80
Novičar iz domačih in tujih dežel.
Z Dunaja. — Zbornica poslancev nadaljuje razprave o colninah. Huda borba je bila za col na petrolej; konečno je z večino 165 glasov proti 107 bil sprejet col po 3 gold. za met. cent, ki je d oz daj bil le 1 gold. 50 kraje. Ministerstvo je svoje poslance nagnilo na to poviksanje s tem , da državna blagajnica dobi okoli 5 milijonov gold. dohodka več. In sopet so dr. Suppan , Langer , grof Thurn pokorno glasovali za vladin predlog, vsi naši — in tudi Dežman ia Hot-schewar — pa proti, ker se s povišanim daeoin po draži svečava ravno revnemu ljudstvu.
—   Dr. Vošnjak in družniki so v seji 28. svečana vprašali ministerstvo: 1) zakaj je vlada hipoma ustavila volitve za deželni zbor Stajarski že razpisane? 2) kedaj imajo volitve pozneje biti? 3) ali veljajo že voljeni voljlni možje ali ne, in če ne, zakaj ne?
—  Se ni znano, kedaj začnete zborovati delegaciji.
—   O skupščini deseterice, ki jo je v posvet 60 milijonov kredita grofu Andrassv-u pretekli teden sklical K uran d a, dobro pišejo ,,Pol. Fragm.", takole: „kako se drzne politiški bajazzo Kuranda pri šampanjcu in pojedini delati Avstrijski predparlament o taki važni zadevi? '
—  Budapeštanski časnik hoče vedeti, da ste na cesarskem dvoru dve stranki: eni — protiruski — na čelu stoji Andrassv, drugi — Rusiji prijazni — pa nadvojvoda Albreht — stari norec Košut se je zopet oglasil s pismom, v katerem hujska na vojsko po vsaki ceni!
—  Cesarjevič Rudol f je eedaj v Berolinu, kjer ga z veliko častjo sprejemajo.
Iz Rima. — Kronanje papeža Leona XIII. se je vršilo preteklo nedeljo dopoldne, a ne svečano v cer-
kvi   sv.   Petra,   ampak bolj   privatno v hišni   papeževi kapeli (Sikstinski kapeli) v pr.čo prelatov in nekaterih diplomatov z navadnimi običaji, izostal pa je blagoslov „Urbi et Orbi"   (mestu   in svetu)".   Ker Italijanski vladi ni bila, kakor drugim vladam,   naznanjena   volitev papeža,   zato se je   delala,   kakor   da   bi   nič  ne vedela   o   kronanji.    Razmere med   vlado   in   novim papežem ostanejo tedaj take, kakor so bile pod papežem Pijem    IX.     Ker   so   nekateri   papežu   posebno   udani Rimljani   v   nedeljo    zvečer v   spomin   kronanja   svoje hiše razsvetlili,  se je   pred   palačo Theoboiijevo   kakih 100   rogoviležev  zbralo, ki so okna pobijati   začeli, pa mestna   policija  j.h   je   kmalu   razgnala.    —   Namesti kardinala Simeoni-a je papež imenoval kardinala Fran-chi-a za državnega tajnika, kar je bilo na več straneh dober vtisek naredilo.
Iz  Rusko - turškega  bojišča.   —   Naj veča vojska
sedanjega stoletja je končana, podpisan je mir med Kusijo in Turčijo. V pondeljek 4. marca se je to zgudilo. V zadnji uri še je Rusija pokazala svojo milost, ker je odnehala od prvih pogojev do skrajne meje ter za vojno odškodnino ne zahteva več zastave tributa, ki ga plačuje Egipt in ga bo odslej plačevala tudi B u 1 g a r i j a za svojo samostalncst Turškemu sultanu. Cut ponosnosti in veselja mora navdajati vsakega Slovana, orjaško delo os v o b oj en j a kristjanov, ki so čez 400 let ječali pod grozovitim Turškim iar-mom, je po večem dokončano, pridobljene so podlage trdnega miru na polotoku Balkanskem. Zdaj je upati, da se bo drugo vravnanje vršilo brez posebnih težav. Rusija je bila mož beseda, dognala je osvobodjenje Slovanov, zd se pa ni nič pridobila; s tem je dokazala, da jej je blagor slovanstva više nego goli Ruski interesi. — S sklepom miru je najprvo zapahnjeno Angležem. Sklenjenega miru ne bo razdrla nobena konferenca; če se bo fcaka konferenca sploh kedaj sešla, ne bo imela druzega dela kakor le pritrditi miru in po njegovih pogojih vravnati razmere na jugu. — Rusom sovražni listi sicer gonijo Avstrijo v vojsfco rekoč, da dokler je ona na svetu, ne sme pustiti Rusiji tako po svoji volji šariti; al kaj naj stori Avstrija? Če konferenca, ako se kdaj snide, ne privoli v premembe na jugu, se bo Rusija, kakor je Bismark rekel, postavila na stališče po vojski pridobljeno ter čakala tistega, kateri bi imel pogum predrugačiti mir. Do tega pa menda ne bo prišlo, ker je Rusija skazala Angleški ijubav s tem, da je odnehala od Egipčanskega, Avstriji nasproti pa od Bulgar3kega tributa. Po tem takem bo tudi zase-denje Bulgerije po Ruski armadi kratko in ne bo dajalo povoda za druge sitnosti. Ce prav — kar se ima neki že v kratkem zgoditi — Avstrija zasede Bosnijo in Hercegovino, se bo vendar štrena na jugu brez velikih težav razmotala. Iz teh. obzirov zamoremo z dobro vestjo čestitati ne le vsemu slovanstvu, ampak tudi našemu cesarju k temu, da se je mir tako lepo naredil.
— V Prološčah pri Imotski je frančiškan pater Dragotin Balic umrl, 55 let star. Ranjki je bil eden najiskrenejših Hrvaških rodoljubov v Bosni.