLETNA ŠOLA ZA MUZEOLOGIJO V BRNU NA ČEŠKEM Na 23. generalni konferenci UN ESC A je bila sprejeta odločitev, da se nekdanji Češkoslovaški republiki zaupa ustanovitev specializiranega izobraževalnega centra, usmerjenega v sistematično izobraževanje v muzeologiji. In tako se leta 1987 v mrežo izobraževalnih centrov in programov vključi tudi Mednarodna poletna šola za muzeologijo (International Summer School of Museology • ISSOM). Organizacija te mednarodne poletne šole poteka pod okriljem Moravskega muzeja (ustanovljenega leta 1818) in Masarykove univerze (ustanovljene leta 1918) ter ob pomoči Ministrstva za izobraževanje in kulturo Češke republike, Češke komisije za UNESCO, nekaterih nacionalnih komitejev UN ESC A, Mednarodne zveze muzejev (ICOM) ter nekaterih muzeoloških inštitutov iz tujine. Kljub temu, da je zgodovina ISSOM-a relativno mlada, pa lega ne moremo trditi za muzeologijo v Češki republiki na splošno. Tradicija muzeologije in poučevanja Ic-lc se pričenja v obliki lektorata za muzejske zadeve, ki je bil ustanovljen na Univerzi Brno v lelu 192). Leta 1963 pa je že bil ustanovljen Oddelek za muzeologijo, ki od leta 1965 zelo tesno sodeluje z Moravskim muzejem iz Brna. Organizirali so triletni podiplomski študij iz muzeologije za muzejske profesionalce Sirom nekdanje Češkoslovaške republike. Med rezultate tega sodelovanja lahko uvrstimo tudi periodično muzeolosko revijo Muzeologicke sešily, ki izhaja od leta 1969. ISSOM tesno sodeluje tudi z Mednarodnim komitejem za muzeologijo (IC01:0M), ki deluje znotraj Mednarodne zveze muzejev (SCOM). ISSOM je usmerjena predvsem k teoretskim vprašanjem muzeologije in k teoriji "vsakodnevne muzejske prakse". Seveda pa to teoretsko vedenje ni samo sebi namen, saj se želi in mora oplajati v konkretni muzejski in muzeološki realnosti. Muzejski profesionalci v muzejih ponavadi razmišljajo v skladu z metodologijo temeljnih znanstvenih disciplin, pri tem pa pozabljajo v kakšni instituciji so zaposleni, Sodobni muzeji ne potrebujejo le disciplinarnih profesionalcev, temveč tudi osveščene in izobražene muzealce, ki se zavedajo specifičnosti muzeja kol institucije, muzejske razstave kot specifičnega komunikativnega medija, muzealije kot neizčrpljivega vira informacij... Seveda pa se sodobna muzeologija ne ukvarja le z muzeji in muzejskimi predmeti temveč (udi z nemuzejsko realnostjo. Da je tudi v muzejih potrebno misliti na muzeološki način in ne le v skladu z metodologijo temeljnih znanstvenih disciplin, je ne le koristno, lemveč predvsem nujno! Bili etnolog ali kustos-etnolog je navsezadnje velika razlika! Če v grobem izpostavimo najglobalnejša vprašanja, s katerimi se ukvarja muzeologija in na katere je možno dobiti odgovore na omenjeni mednarodni poletni Soli, potem lahko zapišemo naslednje dileme in vprašanja: kaj je muzeologija?. kaj je zgodovina fenomena muzeja?, kaj je muzejski predmet?, kaj je potencialna informacijska vsebina muzejskih zbirk?, kaj je muzejska prezentacija?, kaj so specifičnosti muzeja kot institucije?, kakšne so perspektive za muzeje (v) prihodnosti?. Itn. 40 V okviru ISSOM-a, katerega "idejni oče" je nestor evropske muzeologije, prof. dr. Zbynek Z. Stransky, so izdelani trije različni študijski programi, kurzi "A", "B" in "C". Kurz "A" teče kontinuirano od leta 1987, kurz "B" se je pričel leta 1994, kurz "C" pa naj hi stekel v naslednjih letih. Kurz "A" je povezan s splošno muzeologijo in je temat sko razdeljen na pet kompatibllnih sklopov 1 - metamuzeologija (koncepti muzeologije, metodološki aparat muzeologije kot znanosti, pozicija muzeologije v sistemu znanosti, njena misija v kontekstu socialne evolucije..); 2 - zgodovinska muzeologija (historična evolucija fenomena muzeja...); i - sociomuzeologija (razmerja muzej družba); 4 - teoretska muzeologija: a) teorija muzejske selekcije, b) teorija muzejske tezauracije, c) teorija muzejske prezentacije; 5 - muzeografija / aplikativna muzeologija (metode in tehnike muzejskega deia; menagement, marketing, razstave, odnosti s publiko, publicistika ...). Kurz "B" je povezan z zbirkami in je tematsko razdeljen na štiri sklope: 1 - zbiranje (evolucija in motivi kreiranja zbirk, socialni konteksti ipd.); 2 - selekcija; a) karakteristike muzejskega predmeta, b) identificiranje potencialnega muzejskega predmeta. c) primarna dokumentacija; 3 - tezauracija: a) muzejske zbirke, b) determinira nje muzejskih predmetov, c) sistematizacija zbirk, d) informacijska vsebina zbirk, e) zaščita zbirk, f) zbirke in njihovo spreminjanje; 4 - prihodnost muzejskih zbirk. Kurz "C" bo, kot naznanjajo programi, usmerjen k muzejski komunikaciji in edukaciji, temeljil pa bi naj na sedmih sklopih: 1 - pomen komunikacije; 2 - muzejska komunikacija: a) muzejska prezentacija, b) razlike v muzejskih prezentacijah; 3 - komunikacija "skozi pomen prezentacije": a) jeziki muzejske prezentacije, b) prezentacijske forme, c) prezentacijske tehnike; 4 - kreiranje muzejske razstave; 5 - evaluacija in povratna informacija; 6 - komunikacija brez prezentacije; 7 - prihodnost muzejskega komuniciranja. Podiplomski kurzi na ISSOM-u temeljijo na predavanjih seminarjih, delavnicah in strokovnih ekskurzijah. Danes _ — GLASNIK SED 34/1994, št. 3 uživa omenjena .šola precejšen ugled, na kar nenazadnje kaže pestra udeležba tako slušateljev kot predavateljev, ki so ugledni muzeologi in muzejski profesionalci iz različnih evropskih držav in Kanade. Mednarodne poletne šole za muzeologtjo, kot edine mednarodne šole v Evropi s tovrstnim načinom izobraževanja, ne moremo označiti kot tradicionalni "traning course" niti kot tovarno za produkcijo receptov, npr. kako naredili dober muzej... Vsa ta kopica informacij, izhodišč, napotkov ipd. nam služi predvsem kol orodje v bodočih konfrontacijah naše vsakodnevne muzejske prakse Z znanjem, pridobljenim v Brnu. ISSOM ni pomembna le zaradi pridobivanja novega teoretskega znanja, temveč tudi zaradi možnosti vzpostavlja na profesionalnih in socialnih kontaktov, izmenjave izkušenj in mednarodnega sodelovanja v vseh sferah muzejskega dela. Maruška Markovčič OSNOVNOSOLSKA ETNOLOŠKA RAZISKOVALNA DELAVNICA NA RADIŠAH (25.3. - 30.3.1994) Letos spomladi je med 25. in 30. marcem potekala na Ra dišali v Rožu na Avstrijskem Koroškem osnovnošolska raziskovalna delavnica, ki so jo organizirali Zveza prijateljev mladine Ljubljana Center. Slovenska prosvetna zveza iz Celovca in Slovensko prosvetno dništvo Radiše. Na delavnici je sodelovalo deset osnovnošolcev iz osnovnih šol v občini Ljubljana Center in prav toliki) otrok iz Radiš. Po terenu so jih vodile Študentke etnologije in etnologinji; Irena Destovnik, Damjana Zboniar, Maruška Markovčič, Mojca Ramšak in Milena Kune j, Organizatorji so poskrbeli za nastanitev otrok in mentoric pri družinah, prav tako so nam svetovati, h katerim pripovedovalcem naj gremo. Že pred začetkom delavnice smo na Radišah mentorice naredile sondažno raziskavo in se povezale 7 nekaterimi domačini. Opozorili so nas na nesoglasja med slovensko in nemško govorečimi prebivalci. S predhodno izbiro pripovedovalcev smo se ognili morebitnim neprijetnim, konniktnim situacijam, ki bi se lahko pojavile. Ze v prviH dneh dela na terenu smo ugotovili, da so domačini dovolj odprti m komunikativni, da naše delo poteka nemoteno, pa tudi njihovo narečje nam ni povzročalo prevelikih preglavic, saj smo imeli v skupinah tudi njihove otroke. Ker sama vasica leži na približno osemsto metrih nadmorske višine in so drugi zaselki - Tuce, Lipice, Verovee, Dvorec, Kozje, Rute (zg. in sp.) posejani po planoti, so nam organizatorji omogočili tudi prevoz do naših sogovornikov. Pet skupin je na terenu raziskovalo: a) odraščanje, v sklopu katerega je bilo delovanje kulturnega društva Radi.še, razvoj šolstva in razlike med nekdaj in danes (vodja: študentka etnologije Irena Destovnik) h) stare pripovedke, ki mj jih razdelili na dva sklopa, in sicer tiste pred drugo svetovnti vojno in po njej (vodja: etnologinja Milena Kunej) e) obrti, coklarstvo. izdelovanje »šiotelnpv«, kolarstvo, metlar-f|Vo, šiviljstvo, pletarstvo, kovaštvo, sedlarstvo. Danes jih je 2lVih le še peščica, pa še tr le /a domačo uporabo, (vodja: etnologinja Mojca Ramšak) d) Znamenja, popis in opis vseh znamenj, kapelic in k rižev na Radišah |51' dogodki, povezani z njimi, (vodja: študentka etnologije Damjana Žhomar) e) velikonočne Šege, opis dogajanj v velikonočnem tednu (v tem času smo se n->mrec mudili na Radišah). Zanimale so nas še vedno žive šege in navade, pa tudi njih spremembe skozi čas (vodjá: študentka etnologije Maruška Markovčič) Ta delavnica je bila zame neke vrste izziv, saj tokrat nisem hodila po terenu sama, kot to počnem ponavadi, ampak sem imela s seboj skupino treh deklic. Ugotovila sem, tla je to čisto nekaj drugega in zahteva veliko več energije in pripravljenosti, kol pa če si sam, ali pa s kolegi študenti. S tem, da imaš skupino, so povezane tudi nekatere težave, ki jih s časom premostiš ali pa tudi ne. Na samem začetku namreč ne veš, kako bi otroke pripravil do tega, da bi sami spraševali. Skoraj vsi, predvsem mlajši, so zadržani in takšni ostanejo do konca. Izredno prijetno in seveda dobrodošlo je, če otroci niso le pridni in tiho sedijo in poslušajo, kaj pripovedovalci govorijo, temveč da so tudi komunikativni, odprti, da jih sama tema zanima in da v pogovoru aktivno sodelujejo. Nasa skupina ravno pri temi ni imela najboljše sreče. Res je, da je velikonočni čas povezan z različnim zanimivimi Šegami in navadami, zanimiva je tudi razdelitev opravil na posamezne dni velikonočnega tetina. Vendar pa se je pojavila velika težava, in sicer, da so vsi pripovedovalci delali in pripovedovali ene in iste stvari. Področje Radiš in okoliških naselij je tako strnjena celota, tla skozi čas pri teh navadah skoraj ni prišlo do sprememb. Tako smo že pri prvi pripovedoval ki izvedeli skoraj vse, kar nas je zanimalo, ostali pa so le še ponavljali, kar je povedala že ona. Seveda Sta bili zanimivi dve radiški posebnosti: prata in baklada, 1'rva je velikonočna jed, ki jo pripravijo tako, da dajo v svinjski želodec maso iz kruha, jajc, peteršilja in kuhanega suhega mesa ter vse skupaj spečejo. Druga pa je praznik na veliko soboto. Takrat ljudje nesejo baklje, ki so jih naredili že tetine prej iz brun, ki so jih na vrhu precepili in v razpoke zataknili lesene smolnate paličice, da bi bolje gorele. Na koncu sprevoda jih vržejo na kres in ob ognju za pojejo Alelujo. Tudi pokanje z možnarji je lep dogodek. Vendar pa bi bilo v tem primeru bolje, če bi stvari videli in .si s tem ustvarili lastno predstavo, vse skupaj pa bi bilo tudi bolj zanimivo. Tako pa smo o tem le slišali, in sicer povsod, kamor smo prišli Pojavljale so se manjše razlike, vendar so te (predvidevam) zanimive le za nas mentorje, ne pa za otroke, stare dvanajst, trinajst let, ki jih stvari, če niso zanimive, začnejo kmalu dolgočasiti. Ob večerih so se vse skupine zbrale zbrale in poročale o svojem delu na terenu. Imela sem občutek, da je otroke različnih skupin zanimalo oziroma skrbelo bolj to, kako bodo napisali in predstavili svoje delo, kot pa listo, kar so govorili drugi. CUSNIK SED 34/1994, št. 3 41 OBZORJA STROKE Delavnica se je zaključila v Četrtek 50. marca, vendar pa ni bilo tiste prave pike na i, saj ni bilo razstave, na kateri bi otroci predstavili svoje delo. Razstava je bila na željo organi zatorjev prestavljena v oktober, ko je izšel tudi zbornik z našimi teksti. Pri delavnicah, ki so organizirane za mlajše udeležence (osnovna šola), bi morali upoštevati nekatere stvari. Ker so otroci se dokaj majhni, jim koncentracija hitro popusti, sicer ne popolnoma, saj sledijo še vedno, vidiš pa, da se jim ne Ijabi več spraševati, so pa seveda tudi tu, kot tudi drugod, dobrodošle izjeme. Menim, da bi moralo biti delo na terenu razdeljeno na manjše odseke, med katerimi bi bil čas, namenjen za družabne igre Velik pomen pri delu ima tudi tema sama, saj mora biti zanimiva in takšna, da bi se stvari, vsaj večji del, ne ponavljale. Andrej Furlan__________________________ 14. MLADINSKI RAZISKOVALNI TABOR REZIJA '94 (22. 8. - 3. 9. 7994) Po petih letili odsotnosti so se mladi raziskovalci iz tržaškega in goriškega odločili, da ponovno obiščejo Rezijo in njene prebivalce. Dejstvo, da je to že štirinajsti tabor, nam dukazuje, da je mladinska raziskovalna dejavnost globoko ukoreninjena v zamejski stvarnosti. Zas lugo nosijo sledeči organizatorji: Narodna in Studijska knjižnica iz Trsta, Društvo naravoslovcev in tehnikov Tone Pen ko ter Društvo mladih raziskovalcev Trst - Gorica. Leta 1989 je kar sedem skupin raziskovalo najrazličnejše vidike Rezije z namenom, tla bi ob koncu dvotedenskega dela zbrale dokumentacijo za brošuro Skupine sodelovale avtonomno in ne interdisciplinarno, predvsem zato, ker je bila pozornost organizatorjev posvečena didaktičnim pristopom. ki naj bi predstavljali alternativo šoli. Publikacija REZ0A '89 vsekakor zgovorno priča o kvaliteti raziskovalnih nalog. Letošnji organizatorji so želeli prekiniti "rutinski" oz. že običajni model raziskovalne dejavnosti in so tako izbrali novo organizacijsko in vsebinsko smer. Mentorji petih skupin so si s pomočjo mladih raziskovalcev zadali nalogo, da Rezijanom predstavijo nekaj predlogov in osnutkov za ustanovitev muzeja, ki naj ne I >i bil samo etnološki, ampak posvečen rezijanski dediščini nasploh, tako naravni kot kulturni. Zamisel o muzejski zbirki ni novost. Marsikateri rezijanski kulturni delavec je že večkrat izrazil željo in nujo, da se Čimprej postavi temeljni kamen za strukturo, ki naj bi primerno ohranjevala in ovrednotila bogato lezijansko zapuščino. Na pripravah, ki so slekle že v zimskih mesecih leta 1993, so evidentirali nekaj temciskih sklopov, na katerih naj bi slonel raziskovalni tabor Okoli zamisli o muzeju so tako delovale naravoslovna in etnološka skupina, ter skupini za arhitekturno dediščino in za preučevanje loponomastike. Tem se je pridružila nujno potrebna ekipa za dokumentacijo. Naravoslovna skupina pod vodstvom Erike June in Katje Pasa ril je prehodila vso dolino in sistematično zbrala podatke o najdragocenejših primerili naravnega bogastva (slapovih, razglednih točkah, posebno košatih drevesih, izvirih). Poleg tega je skupina primerjala gozdne in planinske poli ter ugotovila njihovo opuščanje oz. razraščenost. Poglavje zase pa je predstavljalo zbiranje pravljic, vezanih na naravne pojave. Na zaključni prireditvi je skupina predlagala nekaj konkretnih idej o vključitvi naravne dediščine v prostorih muzeja ter načrtovanjvetnološko-naravoslovnih itinerarjev, kar predstavlja pravo novost. Sedem raziskovalk je pod vodstvom Mojce Ravnik in Andreja Purlana skušalo izpostaviti tiste etnološke teme, ki naj bi predstavljale jedro bodočega muzeja. Popis predmetov iz materialne kulture, ki jih le še nekateri skibno hranijo po domovih, je omogočil tako kvantitativni; kot kvalitativno analizo ineteriala za muzejsko zbirko. Mladi so se v desetdnevnem bivanju srečali z realnostjo brusacev, plan.Šar jev, kmetov in z očarljivim svetom viž (pesmic) in pravljic. Analizi zbranega gradiva je sledilo snovanje idej o muzejski postavitvi. Predstavljena sta bila dva projekta. Prvi, maksimalen, raziskovalni center, didaktični center in arhiv. V drugem, uresničljivejšem. so mladi raziskovalci predlagali postavitev "dvojnega" muzeja: v prvem delu naj bi bila s pomočjo predmetov in avdiovizualnih medijev predstavljena Rezija v vseli svojih vidikih, drugi del pa bi moral biti posvečen vsakoletnim razstavam z določeno tematiko: bnisači, planine, kuhinja, arhitektura... S tako zamislijo bi postal muzej zanimivejši in vedno "nov", tako obiskovalcem kol domačinom. Skupina mladih, ki se je poglobila v arhitekturno podobo Rezije, se je osredotočili na vas Korito. S pomočjo fotografij in planimetrij so raziskovalci pod mentorstvom Igorja Pahorja m Bctli Tomšič popisali stavbe in detajle celotne vasi. Ob tem delu se je porodila zamisel o muzeju na prostem, kar bi pomenilo vključitev vasi Korito in sosednjih planin v sklop muzejskih Struktur Topu no m as tika oz, zbiranje mikrotoponiinov vasi Solvica in Koriio sta bili glavni nalogi štiričlanske skupine, ki jo je vodil Tomaž Pabec. Delo je steklo z dragoceno pomočjo domačinov in prof. Roberta Dapita. Posebno pozornost so fantje posvetili pravilnemu zapisovanju imen na katastrskih mapah, kar predstavlja dragocen vir za poznavanje Rezije in njenega narečja. Ob omenjenih skupinah je delovala ekipa za dokumentacijo. S pomočjo vide a in fotografij sla Živa Pahor in Katja Colja dan za dnem zbirali material za vizualno predstavitev doline. Raziskovalki sta zabeležili utrinke iz vsakdanjega življenja, pričevanje brusačev, naravo, in bistveno pripomogli pri katalogiziranju kulturne dediščine. Na zaključni prireditvi 14. mladinskega raziskovalnega tabora so raziskovalci predstavili domačinom opravljeno del® z željo, da ne bi njihove besede ostale le sugestije. Čeprav je uresničitev zastavljenih programov možna le s podporo deželnih, pokrajinskih občinskih uprav ter strokovnih institucij iz Slovenije in Italije, so mladi raziskovalci vendarle ponosni, ker so domačinom ponudili možnost ¿'-1 skupno ovrednotenje rezijanske dediščine. 42 GLASNIK SED 34/1994, it. 3 ■ ' . ■ . II Tanja Hohnec MLADINSKI RAZISKOVALNI TABOR - ŠMARTNO NA POHORJU 1994 (3. - 10. 7. 1994) Od 3. do 10. juliju je v Šmartnem na Pohorju potekal (letos že desetič) Mladinski raziskovalni tabor v okviru Gibanja znanost mladini. Udeležilo sega je 45 dijakov, ki so delali v sedmih skupinah. Ietos .sem (po dolgoletnem mentorstvu Mojce Ranišak) .»prevzela mentorstvo etnološke skupine. Odločila sem se za temo, ki je privlačna in konkretna (materialna), .s širokim spektrom terenskega dela in vizualnim rezultatom (razstava). Po izkušnjah sodeč je na mladinskih raziskovalnih taborih potrebno posvetili pozornost predvsem pedagoškemu delu z mladimi, ki ga dopolnjuje raziskovalno Strokovno delo. Namen našega raziskovanja je bil torej tekstil v pohorski kmečki hiši, kar je k sodelovanju pritegnilo izključno žensko populacijo. Ko govorim o Pedagoškem delu, pri tem mislim na predstavitev etnologije in njenih metod, saj je bilo že ob seznanitvi jasno, da je predstava o stroki in načinu preučevanja in raziskovanja bolj meglena. Dekleta sem seznanila s temo in z razporedom tedenskega dela Ker so bile vse štiri na Smaiskem taboru prvič, sem v okvir našega raziskovanja vključila tudi ekskurzije. ki niso bile odveč. Nasprotno, spoznala sem, da jih spodbujajo pri delu in kurioznem spoznavanju terena. Metode: ~ intervju z izdelanim vprašalnikom. - fotografiranje, " zapisovanje, snemanje. Delo smo začele v okviru mikroregije (Šmartno) in ga postopoma nadaljevale na makroravni (Majsterhaus, Kurja vas pri Treh kraljih; Kalše, Spodnje Prebukovje). Da smo prebile led, smo najprej obiskale že "preverjeno" Maroltovo domačijo v Šmartnem, kjer sem jih hkrati seznanila tudi z izrazom "etnološki spomenik" . Od tod dalje je delo potekalo Po priporočilih pripovedovalcev. Tekstil sem razdelila na več sklopov: rjuhe, prevleke za blazine, " brisače, " prte in prtiče, * zavese. Zanimala nas je seveda starost, skušale smo poiskali Najstarejši kos tekstila, material, orna men tika, stopnja ''hranjenosti in njen namen, vzroki izginjanja lanenih l/delkov. Ker je bil cilj raziskave postavitev razstave, smo S1 zanimive primere izposojale. Pri pogovoru o tekstilu so s°govornikom uhajale misli tudi na druga področja ysak-j- -'njega življenja. Prav tako nadobudnim dijakinjam, kar je "'o nadvse ustrezno, saj smo se ia"ko izognile "nabi-inkiih" nagibom in se seznanile tudi s socialno kulturo. Li? S" x<"le,l"'ii!l': r'"" jlft!'''<-. Katarina Žlebi lik, dijakinji dim- -je Šentvid. A ntta Pepelnik t» MclJaKodrič. dijakinji j>tujsLv gimnazije. Pa tlidi časa je bilo dovolj, saj sem predvidela 4-5 obiskov dnevno, kar se je izkazalo za dokaj realno. V tedriu dni smo obiskale 22 domačij in pridobile SI kosov tekstila, ki ga glede na tkanino lahko razvrstimo od lana do umetnih, plastičnih mas (npr. namizni prti) Kot zanimivost naj povem, da je bil najstarejši lanen prt z rdeče-modro omamen ti ko iz leta 193? in je bil "že večkrat na razstavah". Ugotovile smo tudi razliko med pohorskimi in hrvaškimi rjuhami. Med vzroki za izginjanje lanenega tekstila so naslednji - adaptacije starih hiš in novogradnje, - posodabljanje gospodinjstev, - odnos starejša - mlajša generacija, - dotrajanost tekstila. Vzroki ohranitve: - dedovanje, - spomin na dogodek ali osebo (le v izjemnih primerih), Po prihodu s terena smo dnevno urejale zapiske in sproti inventarizirale pridobljene predmete. (Seznanitev s primerom muzejske inventarizacije ) Uspelo nam je pridobiti I udi kolovrat, trlico, "korpe", lončeno skledo, kar je pripomoglo k boljši vizualnosti razstave. Vsaka od udeleženk je izdelala koncept razstave, ki je vseboval izbiro prostora v šolski jedilnici (upoštevanje orientacije v prostoru), postavitev in opremljenost razstavnih eksponatov, ustrezno besedilo in slikovni material. Delo sem zaradi različne intenzitete interesov morala nekoliko individualizirati, kar je pri večjem številu v skupini skorajda nujno. Pri sami izvedbi razstave so se pokazali tudi različni nagibi, oz. pravilno ali nepravilno razumevanje terenskega dela, npr. folkloristično izražanje ali "okrasevanje". Z. razstave ob zaključku tabora na Šmartnem na Pohorju ¡0. 7. 1994. (Polo: Tanja Hohnec) Med ekskurzijami moram omeniti še ogled Štampohar-jevega in Smolarjevega mlina, ki sta uvrščena med elnološke spomenike, a neslavno propadata. Ogledale smo si še Bistriški grad z neustrezno razstavljeno Arkovo etnološko zbirko (ni je pač postavljal etnolog!), KoČno (seznanitev s pojmom skansen ali muzej na prostem) in mimogrede še številne naravne znamenitosti (Črno jezero, Maroltovo jelko...) Združile smo prijetno s koristnim, kar je zelo ustrezno načelo mladinskih raziskovalnih taborov. LITERA WRA /A' VIRI: - NARODNE t vzeninf na Slovenskem, 'i. izd. (Zbrala in uredila Ne/i Niklsbacher-Bivgar). Ljubljana 197-1. - RAMŠAK, Mojca, Etnološke raziskatv. V: Mladinski razis-{¡omlni tabor Šmartno 88. Ljubljana 1988, str. 15-23. ČASNIK SED 34/1994, št, 3 43 s s as M Prof, dr. Vekoslav Kremenšek Odd. za etnologijo in kulturno antropologijo Ljubljana, 4. 8. J 994 Dekanu Filozofske fakultete prof.dr. Franetu Jermanu Med gradivom za 2. .sejo scnala Filozofske fa kulte Le, ki je bila 30, 6, 1994, smo prejeli predlog študijskega programa socialne antropologije. Predložil ga je Oddelek za sociologijo. Razprava je iz objektivnih razlogov na omenjeni seji odpadla. Ker je v zvezi s študijskim programom socialne antropologije treba opozoriti na načelno in tudi praktično vprašanje, ki zadeva slovensko etnologijo, Ti pišem V zapisniku sklepov II seje /.na nst ve no pedagoškega sveta l'F(bila je 14. 1. 1992) je rečeno: "Etnologija na FI; mora .ostati znanost, ki bo v vsebini in programu upoštevala slovensko komponento in tradicije ter dosežke dosedanjih slovenskih etnologov." Sklep je bil izoblikovan na podlagi razprave nekaterih članov navedenega sveta ob dopolnjevanju in spreminjanju programa ter širjenju imena Oddelka za etnologijo v Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo. Razprava in sklep sla temeljila na bojazni, za katero se zdi, da postaja vse bolj upravičena Po svoje kaže wm& na to tudi študijski program za socialno antropologija V predloženem prograftiu so štirje predmeti (politična antropologija, antropologija religije, vizualna antropologija, antropologija spola in spolnosti), ki so po imenih, nosilcih in vsebinah enaki predmetom, ki jih izvaja Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo. S tem se seveda vsakršna specifičnost tega oddelka v njegovem kulutrnoan-tropološkem delu izgublja. Ob uresničitvi socialnoantro-pološkega programa bo prišlo do nesmotrnega podvajanja, ki bo spričo nekaterih posebnih okoliščin tako v vsebinskem kot v personalnem pogledu pomenilo nadaljnje izgubljanje identitete slovenske antropološke vede. Uvedba kulturne antropologije ob etnologiji, opravljena pred nekaj leti, bo take; izgubila v bistvu vsakršen smisel. Etnologija je kompleksna in polivalentna disciplina, ki se glede na različno usmerjenost raziskovalcev povezuje z najrazličnejšimi drugimi znanostmi. Zato v razmerah, ki jih napoveduje predlog Oddelka za sociologijo, ni nikakršnih razlogov za izjemno tesen odnos do takšne ali drugačne, kulturne, socialne ali splošne antropologije. Etnologija naj se nadalje enakovredno povezuje Se z drugimi strokami, kot je to bilo preti omenjeno preosnovo. S pričujočim pismom sem opozoril na vprašanje, ki se zdi za nadaljnji razvoj slovenske etnologije zelo pomembno. Nakazati sem poskušal tudi način, kako bi bilo mogoče vprašanje postopno rešiti Ker problem, o katerem pišem, nedvomno prizadeva vse slovenske etnologe, pošiljam kopijo pisma tudi uredništvu Glasnika Slovenskega etnološkega društva s prošnjo, da ga objavi. S spoštovanjem Mojca Ramšak KRONIKA DOGODKOV V ŠTUDIJSKEM LETU 1993/94 sestanki, simpoziji, posvetovanja, tiskovne konference, predavanja, zagovori magistrskih in doktorskih nalog, filmi, razstave, družabna srečanja, etno večeri, delavnice, tabori, izidi publikacij, idr. OKTOBER 19 93 • Od 4. do 8. 10. se je dr. Božidar Jezeniik z referatom To See the Truth, The Balkans in the Eyes of foreign Iravellers iu the Second half of 19th and the beginning of 20ih century udeležil kongresa Nemškega etnološkega društva, Avstrijskega etnološkega društva, Dunajskega antropološkega društva in Berlinskega društva za antropologijo, etnologijo in prazgodovino v Leipzigu. 5. 10, je bil na OEIKA sestanek etnologov muzealcev in konservatorjev, kjer so oblikovali enotne predloge o zakonu o izvozu etnološke kulturne dediščine. 12. 10. je bil na Zavodu RS za VNKD sestanek 10 SED, kjer so se pogovarjali o etno večerih, konservalorstvu in muzeologiji in v zvezi s tem o novem zakonu in moratoriju o izvozu dediščine, sodelovanju OEIKA s katedro za etnologijo v Lodžu, etnoloških projektih zamejskih Slovencev v Italiji in Murkovih priznanjih. ¡2 10. je bil v gostišču pri Mraku prvi etno večer. Gostja večera je bila slavistka Marija Cvetek, ki je predstavila svojo knjigo "Naš vol:a so včas zapodval. bohinjske pravljojce". Pogovor je vodila Anka Novak. Od 13. do 15. 10. je bilo v Dobrni zborovanje Društva slovenskih muzealcev. Na zborovanju so razpravljali o naslednjih vprašanjih; slovenski muzeji jutri, problemi kulturne dediščine zunaj muzejev, nova vloga muzejske pedagogike, vprašanja varovanja tekstilne dediščine v muzejih. 14., 21. in 28. 10. je na OEIKA v okvirju Seminarji) etnologija in zgodovina in Splošnega seminarja za četrte letnike in podiplomske študente predaval sociolog dr Plulipp Watnbolt iz Nemčije o socio-kulturnih strukturah življenja aristokratov med 1. 1918-42 na primeru gradu Hmeljnik in o metajeziku v objektivni znanosti. Seminar sla vodila Rajko MurŠiČin dr. Slavko Kremenšek. • 18. 10. je bil v prostorih SAZ1 sestanek delovne skupine za sestavo vloge za Ministrstvo za kulturo o financiranju društvenega programa za l. 1994. • Od 20. 10. do 3. 1 I so študentje etnologije pod vodstvom dr. Zmaga Stnilka potovali po Portugalskem. Ogledali so si muzeje v Lizboni in Portu in obiskali Oddelek za antropologijo na Univcrsidade Nova v Lizboni, kjer jih je predstojnik dr Mesquitela Uma seznanil z delom na Oddelku. • 25. 10. je oricntaiis! mag. Nenad Filipovična OEIKA v okviru Splošnega seminarja za četrte letnike in podiplomske študente predaval o vsakdanjem življenju v mestih Osmanske Bosne od 15. do začetka 20. stoletja. Seminarje vodil Rajko Miiršlč. 44 GLASNIK SED i4/1994, št. i * Od 27. do 31. 10, je Irena Keršič sodelovala kot koordinator za Slovenijo za mreža evropskih etnografskih muzejev v Bruslju, kjer je oddala seznani SEM in etnoloških oddelkov za repertorij evropskih EM * V oktobru je Posavski muzej Brežice v Pišecah pripravil razstavo "100 let kovaštva Podgoršek". * V oktobru je mag. Marjeta Miku ž na FF v Ljubljani oddala teze za doktorat o muzejskem managmentu, NOVEMBER * 3. 11. je dramaturg, dramatik in esejist Vili Ravnjah na OlilKA v okviru Splošnega seminarja za četrte letnike in podiplomska Študente predaval o spoznavanju Višjega jaza in ezoteriki v "novi dobi" pod antropološko lupo. Seminar je vodil Rajko MuršiČ. * 9, 11, je bil v prostorih Zavoda RS Za VNKD sestanek iO SPI ), na katerem so se pogovarjali o etnološki problematiki v zamejstvu, o Murkovih priznanjih, pripravi trilogije "Štrekelj - Murko -SED", posvetovanju Etnologija v Šoli, celostni podobi društva, etno-večerih in članarini SED. * 9. 11. so Nadfa. Valentinčič, Bernarda Potočnik \n Daša Hribar v mali dvorani na SA7.ll predstavile videoiilma "Poldni dan v Sentrupertu in okolici" in "Sentruperi med preteklostjo in prihodnostjo". Filma sta nastajala na etnoloških raziskovalnih taborih v Šentmpertu I. 1992 in 1993 v produkciji OEIKA in v tehnični izvedbi AVI. ZRC SAZU. Po predstavitvi so se nekateri etnologi zbrali še v gostiščih pri Mraku in Pod Skalco na neuradnem delu večera. * 1 2. 1 i. je bila v okviru 11. Slovenskega knjižnega sejma v CD-u tiskovna konferenca, kjer so javnosti in strokovni publiki predstavili bogato publicistično dejavnost NM in SEM. * 12. 1 ]. so se etnologi po nekaj letih spet udeležili pohoda od Litije do Čateža. * 1 11. je Rajko Muršičv Cankarjevem domu v Ljubljani predstavil svojo knjižno noviteto Neubesedljive zvočne igre (Od filozofije k antropologiji glasbe). Po predstavil vi so bili vsi prisotni vah|jeni Še k družabnemu srečanju. 1 b je zbiralec razglednic švutgo Tančic na OlilKA v okviru f Pašnega seminarja za četrte etnike in podiplomske študente predstavil razglednice Ljubljane, njihovo zgodovino in pomen komunikacije s pomočjo razglednic in dopisnic. Seminar je vodil Rajko Muršič. • 24. 11. je dr. Pavle Metku na OEIKA v okviru Splošnega seminarja za četrte letnike in podiplomske študente predaval o živosti ljudskega izročila Slovencev v Italiji. Seminar je vodil Rajko Muršič, po predavanju pa so se nekateri udeleženci in predavatelj zbrali v liizeljskem hramu in poklepetali še ob čajčku. • 2-1 11. je Irena Keršič obiskala avkcijo v Dorolheumu v Celovcu z namenom, da bi se seznanila s postopkom legalnega izvoza starin, • Med 25. in 27. 11. sta mag. Jurij bikfak in Jože Hudales v Cankarjevem domu v Ljubljani v okviru INFOS-a, predstavila "Življenje v Velenju okoli i 1900 s po n točjo mi t It i nt edije (večp red sta v nos t i J. Istočasno so bili dostopni tekstovni, grafični, slikovni in zvočni zapisi v različnih kombinacijah oz. uporaba več vrsi medijev s pomočjo osebnega računalnika. • Od 29. 11. do 13. 12. je bila na OEIKA na ogled razstava o terenskih vajah pri predmeta etnološka muzeologija in konservatorstvo. Razstavo so pripravile Študentke 4. letnika in absolventke Irena Desloimik, Marta Tirner, Magda Zore, Marta Kunsteljm Mojca 1'ercelj Otorepec. DECEMBER • V začetku decembra je dr. Gorazd Makarovičpripravil priložnostni izbor Jaslic iz zbirke SEM. ■ 1.12. je dr. Marija Stanonik v okviru Splošnega seminarja za četrte letnike in podiplomske študente na OEIKA predavala o slovstveni folklori kot grešnem kozlu slovenske kulture. Seminar je vodil Rajko Mursič. • 1. 12. je bil v bistroju Grad na ljubljanskem gradu družabni večer oz, "etno-čaj", ki so ga pripravili študentje drugega letnika etnologije. Gost srečanja je bil dr. Zmago Smitek, za čaj pa je poskrbel študent Marko Vulnjevič. ■ 7. 12. je Borut Brumen na OEIKA zagovarjal magistrska delo z naslovom Urbani način življenja v Murski Soboti med I. 1919-41. Po zagovoru je pripravil prigrizek v seminarski sobi, večer pa se je zaključil v Sklicu in Drami. • - 8. 12. je dr, Boris Kuham a OEIKA v okviru Splošnega seminarja za četrte letnike in podiplomske študente predaval o preučevanju prehrane na Slovenskem. Seminar je voclil Rajko Muršič. ■ - Od 8 do 12 12. sta se Bojana Rogelj Škafar in Alenka Simikič udeležili kolokvija evropskih etnologov v Toursu na temo Etnologija in dediščina v Evropi. Kolokvij je pripravila francoska institucija Mission du patrimoine ethnologique, ki skuša z organizacijo takih srečanj povezati evropske etnologe lako v raziskavah kot pri delu na skupnih projektih. Na kolokviju so bile obdelane štiri teme: identiteta in dediščina, socialna vloga tujcev, nacionalizmi in nacionalne vezi, za etnologijo Evrope, Vzporedno s kolokvijem je raziskovalni center G.A.R.A.E./Hesiode iz Carcassona pripravil doslej najobsežnejšo razstavo evropske etnološke, antropološke in dediščinske periodike, na kateri se je predstavil tudi SEM in si jo je podrobno ogledala Bojana Rogelj Škafar Razstava je rezultat prizadevanj francoskih etnologov, da bi s pomočjo znanstvene periodike promovirali lastna spoznanja in poglede in da bi hkrati pritegnili k skupnemu sodelovanju evropske etnologe. Center iz Carcassona je v desetih letih delovanja uspel zbrati skoraj vso periodiko na to temo, V Toursu pa je bil omogočen ogled in pregled revij tet podatki za izmenjavo publikacij, ki imajo relativno majhno naklado in omejen distribucijski domet. Alenka Simikič je udeležbo na kolokviju za dokumentacijo izkoristila tudi za svoje delo pri Mednarodnem komiteju za dokumentacijo '(ICOM-C1DOC). Pridobila je nekaj novih sodelavcev za delo pri pripravi podatkovnih standardov in s članoma delovne skupine pregledala do sedaj opravljeno delo. • 9 12. .so v KfC-u odprli razstavo Čipke iz hahičirie skrinje. Razstava, ki sta jo postavila Mestni muzej iz Ljubljane in Mestni muzej iz Idrije, je bila na ogled do (i. 1. 1994. • Od 10, do 17, 12, so v o'kviru Sekcije za amerikanistikopri Slovenskem Črientalističnem društvu organizirali latiiiskoameriške večere. Pri pripravi predavanj in organizaciji je sodelovala mag. Mojca Terčelj. • 13 12. je ob deseti obletnici obstoja Sekcije za amerikanistiko pri Slovenskem orientalističneiu društvu mag. Mojca Terčelj oh diapozitivih in vkleoposnetkih ClASNIK SED 34/1994, št.. 3 45 predavala o simbolni in socialni vlogi ženske v poljedelstvu Sokejev iz Chiapasa v Mehiki. Predavanje je bilo v okviru Sekcije za amerikanisliko pri Slovenskem ori en tal i stičnem društvu • 14 12. je bil sestanek IO SED, kjer so se dogovarjali o Murkovih priznanjih, posvetovanju Etnologija v šoli in o trilogiji "Štrekelj - Murko - SED". • 14. 12. je bil v goslisču pri Mraku etno večer; posvečen temi Muzeji na prostem in etnološka prenova slovenske stavbne dediščine. Pogovor z dr. Ivanom Sedejem, Jožefom Hudalesom, Viadom Knificem, Vilam Hazlerjem, Silvestrom Gabrščkom, Zvezdo Koželj in Mojco Ravnik\e vodila Irena Keršič iz SEM. • 14.12. je bila v atriju Narodnega muzeja v Ljubljani predstavitev knjige dr Janeza Bogataja ljudska umetnost in obrti v Sloveniji. • Od 15. 12. do 15. 2. je bila v Slovenskem šolskem muzeju v Ljubljani na ogled razstava Srečna Afrika . igrače CJane in Burkine Faso. Razstavo je jo postavila Sonja Pode. • 17. 12. sta Silvio Bralca iz Splita in Tirrtko Zehec i/. Zagreba na OE1KA zagovarjala magistrski deli Retorika torbe (fenomenologija, semiotika. antropologija) in Kulturno antropološki pristop k plesu (pregled teoretskih pristopov k raziskovanju plesnih dogodkov v pustnih šegah v Punta na otoku Krku). • 17. 12 je bila v Šentjanžu na avstrijskem Koroškem predstavitev knjig Knjižnega daru Slovenske prosvetne zveze za 1. 1994. Ena od predstavljenih knjig je bila tudi Na poti v vas/Unterivegs ins Dorf(ur. Mojca Ramšak in Janko Malte j z izsledki etnološke raziskovalne delavnice osnovnošolcev iz Ljubljane in Roža, ki je potekala med 18. in 24. 7. 1993 v Šentjanžu in Bilčovsu To je prva knjiga v seriji "Naša regija" in nosi podnaslov Vsakdanja kultura v Šentjanžu in Bilčovsu s poudarkom na pivi polovici 20. stoletja. Po predstavitvi knjig in videofilma delavnice so ob večerji mentorice in organizatorji začeli vsebinsko pripravljati naslednjo delavnico. • 21 12. sov prostorih Slovenskega verskega muzeja v Samostanu Stična odprli razstavo božičnih podobic, ki jo je pripravila Ja t ta Tomažič. Razstava je bila na ogled do 30. 3. 1994 26. 12, je imel dr. Božidar Jezer t lik na l. programu Radia Slovenija intervju v..oddaji Naš gost. JANUAR 1904 11. 1. je bil na Zavodu RS za VNKD sestanek IO SED, kjer so se pogovarjali o novem pravilniku za Murkova priznanja in listine, o rednem občnem zboru, o gospodarskih težavah društva, o posvetovanju Etnologija v šoli in o morebitnem novem konceptu Glasnika SED. 11. 1. je bil v gostišču pri Mraku etno večer 7. gostom Damjanom Ovscem, ki je govoril o mitologiji! slovenski kulturi in etnologiji, 14. 1, je bil na OE1KA sestanek delovne skupine za reševanje problematike etnološke dediščine Slovencev v Italiji. Na podlagi gradiva, ki sta ga pripravila Milan Pahor, ravnatelj NŠK. in Andrej Furlan, absolvent konservatorsiva iz Trsta, so se dogovorili, da to delo nadaljuje delovna skupina v sestavi: Milan Pahor, Andrej Furlan, Mojca Ravnik Janez Bogataj. Mira Omerzel Terlep, Silvester Gaberšček, NaŠko Križnar, Ivanka Počkar, Tatjana Dolžan, Ralf Čeplak, Tone Cevc. Breda Čebulj Sajko in Irena Keršič. 15. I so v KIC-u odprli razstavo I K) let rojstva Janeza Benigarja, slovenskega antropologa v južni Ameriki. Razstavo so pripravili Slovensko orientalistično društvo, OliIKA (dr. Zmago Šmitek) in Mestni muzej Ljubljana, odprta pa je bila do 29. 1. 19- 1. je bil v okviru Splošnega seminarja in seminarja za etnologijo Balkana na OEIKA pogovor na temo begunske problematike z gosti Ognje no m Tvrlkovjčem, Usadom Ajetijem in dr. Anico M i kit š Kos. Okroglo mizo sla povezovala Raj ko MuršiČ in Natalja Vrečer ' Odll. l .do l7. 1. se je mag. Marjeta Mikuž v Grenoblu udeležila mednarodnega posvetovanja z naslovom Novi pristopi k muzejskemu managmentu. 1 Od 19. I. do 23. 1. se je mag. Marjeta Mikuž v Londonu udeležila predavanj angleškega muzejskega društva o organizaciji dela v muzejih. 1 V januarju je Alenka Simiktčna FF v Ljubljani oddala teze za doktorat na področju etnološke dokumentacije in standardizacije. FEBRUAR 4. 2. je bila v atriju Narodnega muzeja predstavitev Etnologa 3 (neevropska številka). 7. 2. sta dr. Marija Makarovič in Marinka Dražumeričprejeli Zupančičevo priznanje za delo na kulturnem področju. Najvišje priznanje, Zupančičevo plaketo, je dobila dr. Makarovičeva, in sicer za večletno in uspešno delo pri raziskavah ljudskih noš v Beli Krajini. Marinki Dražumerič je bila podeljena diploma za pomembno delo pri varovanju naravne in kulturne, zlasti pa sakralne dediščine v Beli krajini, 10. 2, je bila v KIC-u odprta razstava Nazaj v planinski raj. oh stoletnici Savinjske podnižmce Slovenskega planinskega društva. ki sta jo pripravila Muzej novejše zgodovine Celje in Mestni muzej Ljubljana. Razstava je bila na ogled do 19. 310. 2, je ravnatelj SEM-a dr Ivan Sedej pritrdil napisno ploščo SEM na vhodni steber Mladike. 14, 2. so na OEIKA odprli razstavo dokumentacije oddelka z naslovom Etnološka povednost fotografije. Razstava je bila postavljena v pedagoške namene, postavile pa so jo Mihaela Hudelja, dokumentaristka na OE1KA, in študentke Maruša Markovčič, Mojca Tercelj Otorepec, Damjana Žbontar m Nataša Kouestabo. Na ogled je bila do 31. 3. 15, 2. je bil na Zavodu RS za VNKD sestanek. IO SED, kjer so se pogovarjali o posvetu Etnologija v osnovnih šolah, izrednem občnem zboru, sobi SED. etno-večerih, programu dela za I 1994-96. problemu etnološke dediščine Slovencev v Italiji, tečaju računalništva. 15. 2, je bil v gostišču pri Mraku etno večer; na katerem sta dr Zmago Šmitek in mag. Mojca Terčelj predstavila neevropsko številko revije Etnolog. 17. 2. je bilo v KIC-u predavanje o zgodovini angleške etnografije. Predavala je Hélène La Rue. etnomuzikologînja in kustodinja v Pili lîivers iVIuseumu. Zatem jo je mag. Inja S me rdel vodila po depoju SEM-a. 18. 2. je Irena Keršič pripravila informativno razstavo z naslovom SEM v Mladiki? na hodniku SEM-a V marcu je razstavo prenesla in postavila v izložbi Mladinske knjige na Slovenski cesti v Ljubljani. 46 GLASNIK S£D 34/1994, št. 3 « ¡H ■ ttmmmmm M^tam»»«™-. ■ . .i,* •• • ------ . ■ ■■ ■ ■ ■ .-v. :»..- /- ...-.S; - • ¡8. 2. je bila v razstavnih prostorih SEM-a odprta gostujoča razstava Teksti/ v kmečki hiši iz Neprajzi Muzeuma iz Budimpešte. • 24. 2. sta v okviru Splošnega seminarja za četne letnike in podiplomske študente na OEiKA predavala dr. Ivan Sedaj in Raif Ceplako problematiki SEM-a in političnih spletkah, seminar pa je Vodil Rajko Mmšič. • Februarja je bila dr. Monika Kropej izvoljena v naziv znanstvena sodelavka pri Inštitutu za slovensko narodopisje SAZU. MAREC • 1.3. je bil na Zavodu RS za VNKD sestanek v zvezi s posvetom Etnologija v osnovni šoli. Dr. Slavko Kremenšek, mag, Netui Židov, AleŠ Gačnik, Mira Omerzel Terlep in Mojca Ramšak dokončno strukturirali in pretresu možne vsebine in predlagali predavatelje. * 2. 3- je bil v okviru Splošnega seminarja za četrte letnike in podiplomske študente pogovor o etnološkem in antropološkem tisku v Sloveniji. Gostujoči predavatelji so bili: mag. Inja S menici, urednica ¡Etnologa, Majda Fister, urednica Glasnika SIZD, Jože Dežman, urednik Borca in Darko Darovec, urednik Annales. Pogovor je vodil Rajko Muršič. * 2. 3. je mag. Mojca 'Eerčelj komentirala projekcijo diapozitivov ob predavanju 'toneta Hočevarja, ki je govoril o Chiapasu. " 3. 3; je bil pred Skupščino RS javni zbor državljanov za dodelitev Mladike SEM-u. Delegacija zbora je od predsednika parlamenta Hermana Rigelnika zahtevala podporo za pozitivno rešitev problema v priti SEM-a, * 'i- 3- je v okvint predavanj etnologija neevropskih skupin imela Judith A. Rasson iz Los Angetesa predavanje z naslovom Cultural evolution in prehistoric North America. Predavateljico je povabil Oddelek za arheologijo. * 5. 3. mag. Mojca Terčeljna 3. programu radia Slovenija govorila o terenskem delu v Chiapasu in antropološki interpretaciji. S- 3. je bil sestanek tO SED, na katerem so oblikovali koncept posveta Etnologija v osnovni šoli, Pogledali celostno podobo društva in se dogovarjali o j^jdaljnjerd finančnem poslovanju ■ 8. 3- je bil v gostišču pri Mraku etno večerz gostjo dr. Majo MUčinski, ki je predavala o vzhodnih filozofijah. Pogovor je vodil Ralfčeplak. • 9. 3. je v okviru Splošnega seminarja za četrte letnike in podiplomske Študente Rajko Muršič predstavil metodološke probleme pri nastajanju njegove knjige Neubesedljive zvočne igre (Od filozofije k antropologiji glasbe). • 14. 3. je v okviru predavanj etnologija Balkana na OH1KA o oblikovanju evropske identitete predaval dr. Tomaž Mastnak. • 15. 3. je bil na OEIKA izredni letni občni zbor SED, na katerem je bil sprejet nov pravilnik o podeljevanju Murkovega priznanja in Murkovc listine za posebne dosežke v etnologiji na Slovenskem • Od 10. 3 do 17. 4, je bila i' Miheličevi galeriji na Ptuju odprta razstava Srečna Afrika : igrače Gane iti Burkine Faso, ki sta jo pripravila Sonja Porle in Aleš Gačnik. • Od 21. do 24. 3. seje Rajko Muršič z referatom udeležil simpozija Ethnic Traditional Culture and Folk Knowledge, ki je bil na inštitutu za etnologijo In antropologijo pri Ruski akademiji znanosti v Moskvi. V sekciji o filozofskih vidikih ljudske kulture je predstavil dinamiko med kulturno inovacijo in tradicijo v prispevku z naslovom: "Kreativna igra razumevanja in napačnega razumevanja: antropološka terenska raziskava punk ročka v nekaj slovenskih vaseh". • 23 3 je v okviru Splošnega seminarja za četrte letnike in podiplomske Študente dr. Zmaga Kumer predavala o slovenski ljudski pesmi. Pogovor je vodil mag. Marko Terseglav. • 24. 3. je bila v avli Ljubljanske banke d. d. na Trgu republike 2 v Ljubljani odprta razstava Slovenski kozolec (Projekt Pot kulturne dediščine). Arhitekturne makete in risbe so bile delo arhitekta Bojana Hrelje, fotografije je posnel Jaka Cop, dokumentarno fotomonografijo Slovenski kozolec - The Slovene I lay rack pa je predstavil dr. Tone Cevc. • O d 25. 3- do 31 ■ 3. je Mojca Ramšak vodila Osnovnošolsko etnološko raziskovalno delavnico na RadiŠah na avstrijskem Koroškem, ki so jo organizirale Zveza prijateljev mladine Ljubljana - Center, Slovenska prosvetna zveza iz Celovca in Slovensko prosvetno društvo Radije. Rezultati delavnice so bili objavljeni v dvojezičnem zborniku Na poti v vas/t Interivegs ins Dorf, Kultura na Radišah skozi 90 hn/Streifzug durc.h POJahre Kultur am Radsberg, ki je izšel v začetku oktobra 1994. • Od 31- 3. do 2. 4. je bil dr. Božidar jeze mik na 9. kongresu evroj>eanistov v Chicagu, kjer je predstavil referat Unknown Bosnia; or The Mature of the Europeans. APRIL • 6. 4, je v okviru Splošnega seminarja za Četrte letnike in podiplomske študente mag. Milko Poštrak predaval o rock'n'rollu in vsakdanjem življenju s soc i o 1 oš ko-fc n o m en o loš keg a zornega kota. Pogovor je vodil Rajko Muršič. ■ 7. 4. je mag. Marjetka Coležu Glasbeno narodopisnega inštituta pri ZRC SAZU na Filozofski fakulteti zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom Slovenska ljudska pesem in sodobna slovenska poezija. • Od S. do J 1. 4. je bila v ptujskem Minoritskem samostanu na ogled razstava Dobrote slovenskih kmetij, kjer je bila predstavljena krušna, mesna in mlečna kulinarična dediščina enajstih slovenskih pokrajin. Posebna pozornost je bila posvečena Primorski. • Od 12. 4. do IS. 4 so se Študijske ekskurzije v Pariz in obiska Muzejskega salona (SIMEJ udeležili etnologi mag. Andrej Dular, Tita Ovsenar, Nives Sulic -Dular, Mojca Ferle, Jana Mlakar, Andreja Branceljin Magda Peršič, ■ Od 11. do 17. 4. je bila mag. Marjeta Mikuž študijsko v Parizu (delo v lCOM-ovem Doku men taci jsko-in fonna ti vn em centru). • Od 13. 4. do 13.5, je bih na OEIKA na ogled razstava Utrinki z Radiš, ki so jo postavile študentke Irena Destotmik, Maruška Markovčič in Damjana Žbontar ter etnologinji Mojca Ramšak in Milena Kunej. Razstava je bila nato prenesena v Kulturni dom na Radišah. • 12. 4. je bil sestanek 10 SED, • 13. 4. je bil v klubu CD etno večer, kjer so kustosi in ravnatelj predstavi i i delo Slo venskega etnografskega muzeja v Ljubljani. Ob tem je bil prikazan tudi film oziroma mladinska oddaja Tina in CjI-ASN1K SED .54/1 994, št. 3 47 Nejq v SEM in dokumentarni video MI in Sprehod po depoju SEM. Pogovor je vodila Bojana Rogelj Škafar. • 18, in 19. 4. so Mojca Raima k, Magda PerŠič, Karla Oder, Vladimir Šlibar, Mojca Ferle, Vladimir Vilman, Marija Cvetek m študentje 4. letnika etnologije (Bojana Rogina, Irena Destovnik, Marija Hameršak in Zeljko Berlič) pod vodstvom clr. Janeza Bogataja urejali in postavljali zasebno zbirko na turistični kmetiji Hudičevec v Razdrtem • 19. 4, je imel dr. Božidar Jezernik predavanje na Bosanskem forumu v Ljubljani z naslovom Kulturnozgodovinski spomeniki v Bosni in Hercegovini kot tarče minometalcev. • 25. 4. so v prostorih Slovenskega verskega muzeja v Samostanu Stična odprli razstavo fotografij Stična skozi leto in dun avtorja p. Branka Petauerja. Razstava je bila odprla do 30. 8. 1994, • V aprilu jc Jožica Mandeljne FF zbirala podpise v podporo SEM-u za Mladiko. MAJ • 5- 5. so v KIC-u Križanke v Ljubljani odprli razstavo Muzej solinarstva v krajinskem parku Sečoveljske soline in Kavčnikova dimnica v Zavodnjah. Oba muzeja sta kandidirala za nagrado Evropski muzej leta (European Museum Year Award). Razstavo so postavili Zveza muzejev Slovenije, Pomorski muzej "Sergej Mašera" Piran, Kulturni center Ivan Napotn i k - Muzej Velenje in Mestni muzej Ljubljana, na ogled pa je bila do 4. 6. 1994. • 6. 5, je v okviru Splošnega seminarja za Četrte letnike in podiplomske Študente ameriški kulturni antropolog dr. Joel M. Halpern predaval o razmerju med kulturno antropologijo in etnologijo ter o metodoloških vidikih razvoja ameriške kulturne antropologije, • 6. 5. si. je prostore Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo na Zavetiški 5 v Ljubljani ogledal dr. Vilko Novak. Po ogledu je v seminarski sobi ob prigrizku potekal še pogovor o sedanjih razmerah v stroki. • 9 % je mag. Marjeta Mikuž organizirala prihod strokovnjaka -direktorja Deutsches Museum dr. \V. Rathiena, ki je v Cankarjevem domu predaval na Museoforumu o muzejskem managementu. 9- 5- je ameriški kulturni antropolog dr.Joel M. Halpern na OEIKA predaval o vojnah na področju bivše Jugoslavije na podlagi izkušenj s terenskega dela na Balkanu. 10. 5. je bil na Zavodu Republike Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine sestanek. tO SED, kjer so se dogovorili o občnem zboru v Rogatcu, etnološki trilogiji in o zaščitnem znaku dništva. 10. 5, je bil na OEIKA etno večer, na katerem je imel Mitja Ferenc, svetovalec za zgodovinsko dediščino Zavoda Republike Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine, predavanje z diapozitivi z naslovom Kočevska izgubljena kulturna dediščina kočevskih Nemcev, 11. 5 sta okviru Splošnega seminarja za četrte letnike in podiplomske študente Katarina HirndkMunda in Jože Hirnok predstavila problematiko, s katero se v praksi srečuje etnolog v slovenski skupnosti v Porabju. Rdečo nit sta povlekla z dokumentarno - igranim filmom z naslovom Porabje - Kak nejga zelenoga konja, tak nejga čednoga Slovenca. Jože I Iim6k je zatem predstavil Zvezo Slovencev na Madžarskem, katere predsednik je, Katarina Hirnok pa je govorila o medijih iti slovenski manjšini na Madžarskem. Pogovor je vodil Raj ko MurŠič. 13. 5. sta Jožica Mandeljin dr. Marija Makamvič vodili seminar za vodje folklornih skupin v tekstilnem depoju SEM 16. in 17. 5. so študentke četrtega letnika etnologije (Damjana Žbontar. Bojana Rogina, Marta Kunstelj, Marija Hameršak in Nataša Konestabo) pod Vodstvom Magde PeršiČ. Mojce Ramšak in dr. Janeza Bogataja dokumentirale predmete iz zasebne zbirke turistične kmetije IludiČevec v Razdrtem. iS. 5. je Jožica Mandeljv odila etnologinje iz Danske po tekstilnem depoju. 18. 5. je v okviru Splošnega seminarja za četne letnike in podiplomske študente dr. Robert Gary Minnich predaval o terenskem delu kol skupni osnovi etnologije in socialne/kulturne antropologije. Pogovor je vodil Hajko Muršič. 19. 5. je bila v Pokrajinskem muzeju v Murski Soboti odprta gostujoča razstava Pripovedi s panjev Čebelarskega muzeja iz ^ :..... Radovljice. Razstava je bila na ogled do 30. 6. • 22. 5, je Mojca Ramšak s študenti etnologije opravila sondažno raziskavo v Rušah • 23. 5. sta bili v dvorani SAZU predstavljeni publikaciji Traditiones 22/1993, ki ga izdaja Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU in Slovensko Štajersko pred marčno revolucijo U/l, avtorja akademika dr. Nika Kureta. • 26. 5, je mag. Mojca Terčelj povezovala in komentirala predavanje Tomaža Nabergoja in dr. Janeza Stanonika o Marku Kapusu, slovenskem misionarju v Mehiki. Predavanje je bilo v okviru Sekcije za amerikanistiko pri SIo ve > iske m orienta list ičnem društvu. • 27. 5. do 3. 6. je bila Alenka Simikič v Atenah na sestanku dokumentacijske delovne skupine BTHNO. • 30. 5. je Bernarda Potočnik na hmelj niš ki žagi zagovarjala diplomsko nalogo z naslovom Hmeljnik; način življenja plemiške družine \Vambolt von Umstadt med pivo in drugo svetovno vojno 31. 5. je bila v Likovnem razstavišču Rihard Jakopič odprta razstava publikacij in znanstvenoraziskovalnega dela na Filozofski fakulteti v Ljubljani v letu 1993 Monografije od leta 1979-92, izbor iz dokumentacije in delo študentov Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo so razstavile Mihaela Hudelja, Mojca Račič Simone tč in Mojca Ramšak. Razstava je bila odprta do 10, 6. 3 i. 5. so študentje etnologije pripravili brucovanje na Gorci pri Podlehniku. Od 31. 5 do 4. 6. je bil v Cankarjevem domu na ogled 2. slovenski muzejski sejem, ki ga je pripravila Zveza muzejev Slovenije. ¡UNij Od 1. do 6, 6. je bila v Galeriji v Slovenj Gradcu na ogled 10. razstava Domače in umetne obrti. ki so jo z Obrtno zbornico Slovenije postavili dr. Janez Bogataj. Mojca Ramšak in študentke Damjana Zbontar, Simona Grmek in Romana Slavič. ]. 6. je imel dr. Janez Bogataj otvoritveni govor na razstavi Domače in umetne ohrti v Slovenj Gradcu. 2. 6. sta mag. Marjeta Mikuž in Alenka Simikič prejeli Valvasorjevo jmznanje za 4fi GLASNIK SED 34/1994, št. 3 i im organizacijo CIDOC-ove konference v Ljubljani septembra 1993. • 3. in 4. 6. je bil v Rogatcu redni občni zbor SED. Prvi dan so delovne skupine SI;D poročale o opravljenem delu, izvoljena sla I >ila nova urednika Glasnika SED Rajko Muršičin Mojca Ramšak, podeljena so bila Markova jmznanja in listini. Priznanje za življenjsko delo je prejel dr. Tone Cevc, lisiini za delo v ¡preteklem lein pa konservatorka Ada Bar Janša in konservatorska sekcija SED. PO uradnem delu in kosilu je bil ogled trga Rogatec in muzeja, naslednji dan pa je bila organizirana ekskurzija na področja zapuščenih steklarn, Se delujočih kamnolomov, na Donačko goro in v Ojimje, • 7. 6. je diplomantka Tanja Holmec v Gaberniku na Pohorju zagovarjala diplomsko nalogo z naslovom Kam so vsi turisti šli?: rurjstične kmetije in vinotoki na področju občine Slovenska Bistrica in njihove nedorečene možnosti. • Od 10. do 15. 6. je bila v Cankarjevem domu v Ljubljani na ogled razstava Domača in umetna obrt, ki so jo Z Obrtno zbornico Slovenije postavili dr. Janez Bogataj, Mojca Ramšak in študentke Damjana Žhontar, Simona Grmek, Sandra Hatímniá María '/imer, Katarina Hergold in Romana Slavič. * 14. 6. je bil v gostišču pri Mraku sestanek K) SRD in uredništva Glasnika SRD. Znova je bila predlagana nova blagajničarka, Prednika Glasnika Rajko Muršič in * Mojca Ramšak bosta poleg Glasnika urejala in izdajala še knjižnico Glasnika SED. * Od 15. tí. do 17. 6. sla v SEM členka Simikičm Tone Pire pripravila tečaj za računalniški Paket MODES za kustose etnoloških oddelkov v pokrajinskih * muzejih Slovenije. ' 6 je mag. fnja Smerdel v razstavni dvorani S L M-a organizirala projekcijo filma Od 1 n(-'ppa do hofetka 's smetano in ' nazaj fa s sodelovanjem Tanje '0 mažičprip ra vil a Spomin na ''«zstavo Ljubljana j)o predzadnji »¡odi. * ">4 ( ■ pp le mag. Marko Terseglav na . v Mubljani zagovarja! doktorsko a i serta cijo z naslovom Uskoška * Pisemska dediščina v prepletu in soodvisnosti s slovensko ljudsko kulturo Bele Krajine. ^^D 34/1 994, št. 3 • Od 24. do 27. 6. je bil dr. Božidar Jezernik na konferenci EASA-e v Oslu kjer je imel referata The ISih Century Discovery of Savage People in Europe in Dig a Shovel-Deep for Morality. " Od 27. 6. do 5. 7. je Mojca Ramšak vodila etnološko delavnico na Enohško-etnološki poletni Šoli za dijake (Zoisove Štipendiste) v Svečini. Raziskovali so viničarske odnose do I. 19531 29. 6. je Miran Puconja na OLIKA zagovaijal magistrsko delo'/. naslovom Temelji preživljanja na Cvenu. 1 Od 30. 6 do 8. 7. je potekala v Muzeju, na prostem v Rogatcu Muzejska polenta delavnica, kjer so raziskovali splošno zgodovino kraja, pomen "lodna" v Muzeju na prostem, inventarizirali so eksponate, raziskovali notranjo opremo, vinske kleti in zidanice, kamnarske bajte, čebelnjake in pripravo medu. Delavnico je pripravil Muzej novejše zgodovine Celje v sodelovanju z Društvom za ureditev muzeja na prostem Rogatec. JULIJ 1. 7, je dr. Marija Mukttrovič predavala dijakom na Enohško-etnološki poletni šoli v Svečini a načinih raziskovanja oblačilne kulture na podeželju. Od 2. do 9. 7. je Tanja Holmec .vodila etnološko delavnico na Mladinskem raziskovalnem taboru na Smartnem na Pohorju. Skupina je raziskovala tekstil v pohorski hiši. Od 5. do 6. 7. je ob 75 obletnici Masarykove univerze v Brnu potekal simpozij Museology as a University field of study. Simpozij je pripravila Mednarodna poletna šota za muzeologijo (ISSOM). Pri treh okroglih mizah na simpoziju je sodeloval Aleš Gačnik. 1.1. je bil v gostišču pri Mraku izredni sestanek IO SRD. Pogovarjali so se o blagajni in blagajniku SED in o pedagoških delavnicah. 7. 7. je bila" v KlC-u Križanke v Ljubljani odprta razstava To je ljubljansko, ljubljanski mestni znaki in njihova uporaba. Razstavo je postavil Mestni muzej Ljubljana, odprta pa je bila do 30. H, 7. 7, so v Pokrajinskem muzeju Maribor odprli razstavo Lutke V ljudskih nošah Razstavo je postavila Majda Anders, na ogled pa je bila do 10. 9. • Od 7. 7. da 14. 7. jé na Velikem Boču rta Kozjaku potekal simpozij slovenskih pravljičarjev, ki je bil namenjen ljubiteljskim zbiralcem in poustvarja ¡ce m, pedagoškim in kulturnim delavcem. Duhovna voditeljica in organizatorka je bila Ljoba Jenče, ki želi razširiti strokovno znanje med ljubitelje. Simpozij je bil razdeljen na strokovni in praktični del. Pri dopoldanskih predavanjih so s svojimi referati sodelovali: mag. Igor Cvetko, dr, Alenka Goljevšček, Drago Kunej, Janez Škof m dr Marko Terseglav. Igor Cvetko je govoril o funkciji in pojavnosti zvočnih iger na Slovenskem, Goljevščkova o mitih v ljudskem slovstvu, Kunej o ljudskih inštrumentih. Škof o umetnosti govora, Terseglav pa o univerzalnem in nacionalnem v ljudski besedni umetnosti. Predavanja bodo izšla v zborniku. Praktično delo v tlim. delavnicah je bilo posvečeno izdelavi trstenk, filea iz ovčje volne, lutk in postavitvi lutkovne predstave ter petju, plesu in muziciranju. V velikem številu so se simpozija udeležile predvsem vzgojiteljice v vrtcih, učiteljice in knjižničarke, torej tiste, ki so najbolj povezane z otroki in ki nanje želijo prenesti del naše dediščine Razveseljiva je bila še prisotnost študenta etnologije. Tovrstne delavnice se bodo v prihodnjih poletjih nadaljevale, drugo leto v Rakovem Škocjantt. Večja udeležba etnologov-m en to rje v je že zagotovljena, saj organizatorji mislijo tudi na materialno in socialno kulturo. 1 Od 1 L do 16, 7. je v Rušah potekala študentska etnološka raziskovalna delavnica, ki jo je vodila Mojca Ramšak. Raziskovalne teme so se bile: obrti, prehrana, delavska kultura, praznik Ruško, Ruški letni oder, valorizacija vinske poti, druženje v Rušah, Rezultati delavnice bodo predstavljeni v zborniku. AVGUST Od 20. do 28. 8. je bil v Skalah prt Velenju Srednješolski interdisciplinarni raziskovalni tabor, ki ga je vodil Jože Ilúdales. Od 22. do 2«, 8. je v Piranu potekala 1. mednarodna etnološka poletna šola, ki sta jo pripravila Inštitut za multikulturne raziskave in Institutum slu d ioni m Humanitatis (dr. Zmago Šmitek, dr. Iztok Sabida, mag. Boru! Bntmen). V poletni šoli so predavali dr. Christian Giordano ~49 v iz Švice, dr. Dunjct Rihtman Avguštin iz Hrvaške, dr. Vaclav Hubinger iz Češke, dr. Georg Elwert iz Nemčije, dr. Paolo Chiozziiz Italije, in Masko Križnar. Teme predavanj .so se nanašale na multikulturnost Medilerana, nacionalizem, lingvistiko, tradieijo, vlogo etnologije in antropologije v Evropi, vizualno antropologijo s projekcijo slovenskih etno filmov in strukturo "drugega". • Od 22. 8. do 3. 9, je v Reziji potekal 14, mladinski raziskovalni tabor Rezija '94. Ena od petih raziskovalnih skupin je bila tudi etnološka, ki sta jo vodila Andrej Furlan in mag. Mojca Ravnik, raziskovala pa je materialno kulturo, kar bo jedro bodoče muzejske zbirke. • Od 26 do 29. je po stari cesti med Vipavo in Ljubljano potekala Vipavska furenga, ki so jo pripravili AGRO industrija Vipava 1894, Goriški muzej in društvo DOLI, Ta tradicionalen prevoz vina (vrtovčan) je spremljala uprizoritev polnjenja na starih strojih iz preloma stoletja. Strokovno sta furcngo vodila AndrejMalriičin Boris Blažko. • V avgustu je izšla Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja - 20, stoletje za občino Izola avtorice Bogdane Tome M a ritme, • Otl 30. S. do 5. 9. je v Gmundnu pri Salzbuigu potekala "Poletna akademija ÖVW (Österreichisches Volksliedwerke iz Dunaja)"o ljudski kulturi in turizmu. 3' avgust je bil posvečen 90. letnici delovanja ÖVW, Ob tej priliki so prvič podelili avstrijsko zvezno nagrado za dosežke na področju etnomuzikologije. Nagrado "Walter Deuseh Preises" (poimenovano po znanem etnomuzikologu in sedanjem direktorju OVW") je prejel koroški etnoinuzikplog Berti Logar, sodelavec graškega inštituta za ljudsko glasbo. V obrazložitvi nagrade je bilo predstavljeno Logarjevo terensko delo med Slovenci na Koroškem pa njegovo znanstveno (zbirka slovenskih pesmi iz Podjune, več kaset ljudske glasbe iz Podjune) in zborovodsko delo. Nagrado je Logarju podelil avstrijski podkancler dr. Erhard Busek, občudovalec ljudske kulture in prijatelj Slovencev (GNI ZRC SAZ1.J je dobil sodobnejši zvočni studio prav po Buskovi zaslugi). Prireditve ob 90. letnici ÖVW se je udeležil tudi slovenski veleposlanik v Parizu dr. Andrej Capuder v. referatom o ljudski E*» iHH kulturi kol evropski ideji, v katerem si' je dotaknil razmerja med individualnim in kolektivnim v umetnosti. Z referatom sta sodelovala še dr. Busek in dr. Fritz Rosenberger, Pivi je govoril o aktualnem združevanju v Llvropi, o političnih zadržkih in motivih združevanja, kot tudi o kulturnih posledicah takšnega zduževanja. Drugi pa je govoril o tradiciji kot osnovi za naprednejšo kulturno politiko, Slavnosti in podelitvi nagrade sta se udeležila še dr. Marko Terseglav in dr. Jerko Bezič iz Zagreba. • Od 31. 8. do 14. 9. je v Brnu potekala Utiescova Mednarodna poletna šola za muzeologijo (ISSOM), ki je bila usmerjena prevsem k zbirkam: Poletne šole se je udeležil Aleš Gacnik. SEPTEMBER • Od 8. do 10. 9. je OE1KA obiskalo 7poljskih etnologov iz Lodža pod vodstvom dr. Bronislauve Jatvorske. V Rogatcu in Rogaški Slatini so se dogovarjali za 7. etnološka stičišča, ki bodo junija 1995. Na srečanju so bili prisotni dr. Slavko Krame usek, Mihaela Hudetja, Mojca Račič, mag. Borut Bnunen, Rajko Muršič, mag. Nena Židov. 4 • 10.9- je Mojca Ramšak:s študenti etnologije, ki so sodelovali na etno delavnici v Rušah, pripravila razstavo o življenju v Rušah. Odprta je bila clo konca septembra. • 12.9. sta Slovenski verski muzej v Stični in Cistercijanska opatija odprla razstavo Jožeta Trontlja. • Od 20. do 25. 9- sta se Irena Keršič in Alenka Sijntkičudeležili posvetovanja v Dolni Krapi in Martinu na Slovaškem. Posvetovanje je bilo organizirano v okviru Evropske mreže etnografskih in socialno zgodovhiskiii mužejen. • Od 19. do 21. 9- je v Cankarjevem domu potekalo posvetovanje Etnologija v osnovni šoli. Akcija je bila namenjena seznanjanju, dopolnjevanju in sistematičnemu poglabljanju etnoloških znanj osnovnošolskih učiteljev. V ta namen je 17 etnologov in drugih, ki se z njo posredno ukvarjajo, v obliki predavan in delavnic • učiteljem posredovala osnovna znanja. Na posvetovanju so predavali; dr Slavko Kremenšek, Irena Keršič, Mira Omerzel Terlep, Karla Oder, Ivana Leskovec, Mojca Ramšak. mag. Nena Židov, Aleš Gačnik, Vito Hazler, dr. Marija Makarovič, Jože Hudales, Rajko Muršič, Naško Križnar, mag. Igor Cvetko, dr. Svanibor Pettan, dr. Albine a Pesek Pettan. dr. Maja M i!črnski, Mirko Ramovš. • 22. 6. je so v Slovenskem etnografskem muzeju ob 850. obletnici prve omembe Ljubljane v pisnih virih postavili razstavo Ljubljana po predzadnji modi, ki , je bila spomin na to razstavo. Ob tem je bil predstavljen film Afnirja Muratoviča o ljubljanski promenadi, projekciji je sledila Čajanka. • Od 22. do 24. 6. so potekati Dnevi evropske kulturne dediščine, ki jih je pripravil Svet Evrope. Konservatorji zavodov za varstvo naravne in kulturne dediščine so pripravili oglede etnoloških spomenikov Vito flazlerv Zavodnjah, Velenju in Rogatcu; Vladimir Knific v Kropi. t.iljana Medved in jelka Skiihcky v Loweneu na Pohorju, Šentjanžu nad Dravčami, Sina rt nem na Pohorju; Etla Belingar m Bojan Klemenčičv Štanjelu, Gočah. Idriji; Uda Benčič Moharv Sečovljah. Ravnu; Dušan Strgarv Šmarjah in Apneniku. Zvezdana Koželj je v Vodnikovi domačiji v Ljubljani predstavila publikacijo Po poteh ljudskega stavbarstva Slovenije. • 23. 9. so v Gorenjskem muzeju v Kranju odprli razstavo Spomeniki kmečkega stavbarstva na Gorenjskem. Razstavo so pripravili Anka Novak, Cene Avguštin, pri organizaciji je sodelovala mag. Tatjana Dolžan. Na otvoritvi je s svojim programom "Slovenske ljudske pesmi in glasbila" sodelovala Trmamora Slovenica. Mira Omerzel-Terlep, Matija Terlep in Mojka Žagar. Ob razstavi predvajajo filma Kmečka naselja in stavbarstvo v Dolini (Anka Novak, Naško Križnar), PlanŠarstvo v Bohinju (Anka Novak, Naško Križnar) ter videodokumentacijo kmečkega stavbarstva pod Studom m v Bohinju (mag. Tatjana Dolžan, Nad j a Vateniinčič). • 28. in 29. 9. je v Biološkem središču v Ljubljani potekalo posvetovanje Ob 90. obletnici rojstva prof. dr. Boža Škerlja v organizaciji Slovenskega antropološkega društva. Na posvetovanju so s svojimi prispevki nastopili mdr. tudi etnologi; dr, Slavko Kremenšek. Rajko Muršič, dr, Petar Vlahovič. dr. Sanja Lazarevič. dr, Branka Berce Bralko, in arhitekt dr. Peter Eister. Slavko Kremenšek je govoril o Skerljevem pojmovanju razmerja med etnologijo in antropologijo, Rajko MurŠičo prepleteni pahljači antropologi), Petar Vlahovič o Skerljevem dojemanju etnične 50 GLASNIK SED 34/1994, št. 3 . -^c;. •, v -i::- .;,■!:.;■ HM-t".««» f ,, ' . '■'■ ' ' i,' ' K"-' . . . '^V ' ! "i " : ■- .i" ; . \ " '.'■■■■J antropologije, Sanja Lazavevičo Božu Skeiiju kol antropologu intcrcksciplinamega pomena, Branka BerceBmtkoo preučevanju identitete kot kriterija za planiranje razvoja in Peter Fistero arhitekturni antro[x;logiji kot novosti oziroma pieziti smeri. Referati s simpozija I->odo objavljeni v Antropoloških zvezkih 4. ♦ Od 28. do 2.10. sta se Bojana Rogelj Škafar in Tone Pire udeležila Srečanja predstavnikov nacionalnih komitejev ICOM-a za srednja Evropo, ki je bilo v Dol ni Krupi. Tema pogovorov je bila izmenjava informacij o računalniški dokumentaciji v različnih muzejih in njihovem sodelovanju. * V septembru je izšla Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja 20. stoletje za občino Metlika avtorice Marjetke Balkovec. novice IZ SLOVENIJE " Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo se zahvaljuje študentki 1. letnika Aljanki Vcnga, za podarjenih 1120 razglednic in voščilnic z motivi slovenskih, bivših jugoslovanskih in evropskih mest in planinskimi motivi do šestdesetih let. * h 12. 1994 bo absolventki etnologije Nataša Konestaho Začela delati v Pokrajinskem muzeju v Murski Soboti kot kustosinja etriologinja. • Tanja Holmec je dobila službo v Pokrajinskem muzeju Maribor od 1- 12. 1994. • Slovensko etnološko društvo obvešča, da bodo vsak drugi lorek v mesecu v klubu Cankarjevega doma potekali etno večeri- • 10. i 1995 Predstavitev, knjižne zbirke Glasovi,, • 14, 2. 199=) Ženske študije v tujini in pri nas; • 11,4. 1995 Tržnice pri nas in v svetu; • 6.6. 1995 Etnološka prizadevanja Slovencev v Italiji. * Med 24. in 27. oktobrom bo v y»nkarjevem domu kongres Razvoj slovenske etnologije od Ureklja in Murka do sodobnih kinoloških prizadevanj. Ob kongresu bodo potekale še Prireditve: slavnostni koncert, jazstava v CD, na Filozofski fakulteti, v SEM in na SAZU-ju. Uredništvo Glasnika SED naproša Se etnologe zaposlene v muzejih, zavodih ......i,............. ... ' kultur 2a varstvo naravne in ne dediščine. Šolah, ministrstvih, ipd., da pravočasno pošiljajo napovedi etno dogodkov, ki jih pi¡¡navijajo. Podatke potrebujemo, ker želimo bralce že vnaprej informirati o etnoloških dejavnostih. Potrebujemo tudi informacije o posameznih etnologih in njihovi neslužbeni etnološki dejavnosti zaradi objave v kroniki. • Tisti, ki Želite imeti objavljeno oceno svoje najnovejše etno knjige, le-lo pošljite na naslov uredništva, ki bo našlo recenzenta. IZ EV KO F i Festivali in konfercncc • Na Univerzi v Manchestru (Anglija) bo med 9. in 12, decembrom 1994 potekala delavnica na temo "Culture, communication and discourse: negotiating difference in multi ethnic allianceš'. • Med 20. in 24. marcem 1995 bo v Musée de ¡ 'Homme v Parizu ogledale "14 Bilan du film Btnographù/ue". • Od 13. do 16.6. 1996hov Gôteborgu na Švedskem potekala 9. mednarodna konferenca ustne Zgodovine. Etnologi ki bi želeli sodelovati z referatom, pošljile angleški povzetek le tega na eni tipkani strani do 1. februarja 1995 na naslov: Birgitta Skahn Frykman, Department of Ethnology, University of Goteborg, Vilstra 1 lamngaran 3, S-411 17 Goteborg, Sweden (tel. +46 31 773 19 71, tax+46 31 1380 30), V marcu 1995 boste obveščeni o izboni in o programu konference. • Na Univerzi v llullu (Anglija) bo med 27. in 30. marcem 1995 potekala konferenca ASA z naslovom "Anthropology and representation". • Med I I. in 13- aprilom 1995 organizirajo na Univerzi v Amsterdamu konferenco z naslovom "Building Identities. Gender Perspectives on Children and Urban Space", • Na Univerzi v Firencah bo med 19. in 27. aprilom 1995 potekal MEDNARODNI kongres svetovne etnološke in antropološke zveze LU.A.E.S. Delovni naslov konference je "Biodempgraphy and Human Evolution", • V Reykjaviku bo med 14. in 16. julijem 1995 potekal znanstveni simpozij na temo "The A nth ropology/Eti iQg raphy of Experience. • Svetovna komisija za urbano antropologijo in etnologijo organizira med 22. in 25. avgustom 1995 v Tokiu znanstveno konferenco z delovnim naslovom " Urban Environmental Issue1'. Štipendije in nagrade • Ni še prepozno, da se prijavite za Štipendijo Royal Anthropological Institute in Goldsmiths College Univerze v Londonu. Informacije Anthropology Today ali na naslov Olivia Harris, Deparimant of Anthropology. Goldsmiths College, University of London, New Cross, London SE 14 6NV • Fondacija Fy.tsen (Francija) razpisuje letne štipendije, za etnologe/antropologe mlajše od 35 let. v višini 120000 FF. Informacije: Fondation Fyssen. 194 Rue de Rivolli, 75001 Paris. Mednarodno nagrado iste fondacije, ki mora biti v polju "Ethnology of Social Behavior", lahko poberete, če s svojo raziskav«} do l. septembra 1995 noininiialc za nagrado Išče se • Profesor/profesorica za škotsko etnologijo na Univerzi v Edinburghu. • Profesor/profesorica za socialno antropologijo na Univerzi v Zürichu. Etno hekerji • Si lahko daste duška na elektronskem Časniku, ki so ga pod i menom" 71 won't it al A nthi vpologyl' pričeli "izdajati" etnologi/etnologi nje (Völkerkunde) in et no log i/etnologi nje (Volkskunde) Univerze na Dunaju. Do Theoretical Anthropology lahko pridete preko World Wide Wehtim domač naslov I tttp-J/wwiv. ut iivie.ac.at:M)lWeth > to' V spornim • Nemška etnologija je v zadnjem letu izgubila nekaj ctnologov/ctnologinj, ki so v zadnjih 50 letih prispevali neprecenljiva znanstvena spoznanja o kulturnih in socialnih fenomenih sodobne evropske etnologije in s svojim delom pomagali utemeljiti sodobno kritično in analitično nemško etnologijo (Volkskunde). Uredništvo Gläsnika SED izraža svoje sožalje ob smrti /ngeboig Weher Kellermannove, Josefa Diinningerja, Matthiasa Zenderja in Petra Assiona. Novice pripravljata Mojca Ramšak in Borut Ur umen. glasnik sed 34/1994, št. 3 51 SODELAVCI TE ŠTEVILKE GLASNIKA SLOVENSKEGA ETNOLOŠKEGA DRUŠTVA Bojan BASKAR, dr., docent na Oddelku za sociologijo Filozofske fakultete, Aškerčeva 2. 61000 Ljubljana Angelos BAS, dr., tinrv. prof., znanstveni i vernik v pokoju, Smoletova IS, 61000 Ljubljana Borut BRUMEN, mag., Institut um Studiorum Humanitatis, Mestni trg 9, 61000 Ljubljana Marko CRNKOVIČ, dipl. kom parativ i st Razgledi. Dunajska c. 5. 61000 Ljubljana Andrej FURLAN, dipl. konservator, UL Donadoril 1. 34141 Trst AleŠ GAČNIK, dipl. etnolog, Pokrajinski muzej Ptuj. Muzejski trg 1, 62250 Ptuj Stanka GAČNIK, dipl. umetnostna zgodovinarka, Pokrajinski muzej Ptuj. Muzejski trg 1, 62250 Ptuj Andreja GROM, absolventka Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete. Sojerjeva 6, 61000 Ljubljana Jerneja HEDER1H, dipl. etnologinja, Univerzitetna knjižnica Maribor, Cospejna 10, 62000 Maribor Tanja HOHNEC, dipl. etnologinja, Partizanska 32, 62310 Slovenska Bistrica Samo KLEMENČIČ, Študent 2. letnika Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete. Gorenjskega odreda 6. 64000 Kranj Nataša KONESTABO, absolventka Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete, Slakova 20, 68210 Trebnje Slavko KREMENŠEK, dr., redni prof., Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete. Zavetiška 5. 61000 Ljubljana Maruša MARKOVČIČ, študentka 4. letnika Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete. Ižanska 140, 61000 Ljubljana Rajko MURŠIČ, dipl. etnolog, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete. Zavetiška 5, 61000 Ljubljana Andrej P1NTER, Študent 1. letnika Komunikologije na FVD, Tesarska 4, 61000 Ljubljana Ivanka POČKAR, dipl. etnologinja, Posavski muzej Brežice. Prvih borcev i. 68250 iirežice Bernarda POTOČNIK, absolventka Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete, Linhartova 5. SI 230 Domžale Mojca RAMŠAK, dipl. etnologinja, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete, Zavetiška 5. 61000 Ljubljana Irena ROZMAN, dipl. etnologinja, Gregorčičeva t 1, 68250 Brežice Nives SULIČ DULAR, dipl. etnologinja, Slovenska izseljenska matica, Cankarjeva 1. 61000 Ljubljana Nadja VALENT1NČ1Č, etnologinja, anglistka Zavctiška 8. 61000 Ljifbljana [gor ZRINSKI, absolvent Fakultete za strojništvo v Ljubljani, Gregorčičeva 25. 69000 Murska Sobota Damjana ŽBONTAR, absolventka Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete. Linhartova 1. 61000 Ljubljana Glasnik Slovenskega etnološkega društva Bulletin of Slovene ethnological society 34/1994, št. 3 UDK 39/497.12(05} ISSN 0351-2908 Izdajatelj/Publisher Slovensko etnološko društvo/SI ovene ethnological society Uredništvo/Ed i to rial board Rajko Muršič (glavni urednik/managing editor), Mojca Ramšak (odgovorna urednica/editor-ln-chlef), Uredniški odbor/Editorial council dr. Slavko Kremenšek, dr. Marko Terseglav, mag. Borut Brumen, mag. Mojca Ravnik, Aleš Gačnik, Majda Fister, Vito Hazier, Andrej Malnic, Samo Klemenčic, Sašo Bizjak Lektorica/Language editor Ivanka Počkar Korektorja/Proof readers Mojca Ramšak, Rajko Muršič UDK/UDC Jerneja Hederih Pre vod i /Tran si ati on s Nives Sulic Dular Nadja Valentinčič Andrej Pinter Oblikovanje In računalniški stavelt/Cover design and Layout Starling d.o.o. Vrhnika S. Fotolito Dolenc Tisk / Printed by Tiskarna POVŠE Naklada / Number printed 700 Naslov uredništva / Adress Zavetiška 5, 61000 Ljubljana, telefon: i i 386) 61 262-782. telefax: (+386) 61 1231-ZZ0 Redakcija je bila zaključena 30. 8. 1994 Prispevke namenjene objavi pošljite v dveh izvodih tipkopisa z dvojnim razmikom med vrsticami. Zaželjeno je besedilo na računalniški disketi, skupaj z izpisom. Dodan naj bo kratek povzetek in osnovni podatki o avtorju. Za vsebino prispevkov odgovarjajo avtorji sami. Revijo subvencionirata Ministrstvo za znanost in tehnologijo in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Po mnenju Ministrstva za Kulturo št. 415-591/9Z sodi publikacija med proizvode, za katere se plačuje 5% davek od prometa proizvodov. 52 GLASNIK SED 34/1994, it. 3 PRIHODNA ŠTEVILKA: ETNOLOGIJA V OSNOVNI ŠOLI PUNCE IN FANTJE Šolarji v Vidmu pri Gornji Radgoni okrog leta 1900. Original liram družina Korošak a Vidma. iz dokumentacije OEIKA. MLADI PARTIZANI Pred šolo v Moravčah leta 1946. Original hrani družina Pirnat. Iz dokumentacije OEIKA. BOSONOGI IN STRUMNI Učitelj Uršič s svojimi učenci pred šolo. Šentjanž na Dolenjskem, leta 1925. Iz dokumentacije OEIKA. 999800196,3