Zdravje naših otrok v luči statistike
Zdravstvena sfatistika je resda cela znanost, večkrat komaj razum-Ijiva. prej suhoparna kot zabavna; njena govorica številk pa nam kljub temu pove marsikaj zanimivega. Naš otroški dispanzer s slatističnimi metodami redno spremlja zdravje in bolezni otrok v občini. Nekateri podatki bodo gotovo zanimivi in koristni bralcem.
NATALITETA nam kaže intenziteto rojevanja v enem letu — šte-vilo živorojenih otrok v odnosu na število prebivalcev. Statistika kaže stalen padec natalitete v naši občini: 1979 smo dosegli slopnjo 18.1, lani pa le še 13,9. Nazorneje nam padec pokažc podatek. da se je 1979 leta 64.025 občanom rodilo 1163, lani pa 70.882 prebivalcem 994 otrok. Padanje natalitete spremljajo že leta v celi republiki — ž.al naša občina ni izjema. Pojav se sme posplošiti. ravno tako vzroke in posle-dice. Naj navedem le enega: težke in neprespektivne življenjske ra-zmere mladih in posledica: staranje prebivalstva.
SMRTNOST DOJENČKOV omenjam le zaradi splošno zna-nega dejstva. da je ta statistični podatek eden od kazalcev razvi-tosti družbe. Smrtnost dojenč-kov v nerazvitih predelih sveta presega 100. n.pr. Kosovo 1966 leta 100.8. Lani je od 989 živoro-jenih Moščanov 11 umrlo. Stop-nja umrljivosti dojenčkov občine 11.1 je na nivoju najrazvitejših. Ker pa vemo. da po nobenem od ekonomskih kazalcev ne sodimo mednje. kaže za ta izredno ugo-den podatek iskati vzroke drug-je. ne nazadnje v dobro organizi-rani in dovolj strokovni zdrav-stveni službi.
OBOLEVNOST DOJENČ-KOV obsega vsa bolezenska sta-nja v enem letu: število vseh obo-lenj z ozirom na število dojenč-kov. Zanimivi so zlasti podatki o stopnji obolevnosti za nekaj lct nazaj. za čase. ko smo v pričako-vanju podaljšanja porodnega dopusta manj strogo odobravali podaljšanja na konziliju ZD. Stevilo mater. ki so tako že lani ostale pri č ojenčku do leta staro-
sti. se je strmo povečalo. Podatki o stopnji obolevnosti dojenčkov kažejo. da se je hkrati zmanjše-valo število obolenj od stopnje 4.67 leta 1983 do 3.99 leta 1985. Povedano z absolutnimi števili: lani je približno enako število dojenčkov prebolelo kar 512 obolenj manj. kot 2 leti prej. Vsi vemo. da je po novem zakonu
sedaj vsaka mama z dojenčkom 1 leto doma in upravičeno Iahko pričakujemo še nižjo stopnjo obolevnosti. O tem bomo stati-stične podatke objavili drugo leto.
Obolevnost otrok zajema po isti metodi kot dojenčke, pred-šolske otroke od 1. leta dalje. Redni bralci se bodo gotovo spomnili podatkov in primerjave obolevnosti otrok med Mostami in Jaršami ter Poljem za leto 1984. objavljenih v 1. letošnji številki Naše skupnosti.
S toliko večjim zanimanjem smo zato analizirali statistične podatke za 1985. ieto. Primer-java pokaže, da je stopnja splošne obolevnosti približno enaka: predlani 4.50. lani pa 4,30. Številke so neusmiljene in nam kažejo. da nismo storili ve-liko koristnega za izboljšanje zdravja otrok v naši občini.
SPECIFIČNA OBOLEV-NOST OTROK kaže strukturo obolenj. Kot po svetu. tudi pri naših otrocih prevladujejo akutna obolenja dihal (AOD). saj predstavljajo 52.88 % vseh obolenj.
Stopnja obolevnosti za AOD je skoraj enaka; lani 2.39 in predlani 2.37. Ker onesnaženost vdihavanega zraka poveča pogo-stost in težo AOD. spremljamo že drugo leto odvisnost stopnje obolevnosti od oddaljenosti otrokovega doma do največjega onesnaževalca zraka: toplarne. Primerjava pokaže enako zako-nitost, kot smo jo ugotovili leta 1984: stopnja obolevnosti otrok za AOD se veča z večanjem bli-žine doma centru emisije. Pod-krepimo trditev — s številkami zaleto 1985: stopnja obolevnosti otrok je najvišja v Mostah (2.79) višja v Jaršah (2.30) in najnižja v Polju (1.92). Stopnje in zapore-dje enake kot leto prej! Če šte-vilke preberemo manj statistič-no. je verjetnost. da bo otrok v Polju zboiel za AOD. rnanjša kot v Mostah.
Podatki obolevnosti otrok nas moralno obvezujejo. da storimo vse. kar bi prispevalo k manjši
' obolevnosti. Kaže. da ima naša generacija priliko.  dolžnost in
i dolg. da popravi krivico. storjeno otroškemu zdravju s tem. da izrabi vse tehnične možnosti za sanacijo okolja. Z montažo či-
: stilnih naprav na »Toplarni« pri-
¦ čakujemo. da bodc statistični podatki o AOD naših otrok po-kazali to. kar že kaže jo pri obo-levanju dojenčkov ob podaljša-nju porodnega dopusta. Nekaj teh podatkov naj bi ohranili v spominu do tedaj. ko bomo gla-
: sovali o samoprispevku.
; ZDRAVSTVENI            DOM
MOSTE
OTROŠKI DISPANZER Marjan MRAMOR. df: med.