mt^ mm mj ^ JBm# ^^ ^ up,.,.,^ Upitarjeri ■L4/DI ,eva b telefon 2993 Telefoni uredništva: dnevna slniba 20N — nočna 29*. 2994 tn MM --(shaja vsak o-rocevalno službo. Oboroženi so s puškami in strojnicami. Zadnje mesece so se še posebno izkazali pri vtihotapljanju židovskih priseljencev v Palestino. kamor je zaenkrat priseljevanje ustavljeno. Gornja izjava arabskega vodilelja priča, da se bodo sedaj tudi Arabci oborožili, v kolikor že niso oboroženi. Palestina bo razdeljena v dva oborožena tabora, med njima pa bodo trosili dinamit komunistični agenti, Angleže lahko boli glava, da so si v Palestini nakopali na glavo židovski blagoslov. Zadnji napori Abesincev zadržati Italijane do deževja Govorica dejstev Madrid v aprilu (lastno poročilo.) Novi kortesi eo doživeli 15. aprila po preči-tanju vladne izjave in govoru ministrskega predsednika Azane prvo veliko debato ob udeležbi vseh parlamentarnih skupin. Debata se je zavlekla v jutranje ure 16. aprila in je deloma zavzela zelo viharen značai. Prejšnji minister Calvo Sotelo, voditelj nacionalnega bloka, je prvi nastopil kot govornik v imenu desničarske opozicije in njenih le preveč upravičenih pritožb. Treba je opozoriti, da nikakor ni brez nevarnosti govoriti na parlamentarni tribuni besed, ki rdečemu terorju, ki že dva meseca neomejeno divja v deželi, niso všeč in ki niso ljube vladajočim strankam ter sedaj odgovornim in še mnogo bolj številnim neodgovornim mogotcem. Tembolj je zato treba priznati po-(iiini govornikov, ki so z veliko prostodušnostjo in pogumom branili svojo stvar. Govor Sotela so ves čas zelo motile komunistke, ki so po zadnjih volitvah prišle v parlament, zlasti njihova vodite-' ljica, Judinja, ki se piše Nelken. Govor Sotela je pa v resnici bil tudi takšen, da je levičarjem radi dejstev, ki jih je poudarjal in dokazoval, moral iti na živce. Calvo Sotelo je izdelal obsežno statistiko, ki sega od srede februarja do konca marca in dan za dnem našteva vse brezštevilne zločine in nasilja: požiganje cerkva, oskrunjevanje svetih prostorov, rušenje samostanov in privatnih poslopij političnih nasprotnikov, umore in uboje, ki kakor rdeča nit označujejo pot marksističnega gospod-stva ▼ zadnjih dveh mesecih. Čeprav so posamezni dogodki navedeni v kratkih besedah, je ves materija! tako obširen, da v drobnem tisku zavzema celo stran velikega Formata v »E1 Debate«. Da bi svojega govora ne raztegnil preveč, Sotelo ni bral statistike, ampak jo je predal predsedstvu korte-sov, da jo sprejme t sejni zapisnik. V svojem govoru je Sotelo z brezobzirno odkritostjo bičal škandalozne dogodke zadnjega časa in kaznivo zadržanje tistih, ki so direktno ali in-direktno odgovorni za red v državi. Med drugim je slikal strašno izgubo umetnin, ki jih je z uničenjem cerkva in samostanov izgubila Španija. Z ogorčenjem je govornik ugotovil, da so vmes umetnine, ki so že davno bile proglašene za nacionalne spomenike. Velik vtis so napravila njegova izvajanja o posledicah, ki jih ima sedanje stanje na gospodarski položaj Španije. Anarhija, ki dejansko vlada v deželi, je oslabila špansko gospodarstvo. Državni papirji so na vseh borzah padli in Sotelo računa, da je v dveh mesecih Španija izgubila bHza dve milijardi pezet. S tem v zvezi tudi ni mogoče prezreti velike nevarnosti za špansko va-hito. Govornik se je pri tem skliceval na samega predsednika Azano, ki je zelo previdno nekaj omenja! o inflaciji. Sotelo je nato ugotovil, da je v začetku leta bMo v prometu 4.7 milijard nov-fanic, da pa španska banka 14. aprila izkazuje v obtoku že 5.3 milijarde papirnatega denarja. Od 16. februarja d;-je je pezeta izgubila na vrednosti 12—15 odst. in to ne zaradi domačih gospodarskih razlogov, ampak zaradi političnih psiholoških razlogov, ki so vedno zelo merodajni za vrednost denarja. Končno je govornik tudi opozoril na neugoden vpl*v, ki ga revolucijonarno stanje v Španiji ima na tujski promet. Pričakovati bi bilo, da bi bila letošnja sezona bogata radi tega, ker je v Italijo radi znane mednarodne politike (Sotelo je tu mislil na sankcije) dotok tujcev skoraj popolnoma prenehal. Zunanji minister bi mogel o tej stvari dati najzanimivejše podatke. V drugem delu svojega govora se je Sotelo pečal s tvorbo ljudske Ironte, ki je nastopila pri volitvah in tvori sedanjo vlado. Poziv Moskve ni nikj er našel toliko odmeva, kakor v Franciji m pa v Španiji. Toda kljub temu ni mogoče francoskega primera enakovrediti s španskim. Po njegovem mnenju namreč ni nobenega Francoza, ki bi mogel o tem dvomiti, da ne bo ne Sarraut, ne Laval, ne Daladier in nobena druga vodilna osebnost meščanske levice v Franciji odprla svobodnega pota komunizmu. Toda Španci te gotovosti nimajo. Kot nadaljnji znak, kako se vedno bolj opaža prevla- dujoč vpliv Moskve, je govornik navajal hitro naraščajočo boljlevizaciju špan ke socialne demokratske stranke. /. velikim poudarkom >e je tu govornik obrnil do predsednika Azane in mu zabi-čaval resnico, da se z ognjem ne da igrati. To je mislil predsednik Zamora, pa je on sam postal prva njegova žrtev. Azana bi moral poznati zgodovino in njene nauke. Prišel je na oblast, ko se hočejo revolucijonarne marksistične sile izdivjati in nadaljevati delo, ki so ga lani započeli v Asturiji. Sklep je, kdor bi ne videl, da revolucijonarne sile pripravljajo komunistično diktaturo. Nato je govornik slikal tragedijo, ki jo je mimogrede komunizem povzročil na Madjarskem in trajno v sovjetski Rusiji. Vedno znova morajo Španci gledati na Rusijo in Madjarsko. Ravno radi tega pa nočejo, da bi podobne tragedije priile tudi nad Španijo. Tu je govor dosegel svoj dramatični višek. Ako vlada kaže slabost, je zaklical Sotelo, in hoče, da bi po ovinkih prišli revolucionarji na krmilo države, ker morda naravnost ne morejo, potem morajo vsi Španci, Id s tako politiko ne soglašajo, javno izjaviti, da se bodo boljševizaciji države uprli z vsemi sredstvi, ker nočejo deliti tragedije sovjetske Rusije. Za Sotelom je govoril G? RoMes, voditelj Cede. Glavni del njegovega govora je bil posvečen misli, da mora biti državni avtoriteti javna varnost in življenje vsakega poštenega državljana sveto. Konec državne avtoritete pa nastane, ako državljani vidijo, da jim državni zakoni nič več ne nudijo potrebnega pravnega varstva. Vsaj polovica Špancev, tako je nadaljeval, nikakor ni voljna se mirno podati marksističnemu terorju in nasilju. Ako se ne morejo varovati pred krvavim nasiljem zakonito s pomočjo državne avtoritete, potem bodo poskusili na drug način. Ako država ne bo napravila konec nasriu, potem naj bo pripravljena, da bo nasilje izzvalo nasilen odpor. Ako pri tem pride do državljanske vojne, v kateri bo narod ma-terijelno in duhovno propadel, ni krivda tistih, ki branijo golo življenje in imetje. Govorim, jc ponovno poudaril Gil Robles, v imenu večine španskega naroda, ki j» dalo večino desničarskim grupam in se ima levica le volilnemu zakonu zahvaliti, da ima v parlamentu veJino In v imenu te večine izjavljam, je nadaljeval, da večini prebivalstva po tej poti, kakor sedaj gre Španija ne ostane dragega: ali da se poda pod rdečo diktaturo, ali pa, da se odločno postavi v bran in se ne pniti pomandrati od zbesnelega marksizma. Ne prosimo za usmiljenje, ampak zahtevamo pravico. Ako pride do državljanske vojne, potem naj se vlada zaveda, da je njena malomarnost vsega kriva. Na koncu je Gil Robles slovesno izjavil, da je njegova stranka pripravljena, ako gre za domovino, doprinesti tudi na*večje žrtve. Ako nacionalni interesi to zahtevajo, potem je tudi pripravljen razpustiti svojo stranko. Česar pa ne bodo nikoli storili, pa je bojazljiv umik pred krvavim nasiljem. Ne bomo, je zaključil, sovražniku mirno položili vratu, da nam odseka glavo. Odločeni smo. da rajši pademo v pouličnih bojih, kakor pa da bi se pustili od boljševikov pomandrati. V nadaljni debati je nastopil tudi komunist Diaz, ki je ob velikem ogorčenju desnice Gil Ro-blesu zagrozil z umorom. Njemu ie potem Gil Robles odgovoril: »Nisem morilec kakor vi,« vzklik, ki je zopet povzročil mnogo prerekanja med desnico in levico. • Predstoječe poročilo iz debate 15. aprila jasno* prikazuje, kakšno ozračje preveva lepo deželo onstran Pirenej od srede februarja dalje. Ostalemu svetu ne more biti vseeno, ali bo ta stara evropska kulturna dežela postala orodje v rokah boljševizma. Baž radi tega je opazovati zanimanje svetovne javnosti za španske dogodke. Mimo tega pa pomenja križev pot Španije, ki ga mora sedaj hoditi, svareč zgled za ostale narode In države, ki v boju proti komunizmu še sedaj ne poznajo one brezpogojnosti, ki bi bila potrebna in ki za navidezne prednosti na kateremkoli področju mislijo, da lahko ljubimkujejo z boljševiško Moskvo. Sporazum ali katastrofa London, 24. aprila. Snoči je v proračunski debati v spodnji zbornici Vinslon Churchill opozoril na velike vsote, ki jih jc Nemčija zadnja leta izdala za ponovno oborožitev. Angleški minister sodi, da te vsoie znašajo nad 20 milijard nemških mark. V teku svojega govora, ki je eden najpomemb-' nejših, kar jih je bilo zadnji čas sploh govorjenih v angleški zbornici, ie Churchill med drugim izjavil: »Evropa se bliža zgodovinskemu obratu, ki bo dosežen še v času sedanje poslovne dobe tega parlamenta. Ali se bodo srca izmirila in si bodo veliki narodi podali roke, ali pa bo prišlo do katastrofe, katere cena bo neizmerna in skozi gorje, katerega ne more pogledat! nobeno človeško ' OKO. Prepričan sem, da Velika Britanija, močno oborožena, odločena in smotreno vodena, ki nič ! drugega ne išče kakor mir, ki pa je pripravljena, da vzame nase tudi nevarnosti za mir, more mor- Nemčija izdala za orožje 300 milijard Din da odločilno vplivati, ali se bo tehtnica nagnila na stran blagoslova ali prdklelstva za človeštvo« Zvezo narodov bodo popravili s tem, da prenesejo sedež na Duna London, 24. aprila, b. »Times« objavlja mnenje znanega angleškega diplomata Russlja, ki pravi, da bi bilo aktualno vprašanje reorganizacije ZN, in sker na ta način, da bi se izvršila majhna razdelitev te Institucije. Zveza narodov s sedežem v Ženevi naj bi razpravljala samo svetovne probleme. Drugi del Zveze narodov pa naj bi se prenesel na Dunaj in naj bi razpravljal samo ev-_ ropske probleme. S tem Zveza narodov-sama po sebi ne bi prišla v kolizijo, razen tega pa bi se na ta način zagotovila neodvisnost Avstriji. Rešil bi se torej problem, ki je danes za Evropo najvažnejši. Za zboljšanje zdravljenja prometnega osebja 3 milijone za Golnik Belgrad, 24. apr. AA. Prometni minister je potrdil vse sklepe skupščine bolniškega fonda dri. prometnega osebja, ki je bila v Belgradu. Med temi sklepi so tudi večje investicije za zboljšanje zdravljenja in socialnega skrbstva prom. osebja. Tako je dovoljen kredit v znesku 3 milijonov Din za gradnjo sanatorija na Golnika v Sloveniji, kjer bodo zdravili tuberkulozne člane in njihove rodbine. Fond že razpolaga z zneskom 2 milijona Din v to svrho. Dalje je dovoljen kredit 1,580.000 Din za gradnjo zdravilišča v Kasimdolu pri Sarajevu za zdravljenje zaprte tuberkuloze. Prav tako je potrjen kredit v znesku 2 in pol milijona za otvoritev bolnišnice državnega prometnega osebja v Skopljn; 300.000 Din pojda za zboljšanje lastninskih odno-šajev bolnišnice drž. prom. osebja na Dedinju; 150.000 Din za kanalizacijo te bolnišnice; 147.000 Din za popravilo poslopja boln. fonda drž. prom. osebja v Bosanskem Broda, 100.000 Din subvencije dečjemu zavetišču v Zagrebu za zdravljenje rahitičnih otrok članstva; 100.000 Din za opravo otroškega zdravilišča pokrajinske uprave boln. fonda r Belgradu; 60.000 Din za razširitev kopališča na Bačvicah v Splitu, last pokr. uprav« boln. fonda v Zagrebu; 800.000 Din za dokončanje drugega krila doma boln. fonda v Vrnjački Banji. Prav tako je prometni minister potrdil druge načelne sklepe glede podpor članom in raznih podpor članstvu boln. fonda. w Španija v vrtincih nasilstev Požigi, bombe, revolverji... Madrid, 24. aprila. AA. Havas poroča iz Se-vflle: V Lerisi so izbruhnili neredi Levičarji so poskušali zažgati tamošnjo cerkev «v. Frančiška, ker jim to ni uspelo, so zažgali nekaj zasebnih hiš, med njimi tudi hišo predsednika mestnega odbora narodne akcije. Nekaj drugih hiš so na divjaški način oropali O priliki intervencije oblasti, je bil ubit neki poročnik mestne garde. Iz Sevilje so na kamijonih poslali ojačeoja mestni policiji. V Ren je eksplodirala bomba v tamkajšnjem »Ljudskem doma«. Aretiranih je bil šest oseb, med njimi tndi župan in župnik, ker levičarji trdijo, da so pri njih našli nekatere zažigalce bomb. Včeraj je v Almeriji neki 16 letni deček izstrelil več rerolverskih strelov na skupino komunistov. Ranil je dva komunista. Streli tega dečka so irarali velike paniko in je bilo v zmešnjavi ranjenih nsi oseb. Pri zaslišanju je deček izjavil, da obžaluje, da ni imel več strelov. Zvečer so levičarji priredili protestno manifestacijo zaradi tega slučaja. Uporabljali so pri tem zopet nasilja. Pri pomirjevanju je bil ubit en policaj. Aretiranih je bilo več oseb. Guverner je odredil stroge mere. V mestu vlada velika nefvoza. Bela Kun se zabava Pariz, 24. aprila, b. Posebni dopisnik »Petii Pansiena« v Španiji se jc sestal v Valenciji z Bela Knnom. Bela Kun mu ie izjavil, da je prišel v Španijo le zaradi zabave kot navaden potnik, jasno pa je, da opazuje dogodke. Na vprašanje dopisnika, če ni morda prišel, da pomaga revolucijo-narni stranki, je odgovoril popolnoma hladno- »V Španiji se razvijajo dogodki popolnoma normalno v korist komunizma. Komunizem bo tukaj zmagal brez revolucije.« Uredba o „Feniksu" Belgrad, 24. aprila, m. Na današnji seji go-! spodarsko-finančnega odbora ministrov, na kateri so se pretresale razne resorne zadeve iz posameznih ministrstev, se je med drugim razpravljalo tudi o slučaju z zavarovalno družbo Feniks ter so člani tega odbora pretresali uredbo o začasni ukinitvi nekaterih pravil zavarovancev društva za živ-ljensko zavarovanje Feniks za ravnateljstvo kraljevine Jugoslavije. Ta uredba ima tri člene ter v glavnem določa, da se za dobo treh mesecev, ko stopi v veljavo ta uradba, ukinejo pravice zavarovancev na odkup in posojila na police življenjskega zavarovanja, ki jih ie izdalo ravnateljstvo družbe Feniks za kraljevino Jugoslavijo v Belgradu. To velja tudi za slučaj, v katerem so zavarovanci, preden stopi v veljavo ta uredba, predložili zahteve za odkup ali posojilo. Za časa trajanja te uredbe upniki ne morejo prevzemati nikakih ukrepov za j izvršbo ali zavarovanje proti ravnateljstvu te druž-I be za kraljevino Jugoslavijo ter ne morejo nad nobenim premoženjem otvoriti konkurza, razen v slučaju, če njih pravice izhajajo iz pogodbe o zavarovanju. sklenjene od strani tega ravnateljstva, ; in to v toliko, kolikor te pravice niso ukinjene z 1 odredbami te uredbe. Za časa trajanja te uredbe zavarovalne družbe v kraljevini Jugoslaviji ne bodo mogle prevzemati v nikaki obliki zavarovalnih polic, izdanih od ravnateljstva te družbe za kraljevino Jugoslavijo. Pri tej družbi po tej uredbi trgovinski minister lahko postavi svojega komisarja, kateremu bo določen tudi delokrog. Kateri avtobusi konkurirajo državnim železnicam Belgrad, 24. aprila. AA. Z odločitvijo finančnega ministra se na predlog gen. ravnateljstva drž. zeležnic proglasijo sledeče avtobusne proge za konkurenčne državnim železnicam: Škof ja Loka-kol Ljubljana, Ljubljana—Bled, Ljubljana — Zg. Kačelj, Kropa —Kranj-Ljubljana, Mengeš—Kamnik. Delno konkurenčne drž. železnicam je sledeča avtobusna proga: Ljubljana—Velike Lašče. ! Kot nekonknrenčne drž. železnicam so proglašene tele avtobusne proge: Ljubljana—črnuče, Poljčane—Ptuj, Radeče— Zidani most, St. Vid—Tacen, Bled-jez.—Bled-koL, Bled—Lesce kolodvor, Trbovlje trg—Trbovlje ko<., Škofja Loka mesto—Škoija Loka kolodvor, Sv. Lovrenc trg—Sv. Lovrenc kolodvor, Novo mesto—Novo mesto kol., Studene—Hrastnik kol, Krško ob Savi mesto—Videm-Krško kol., Vel. Lašče—Prezid, Novo mesto—Toplice, Nevarni krči na Poljskem Varšava, 24. aprila b. V političnih krogih je veliko senzacijo vzbudilo imenovanje znanega socialističnega voditelja Zeninskega za ravnatelja državne zavarovalnice v Varšavi. Kot najresnejši kandidat za to mesto je bil namreč Siedljevvski, član polkovniške skupine. Danes je obiskal namestnika ministrskega predsednika Kviatovvskega voditelj parlamentarne delavske skupine in bivši krakovski vojvoda Kvašnjevvski, ki je interveniral za zboljšanje delovnega položaja. Namestnik predsednika vlade nuu je obljubil, da bo vlada storila vse, da ugodi delavskim zahtevam, v kolikor so upravičene. Današnji krakovski »Glos Narodni« poroča, da je voditelj male kmečke stranke general 2eligow-ski pričel pogajanja z ljudsko stranko, nato pa za sodelovanje v vladi, ker hoče preprečiti vsak poskus polkovniške skupine, da pride na oblast. General 2eligowski je dalje sklenil, da se sporazume tudi z vsemi opozicijskimi strankam: in namerava prositi državnega predsednika, da pomilosti kmečke voditelje WItoša, dr. Kieretskega b Banginskega, ki naj bi se potem vrnili iz pregnanstva, kar bi pomirjevalno vplivalo zlasti na kmečke množice in na notranje politični položaj sploh. Zanimiva je tudi izjava bivšega ministrskega predsednika in lvovskega univerzitetnega profesorja Bartela, ki je dejal, da je tisk popolnoma na- Zagrebška vremenska napoved: Zboljšanje vremena, zmerno hladno. Dunajska vremenska napoved: nevarno«! slane. mestoma oblačno, ponekod dež, topleje. pačno obravnaval lvov.oke in krakovske dogodke Bartel je dalje dejal: Če se strelja proti ljudem in če li ljudje ne zbežijo, temveč z največjim prezirom gredo nasproti smrti, ni to nič drugega, kakor p6-kret, ki močno diši po revoluciji. Tako je bilo ▼ Krakovu in Lvovu in oni, ki imajo v rokah usodo države, morajo s tem tudi računati. 7 vprašani Francije Nemčiji Pariz, 24. aprila, b. Pariška izdaja »Newyot"k lunesa« poroča, da je Nandin poslal Foisign Offi-ceu sedem vprašanj, za katere želi. da se vnesejo v angleško noto. I a vprašanja so sledeča- 1 Ali se |x) Nemčija vrnila v Zvezo narodov in ostala v njej če bi Evropa sprejela temeljna načela, ki jih vsebuje Hitlerjev mirovni načrt; 2. kakšne namene ima Nemčija glede gradnje uirdb v Porenju V tem vprašanju naj Nemčija odgovori popolnoma jasno; 3. ali bo Nemčija spoštovala integralnost srednjeevropskih držav v stnislu mirovnih rni^ib-4. kakšne namene ima Nemčija glede kolonija I niti področij; 5. kakšno je stališče Nemčije v vj>rašartju oboroževanja in pod kakšnimi pogoji bi Nemčija pristala na sklenitev predlaganega letalskega pakt*-o. ah bo Nemčija priznala sistem kolektivne varnosti v okviru Zveze narodov in na temelju večstranskih regionalnih paktov ter večstranskega vof nega sodelovanja, namesto sklenitve dvo«tran«kih nenapadalnih jiaktov; 7. ali je Nemčija sporazumna z evropskim status quo. ki so ga ustvarile mirovne pogodbe. Letalski promet Zagreb, 24. aprila b.'Na nekaterih progah se prične letalski promet že 1. maja. Najprej se bo uvedla letalska zveza med Ljubljano, Sušakom, Zagrebom, Borovom in Belgradom. Vozni red je določen takole: Letalo se bo dvignilo iz Belgrada ob 14.25 in pride v Borovo ob 15.15. Od tam odleti ob 15.20 in pride v Zagreb ob 16.50. Iz Zagreba odleti ob 17.05 in pride na Sušak ob 18. Pet minut pozneje odleti proti Ljubljani, kamor pride ob 18.40. Iz Ljubljane bo letalo odletelo 5.50 zjutraj ter bo prispelo na Sušak ob 6.50. Od tam odleti ob 6.55 in pride v Zagreb ob 7.10. Iz Zagreba odleti ob 7.25 in pride v Borovo ob 8.55. Odhod za Belgrad ob 9. pristanek v Zemunu ob 9.50. Ta vozni red bo veljal do konca avgusta. Promet med .Tugoslavijo m Avstrijo bo vzpostavljen na črti Zagreh—Dunaj. Bržkone pa bo vzpostavljen tudi promet čez Gradec in Celovec v Ljubljano. Češkoslovaška otvori svojo letalsko prometno progo !?rafis'ava- Zagreb—S-išnk 1. junija. Čehi bodo opravljali tudi promet vzdolž dalmatinske obale do Splita In Dubrovnika. Scf:gon{c mriičev Neki krogi v Zagrebu, ki jih globoko v dno duše boli revščina zagrebških predmestij in drugih, zlasti industrijskih krajev po Hrvatski in ki so vsi prežeti čiste ljubezni do človečanstva in drugih modernih fraz. vodijo že nekaj let živahno akcijo, da bi tudi zagrebško prebivalstvo osrečili z napravami zn sežiganje mriičev. Imajo nosebno društvo -Plamen«, ki vodi tozadevno propagando in ki v kratkem namerava bolj poživiti in razširiti ' reči, da Nemci pri nas uiivaio S'CBr la8favk* 3e ne naredi nlZinl ^ i'™"* Pa b° vendarle tudi v BeVradu prodrlo zanimanje za naša narodna vpra- «M a. k, so t,.d, s stališč* države godovi,,k/važ- teh vnr im°' da bi Se važnosti teh vprašanj pravočasno zavedel. Osebne vesti ktfreb' 24\ -aprUa b' Ponozni,,ni višini in tako blizu Ljub- Prebivalci vasi na velikem hribu nad Višnjo goro in Krko so ceste zelo veseli in od srca hvaležni kr. banski upravi, rla je omogočila njeno graditev. Cesta bo kmalu zgrajena do Križke vasi in ce bo dovolj denarnih sredstev, še letos tudi do Nove vasi. Ljudstvo teh krajev je siromašno, dobrodošel mu je vsak, tudi najmanjši zaslužek, zato je treba graditev nove ceste tudi s tega vidika toplo pozdravili. Denar, ki ga damo za nove ceste je vedno dobro naložen, saj imamo pri nas še vsf premalo eest. Preseljevanje strank i. maja ... y. normalnih časih so bili v Ljubljani 4 selitve«. termini, glavna sta bila 1. maj in 1 avgust Mnogo strank se je tudi selilo 1. novembra Nasprotno so bile selitve 1. februarja prav redke Pri nas še veljajo ti selitveni roki pri trimesečnih odpovedih, toda hišni lastniki odpovedujejo najemnikom tudi na krajše roke, kakor je pač to določeno v najemninskih pogodbah. Za letošnji 1. maj se pripravlja večje preseljevanje strank. Zanimivo je, da je bilo le od 15 marca pa do 8. aprila podanih 113 stanovanjskih odpovedi za manjšinjski rok. Mestna občina je od [»vedala 18 strankam mala stanovanja ker niso že več mesecev plačale najemnine. Mestna občina pa prav redko izvede deložacijo iz odpovedanega stanovanja, kajti vedno sc najde med občino in na jemniki primeren sporazum, da se plačevanje za ostankov nekako uredi. Ker je bilo še jirejšnje me sece, tako januarja, februarja in marca vloženi!, prav mnogo odpovedi za majnik in ker ie prav mnogo odpovedi bilo le ustmeno in privatno po danih, pričakujejo, da se bo v majniškeni roku se lilo okoli 50 družin. V 95% slučajih hišni gospo darji navajajo kot razlog neplačevanje najemnine Nekateri so dolžni po več mesecev, kar za pol leta. kajti tarejo jih gmotne in socijalne stiske. Rodbin ski očetje nimajo rednih zaslužkov in prejemkov Prav značilen je pojav, da so začeli gospodarji i/ oddaljenejših vasi odpovedati mala, borna sta novanja delavskim družinam, kajti očetje hodijo v Ljubljano /a delom in zaradi pomanjkanja dela včasih ne zmorejo nili mesečne najemnine po I (K) Din. Neka stanovanjska odpoved prav drastično osvetljuje socijalne in sanilarne prilike meti bosanskimi krošnjarji. Neki starejši krošniar Mate jc kot odgovoren glavar najel na periferiji mesta večjo sobo. Za najemnino ie bil gospodarju odgovoren. V sobi pa je prenočevalo včasih do 13 kroš-njarjev, ki so svojemu »gazdi« odraitovali primerno prenoenino. Odnovedano mu je bilo. ker ji bjl mestni fizikat prisiljen sobo popolnoma razkužiti, ker je v sobi zavladala nečistost in se zaredil mrčes. Ker je neka stara laslnica prodala hišo, ji' bilo odpovedano vsem strankam, iako ludi klubu *Schlarafia«. ki je imel tam svoj klubski loka! Hiša stoji na prav lepem, razglednem meslu in v zatišju, kamor ne dosega mestni hrušč in trušč ■»Schlarafijanci« so imeli res tam nravi mir in s< se lahko posvečali svojim študijskim in drugin poslom. Do danes je bilo letos podanih že 553 stanovanjskih odpovedi pri okrajnem sodišču nasprotno lani v istem času Ic 413. Izvršilni oddelek okrajnega sodišča je izvršil razmeroma malo deložacij. Drobne novice Kal pravite7 /uticlnjo nedeljo je bilo prijazno spomladansko popoldne in je mnogo Ljubljančanov, med njimi ludi mene, zvabilo v lepo, zelenelo okolico. Pol ma ie zanesla na polje, med njive, kjer zdaj ie i"!;o lepo poganja mlado iito, ie tako visoko, da * i -hko urana ali ie kak večji ptič skrije vanj. Pniii I urin vet jo družbo meščanov, druibo gospodar in dum različnih let, in da tej družbi tudi ni manjkalo zraslih spremljevalcev, psov in psičkov vseh pasem, se pri Ljubljančanih tudi razume. — .S letu pasjim spremstvom te je druiba Hvahno zabavala, in nai bi tudi se, kdo bi ji to zameril! Toda, la zabava je bila v tem, da je druiba metala kamenje v iito, ta katerim se je polem kot huda ura podila po žitu vsa pasja drhal od teikih volčjakov do ubogih ičenet. Človeku se pri takem prizoru ne smili samo ubogi kmetovalec, čigar iito ni izpiKtavljeno do dozoritve samo vsem mogočim vremenskim ujmam, temveč ie takile, povsem nepotrebni pasji drhali; smili se mu ie bolj pomilovanja vreden meščan, ki nima niti toliko razsodnosti, da bi znal preceniti vrednost rastline, kot je plenica, ki nam daje kruh, in pa vrednost, ki jo ima iz krvavega znoja in truda kmetovalčevega tratilo mlado bilje. — Naravnost smešno pa je bilo vprašanje starejše dame: Kakšno pa je tole iito, ali je proso ? V osrčje Ljubljane segajo njive, morda je bil oče ali vsaj stari oče te dame kmetovalec, pa li takale duma ne pozna ni« glavnih vrst Hta! Ne bi zameril take nevednosti otroku oN tudi starejši dami kakega velemesta, če pa jo jtmerim Ljubljančanki, mislim, da nisem krivičen. Kaj pravite, gospod urednik? In ie zamerim takile gospodi, da preganja pse po mladem iitu, menda tudi ni preveč ozkosrčno. kaj ne? IIDACFN 10 ,et star' ""'boljše kvalitete "KV9L1I. dobite pri stari vinarski tvrdki Pero Kollč, Dubrovnik Ustanovljeno leta 1877 kakor tudi vse vrste namiznih in desertnih vin Skladišča: BEOGRAD. ZAGREB, PRAHA Cene solidne. — Vzorci na zahtevo brezplačno. Koledar Sobota, 25. aprila: Marko, evangelist; Ermin, mučenec. Novi grobovi -f- V Kostanjevici na Krki je umrl dne 23. t. m. gospod Ferdinand Sekovanič, oče gospoda generalnega lektorja p. Krizostoma, frančiškana v Ljubljani. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje! -f- V Školji Loki je umrla 23. t. m. dolgoletna trgovka g. Marija Šmitek. Prepeljana bo danes v svoj rojstni krai Kropa na Gorenjskem, kjer bo popoldne pogreb. Naj počiva v miru! Žalujočim naše iskreno sožalje! Osebne vesti — Promocija, V sredo, dne 22. aprila je bil v Ljubljani promoviran za doktorja filozofije gosp. Vinko Brumen, doma iz Šalovcev pri Središču ob Dravi. — Iz banovinske s»'užbe. Za banovinskega uradnika pripravnika konceptne stroke pri banski upravi v Ljubljani je postavljen diplomirani pravnik Stanko Plut. — Za banovinskega uradnika pripravnika pri tukajšnji banski upravi je postavljen Franc Sitar. — Banovinski uradnik pripravnik Marjan J a m š e k , vršilec dolžnosti tajnika okrajnega cestnega odbora v Kočevju, je prestavljen k banski upravi v Ljubljani. — Odvetniški izpit je opravil pred izpraševal-no komisijo apelacijskega sodišča v Ljubljani g. Jakov Petrovič, odvetniški koncipijant pri g. dr. Alešu Peršinu v Ljubljani. G. Petrovič je po rodu Dalmatinec z otoka Hvara. Čestitamo! Mms II otroSka moka Je redtlna ln lahko prebavljiva hrana za dojenčke, slanotno deco tn okrevajoče bolnik. — Ban ne bo sprejemal. Kr. banska uprava poroča: V torek, dne 28. t. m., g. ban ne bo sprejemal strank, ker jjrične ta dan inšpekcijsko potovanje po ptujskem okraju, naslednjega dne in 30. t. m„ to je v četrtek, pa po šmarskem okraju. — Pevski rbor škofijske klasične gimnazije v 8t. Vidn nad Ljubljano bo priredil v nedeljo, dne 26. t. m. svoj vsakoletni pevski in glasbeni koncert, na katerem bo podal pregled glasbenega dela na gimnaziji v tekočem šolskem letu. Začetek točno ob štirih popoldne. Vstopnine ni. — Prijatelji mladine vabljeni! — Ustanovitev protitnberkuloznega dispanzerja v Novem mestu. Protituberkulozni dispanzer začne poslovati dne 2. maja 1936 v banovinski ženski bolnišnici v Novem mestu. Zdravnik dispanzerja je g. dr. Prodan iz Ljubljane in bo ordiniral vsako soboto od 10—12 in od 14—16. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vze mite zjutraj na prazen želodec kozarec na ravne »Franz-Josef srrenčice«. — Tečaj za vodnike v Ljubljani. Tujsko-pro-metni svet priredi v začetku maja t. 1. tečaj za vodnike po Ljubljani. Pogoj za sprejem je dovršena srednja šola z maturo. Tečaj je brezplačen in se bo vršil v večernih urah v eni izmed ljubljanskih šol. Reflektanti (dame in gospodje) naj se zglase do 2. maja t. 1. j>ri tajništvu Tujsko-promet-nega sveta za Ljubljano v Auerspergovi palači, Gosposko ulica 15/1., kjer dobe med uradnimi urami vse podrobne informacije. — Prešernova koča na Stolu bo v bodoče ob ugodnem vremenu ob sobotah in nedeljah odprta in oskrbovana. Smučarjem se nudi lepa tura Stol-Zelenica. — Javna dražba. Pri okrajnem sodišču v Ljubljani se bo v sredo, dne 29. aprila 1936 ob 9 dopoldne prodajalo v bivši porotni dvorani na javni dražbi različne predmete, kakor žepne ure, prstani, verižice in dr. Ogled predmetov pred dražbo. — Birmovanje v ljubljanski škofiji se je pričelo. Za to priliko priporoča Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani župnim uradom: Sliko prevzviše-nega knezoškofa dr. Rozmana, v velikosti 29X39, fotografija. 50 Din; tiskovine: Viziiacijsko poročilo, komad 3 Din; Katehetsko poročilo, komad 1 Din: Birmanski listki, 100 komadov 10 Din, ali na boljšem papirju 100 komadov 20 Din; Liber confirma-torum, pola 1.50 Din. Dalie ima imenovana knji- garn« razne molitvenike za birmance kakor' Pri Jezusu, Večno življenje, Bogu kar je božjega itd. — Pogrešan mutec. Občina Sv. Rok ob Sotli in pa Liza Potočnik iz Trličeva pri Rogatcu sta javila ljubljanski policiji, da že delj časa pogrešajo 22-letnega sina Potočnikove, Karla Potočnika, ki je že spomladi lanskega leta izginil neznano kam. Mladenič je mutast ter nekoliko omejen. Mladenič je črnolas, srednje velikosti ter oblečen v ponošeno zakrpano obleko. Možno je, da se je mladenič zatekel v kakšen zavod ali b kaki družini. Kdor bi kaj vedel o mladeniču, naj to sporoči ljubljanski policiji ali okrajnemu glavarju v Šmarjah pri Jelšah, ki imata tudi sliki nogrešanetfa mladeniča. — Na nogometno tekmo Avstrija : Anglija vozi avtobus 6. maja na Dunaj. Cena 340 Din. Prijave sprejema izletna pisarna Okorn, Ljubljana, hotel Slon. Bolnim ženam ■e izpraznijo čreva po vporabi naravna Franz-Josef o ve grenke vode neovirano in lahko. Beg. po avta. «oo. pot ln nu. mir. S-br. 1A486, M. V. K. -— Zakon o tisku'. V založbi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani je izšla knjižica »Zakon o tisku«, ki jo je uredil sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani Anton Mladič. Knjižica vsebuje pregledno tekel zakona o tisku z dne 6. avgusta 1925 z vsemi dojx>lnitvami po tiskovni novosti z dne 6. januarja in U. januarja 1929 uvodnem zakonu h kazenskim zakonom z dne 16. februarja 1929. kazenskemu zakoniku z dne 27. januarja, zakon o izvrševanju kazni na prostosti od 16. februarja 1929 in zakon o zaščili javne varnosti in reda v državi z dne 6. januarja 1929 in je opremljena z nad 100 važnejšimi in zanimivejšimi razsodbami kasacij in višjih sodišč. Knjižica je z ozirom na njeno vsebino, ki do sedaj še ni bila nikjer objavljena. neobhodno potrebna vsem praktičnim juri-stom, novinarjem, kakoi privatnikom. Cena knjižice, ki obsega 66 strani, je Din 16.—. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani . - Vid Vaših oči 3i obvarujete le z optično čistimi brušenimi stekli, katere si nabavite pri strokovnjaku Fr P Zaicu. izprašan optik. Stori trg 9 — Ljubljana Ljubtiana © 60-letnica Družbe sv. Vincencija Pavelskega v Ljubljani. Praznovanje tega znamenitega iubileja bo 25. aprila in 26 aprila (nedelja) po nastopnem sporedu: V soboto, 25. aprila bo ob 8 zvečer v dvorani Delavske zbornice dobrodelna akademija. V nedeljo bo ob 7 zjutraj v kapeli Marijanišča sv. maša za člane in dobrotnike. Ob pol 9 nato bo v zborovalni dvorani Marijanišča za delavne in častne člane občno zborovanje po določenem sporedu. Ponoldne bo ob pol 4 v stolnici govor priorja p. Valerijana Učaka, po govoru pa bodo slovesne pete litanije. Vodstvo družbe nujno poziva vse d»lavne člane ljubljanskih in okoliških konferenc, da se zanesljivo polnoštevilno proslave "deleže. Prav tako poziva zunanje konference, d? o oskrbe, da se čim več zastoonikov njih konfe-^ renc pri proslavi pridruži njihovim sobratom V Liubljani in ljubljanski okolici. Hafineia htna Sloge ■■■ Danes ob 14-16 ln tutri ob 10-30 dopoldni po popularnih cen ah po Din 4-60 na vseh sedeath rranCUho Oaal v veseloigri ?„TLo,- nillA HAHICA 0 Maša za turiste in izletnike bo jutri v kapeli Vz-1'imne zavarovalnice ob pol sedmih O Možje! Udeležite se zborovanja katoliških mož jutri ob 11 v Salezijanskem mladinskem domu, kateremu bo predsedoval prevzv. g. nadškof dr. Jeglič. Govorila bosta g. dr. Basa j: »Don Bosko — vzor možate vztrajnosti« in gosp. Ivo Peršuh: »Naša skrb za mladi rod«. 0 Dijaška akademija. V nedeljo, dne 26. t. m. ob pol 17 priredi pomladek Jadranske straže na III. drž. real. gimnaziji akademijo s prosto zabavo v dvorani Kazine. Ker se bo prebitek te prireditve porabil za poučno ekskurzijo dijakov na Jadran, najvljudneje vabimo k udeležbi. 0 Sekcija Pomladka pri Dravskem banovin-skem odboru društva Rdečega križa opozarja starše in ljubitelje mladine, da ji poklonijo svojo pažnjo in se udeleže akademije, ki bo v nedeljo ob 10.30 dopoldne v veliki dvorani hotela Union. Vstopnice, in sicer sedeži po 8, 5 in 3 Din "ter stojišča po 2 Din dobite v knjigarni Glasbene Matice in pol ure nred začetkom nk^dr-mije nrj blagajni r'»d dvorano © Kino Kodeljevo igra danes »Dekle z dežele se moži« in »Pot do srca«. © Mestno poglavarstvo razglaša: Prosilcem za stanovanja v mestnih hišah sporočamo, da so bile vse številne prošnje za stanovanje" na seji odbora za upravo mestnih nepremičnin negativno rešene. V bodoče se bodo vsa stanovanja, ki bodo na razpolago v mestnih hišah, razglasila na razglasni deski v veži mestnega poglavarstva z vsemi potrebnimi podatki, t. j. kdaj bo stanovanje prazno, kako veliko je in kakšna je najemnina. Vsled tega se bodo v bodoče sprejemale nove prošnje za stanovanja le za eno ali drugo razpisano stanovanje in ne tako kot doslej, ko so se vse prošnje kar na splošno vlagale, če tudi ni bilo stanovanj na razpolago. Vse prizadete stranke naj vzamejo to na zanje in se po tem ravnajo. © Civilne plinske maske. Lekarne v Ljubljani in okolici so prevzele prodajo civilnih plinskih mask M 1933 civilnemu prebivalstvu. Plinske maske M 1933 so izdelane v naši državi in so namenjene za zaščito civilnega prebivalstva pred sovražnimi plinskimi napadi. Glasom cenika državnega zavoda »Obiličevo«, objavljenega tudi v SI listu dravske banovine, znaša cena civilne plinske maske M 1933 skupaj s pločevinasto škatljo. v kateri je maska shranjena za privatnike 137.50 Din. Ta cena velja enako za prodajo v lekarnah kakor rt .i.za e P°drl V4erai zjutraj se je pripetila v Trnovem pri znani jahalnici nenavadna Stavbna nezgoda. Zrušil se je namreč vzhodni zid te jahalnice. Pred leti so namreč odstranili streho raz ta zid, nakar sta dež in vlaga opravila kaj lahko svoje razdiraln delo. Nepoštena služkinja. Na policijo je stražnik včeraj privede! komaj 17-letno služkinjo Rafaelo P„ ki je svojemu gospodarju ukradla več perila in zlatnine. Policija pa ie ugotovila, da je ta služkinja kradla tudi pri prejšnjem gospodarju ter perilo nosila v mestno zastavljalnico. © Nesreča na trgu. V četrtek zjutraj se je zgodila na Vodnikovem trgu nesreča, ki bi mogla biti še hujša, kakor je bil?. Branjevka Ivana Flor-jančičeva iz Kamne vasi pri St. Rupertu je šla na trgu čez cesto, pri tem pa jo je neki kolesar podrl. Florjančičeva je k sreči dobila le manjše poškodbe. Padel je tudi kolesar, ki se je nekoliko potolkel, obenem pa zlomil svetilko in pedal. Nesrečo je zakrivila Florjančičeva sama, ker je šla neprevidno čez cesto in sicer v času, ko je na trgu največji promet. © Iz policijske kronike. Neka stranka iz Šiške je prijavila, da ji ie neznan lat ukradel več ogrskih salam iz jedilne shrambe. Tatvino je napravil naj-brže eden izmed neštetih delomržnežev, ki se potepajo po Šiški v velikih množinah — Včeraj sta bili prijavljeni zopet dve tatvini koles. Prvo kolo je bilo ukradeno iz gostilne v Tavčarjevi ulici, drugo pa z dvorišča hiše št. 47 na Tyrševi cesti. Prvo kolo je znamke »Mondial«, drugo pa znamke »Puch«. Maribor □ Glasbena prireditev na klasični gimnaziji v Mariboru. V nedeljo 26. t. m. prirede dijaki klasične gimnazije v Mariboru v dvorani svojega zavoda koncert z Izbranim sporedom pevskih, violinskih in orkestralnih točk. Pričetek ob 10 dopoldne. Vstopnine ni. Prostovoljni prispevki. Starši in prijatelji naše mladine iskreno vabljeni! □ Gostje s ptujskega polja. Drevi gostujejo v mariborskem gledališču igralci gasilske čete iz Cir-kovc z izvirno veseloigro »Micki je treba moža«, ki jo je napisal tamkajšnji domačin Vinko Korže in katere krstna predstava v Ptuju je doživela popoln uspeh. □ Nov grob. Umrla je ga. Marija Pihlerič, soproga zasebnika, v starosti 77. let. Naj v miru počiva! □ Konferenca o finančnem gospodarstvu OUZD. Interesente socialnega zavarovanja iz skupine delojemalcev kakor tudi predstavnike delavskih strokovnih organizacij in delavske zaupnike vabi OUZD na konferenco, ki se bo vršila v prostorih Ljudske univerze v torek, dne 28 aprila ob pol 19 z referatom: Ustroj in finančno gospodarstvo OUZD v Liubljani □ Krščanska ženska zveza v Mariboru ima v nedeljo, dne 26. aprila ob 6 zjutraj pri Sv Jožefu v Studencih sv. mašo s skupnim sv. obhajilom. Po maši darovanje. Članice naj se pobožnosti udeležijo polnoštevilno z društvenimi znaki! □ Pravilnik o poslovanju tiskovnega referenta mestne občine. Na seji mestnega sveta dne 23. aprila je bil sprejet pravilnik, s katerim se usta novi pri mestni občini tiskovni referat, katerega naloga je tvoriti zvezo med javnostjo in mesto upravo in ki je neposredno podrejen mestnemu predsedniku. Dolžnost tiskovnega referenta je dajati javnosti preko tiska pojasnila, povzročati javne diskusije o občinskih vprašanjih ter pobijati neresnična poročila o obč. za'devah. □ Prijatelji športa bodo jutri posetili lahko-atletski miting, ki bo na igrišču SK Železničarja in ki ga priredi SSK Maraton. Nastopi 60 lahko-atletov mariborskih klubov in ljubljanskega Pri-morja«. □ Ribe na trgu. Včeraj so na trgu prodajali sardelice po 12 Din za kg, cavule po 14 Din in škombre po 18 Din. □ Na cesti obnemogeL Brezposelni delavec Lovrenc Gojker iz Škorbe pri Ptuju se je v Gosposki ulici vsled onemoglosti zgrudil. Pri padcu se je močno poškodoval. Stražnik ga je odvedel na rešilni oddelek, kjer so ga obvezali. □ Zopet je gorelo. Na gospodarskem poslopju Antona Robarja v Kačah je požar upepelil ostrešje in pode hleva, skednja, kolarnice, parme in svinjaka. Zgorelo je seno, slama, 1 voz, plug, brana in drugo gospodarsko orodje. Vzrok požara ni znan. Drug požar je izbruhnil na gospodarskem poslopju Ivana Dolajša v Št. Ilju, kateremu |e ogenj uničil hleve. Rešili so samo živino. V nevarnosti je bila tudi stanovanjska hiša. Škoda znaša 15.000 Din. Požar je povzročil bržkone kak potepuh, ki ie prenočil na hlevu. □ Nesreča ne počiva. Ivana Vindiš, 65 letna vdova po kaznilniškem pazniku, Pobreška cesta 21. je doma tako nesrečno padla, da si je zlomila desno nogo pod kolenom. Prepeljali so jo v bolnišnico □ Dinar je požrl. Ludvik Vidmar, 8-letni sin delavca v Slov. Bistrici je pri igri požrl dinarski kovanec, ki mu je obtičal v grlu Prepeljati so ga morali v bolnišnico. Ceiie & Pomladek Jadranske straže na realni gimn v Celju priredi v soboto, 9 maja v veliki dvorani Narodnega doma vsakoletno akademijo, k1 ie od ministrstva prosvete predpisana zaključna šolska prireditev. V nedeljo, 10. maja bodo nastopili učen ci in učenke s telovadnimi in športnimi točkami na Glaziji. Vsa celjska društva pa prosimo da se na ta dva termina ozirajo. <3 Nedeljski šport v Celju. V nedeljo bo na Glaziji ob 16.30 prijateljska tekma med SK Amaterjem iz Trbovelj in SK Celjem V predtekmi nastopijo juniorji SK Celja. & Klub Roverjev ima v nedeljo, dne 26. t. m. ob 10 dopoldne v okoliški šoli svojo ustanovno skupščino. Sprejem novih članov bo na istem prostoru ob pol 10. Vabljeni prijatelji skavtizma. ©• Star grešnik. Pred okrožnim sodiščem v Celju se je v petek, 24. t. m. zagovarjal Vinko De-lobst, brezposelni rudar iz Zavodnje pri Šoštanju. Obtožen je bil, da je koncem leta 1935 in v letu 1936 kradel pri Jakobu Povšku v Jazbinah (Petru Napotniku v Vel. vrhu pri Šmartnem ob Paki in Francu Ocvirku iz Zavodnje. Vsem je odnesel precej obleke, čevljev, perila in nekaj denarja, v skupni vrednosti okrog 3000 Din. Zaradi tatvine je bil obsojen na 2 leti robije, 5 let izgube častnih pravic, na povračilo stroškov, na 500 Din povprečnine. na povračilo škode vsakemu oškodovancu po 600 Din; po prestani kazni pa bo pridržan za dobo 3 let v kaznimem zavodu. S-o venska Krajina Sestanek odbornikov JRZ za lendavski okrai bo 26. aprila v »Našem domu« v Črensovcih. Na men sestanka je ustanovitev kmečkt zveze. Poročajo g. Klekl Jožef, član banskega svetnika, g. dr Klar Franc, nar. poslanec in bivši min.g. Ivan Ve-senjak. Somišljeniki vljudno vabljeni Proračun sreskega kmetijekega odbora, sprejet na plenarnem zasedanju, izkazuje 86.599 Din dohodkov in toliko izdatkov. Za gradnje silosov K odbor podeli! v lanskem letu 20.000 'Din podpoi in večje zneske za nabavo drugih / kmetijskih strojev. ERASMIK TOALETNA MILA IN PREPARATI Vate zobe Za ugodno boste obvarovali z britje upombljajU ERASMIK ERASMIK MILOM IN PASTO MILO ZA ZA ZOBE BRITJE Ptuj + Jožef Počkaj. Dne 20. t. m. nas je naglo zapustil g. Jožef Počkaj, poštni poduradnik v pok. Vsem, ki smo ga poznali, je res težko za njim, ker je bil tako prijazen in miren. — Rojen je bil 1860. na sončnem Krasu, in sončni značaj ga je spremljal skozi celo življenje. Služboval je v Splitu, Mariboru, Gradcu in v Ptuju, kjer je v svoji vili preživel zadnja leta v zasluženemu pokoju. Najlepše v njegovemu življenju je to, da je do smrti ohranil, kar mu je mati zasadila v srce, a to je ljubezen in spoštovanje do sv. vere in materinskega jezika. Velika udeležba pri pogrebu je pokazala, da je bil splošno priljubljen. Težko in dolgo ga bomo pogrešali. Bog mu bodi večni plačnik. K tragediji v Vurbergu, o kateri smo poročali, nas veže poročevalska dolžnost priobčiti, da poročila o smrti Frančiške Krepek, ki je zgubila v dveh dneh dva svoja dorasla sinova, niso resnična. Marija Krepek je zaradi te tragedije sicer od žalosti zbolela, vendar je njeno zdravje že boljše. Cepljenje zoper osepnice. Javno obvezno cepljenje zoper osepnice, ki ga bo izvršil banovinski zdravnik dr. Bela Stuhec, bo naslednje dneve1 Dne 1. maja ob 7.30 v okoliški šoli v Ptuju, ob 9 pri Kreflu na Grajeni, ob 10 v šoli v Vurbergu. Dne 2. maja t. 1. ob 7.30 v šoli pri Sv. Urbanu, ob 10.30 v šoli pri Sv. Bolfenku v Slov. gor., dne 3. maja t. 1., ob 15 v Spuhlji pri Samperlu, ob 16 v Podvincih pri Korenjaku, ob 17 v Rogoznici pri Bračiču. — Pregledi en teden pozneje na istem prostoru in ob istem času. Vojnih Tukajšnja Meščanska šola prirdi v nedeljo, 26. t. m. ob pol 4 v dvorani akademijo v proslavo 70-letnice rojstva dr. J. Ev. Kreka s prav pestrim, poučnim, zabavnim in scenično novim sporedom: govorom, petjem in igro »Tri sestre«. Da bo prireditev na višku, jamči že ime priznanega slavnostnega govornika g. insp. Dolenca iz Ljubljane. Za akademijo ie veliko zanimanje in obeta se. da bodo gosti v počastitev spomina na našega velikega pokojnika dvorano docela napolnili. Jesenice Shod članov, pristašev in somišljenikov JRZ bo v nedeljo, 26. aprila ob 10 dopoldne v veliki dvorani Krekovega doma. Govori minister dr. Ku-lovec. Za izobrazbo obrtnega naraščaja. V četrtek je prispela na Jesenice skupina 80 učencev raznih strokpvnih šol iz Ljubljane. Istočasno sta poučno ekskurzijo priredili delovodska in obrtno nadaljevalna šola, katerim so se pridružili tudi številni pomočniki ljubljanskih obrtnikov. Vodstvo ekskurzije je bilo v rokah ing. arh Kregarja in obrtniških mojstrov Marčica in Kavčiča. Bodoči pomočniki, mojstri in delovodje so si ogledali obrate Kranjske industrijske družbe, ki so najmodernejši v državi in v katerih se producirajo kovinarski predmeti najboljše kvalitete. Stik mladega učečega se sveta z mogočnimi obrati težke železarske industrije ostane slehernemu v spominu in v tem vtisu je uspeh. Mladina mnogo lažje razumeva podajanja tehniških ved, ako ima pred očmi živ obrat tehniškega sveta. Vodstvo tovarne je za to obrtniško ekskurzijo oskrbelo, da so jo vodili strokovnjaki, ki ne znajo samo gledati in občudovati obrate od daleč, nego ki so računarji detajlov. Večkrat se namreč zgodi, da je ekskurzija pover-lena vodstvu kakega »tehniškega pesnika«, v tem pogledu je KID razumela pravi smisel poučnih ekskurzij m poverila vodstvo takim ljudem, ki so v stroki doma. Vodstvo ekskurzije po obratih to imeli gg. diplom, tehn. Sruk, diplom, tehn Lochert in diplom, tehn. Florjančič. Tretjič pred sodniki Maribor, 24 aprila. Pred malim senatom sta se danes tretjič zagovarjala dva obtoženca, ki sta dne 26 dec I I uprizorila na Sladkem vrhu ob Muri cel pokolj. Omenienega dne se je vršila v gostilni na Sladkem vrhu domača veselica, ki je privabila tudi rranca Musterja in Alojzija Spalen iz Selnice Po stari navadi so domači sladkogorski fantje gledali oba ujca po strani, tako da je med nitmi kmalu zavladalo razpoloženje za pretep. Spopad so povzročili trije bratje Potočnik, ki so Mustra nagovarjali, naj se spoprime z nekim fantom. Muster se te dal pregovoriti in res sta se kmalu spoprijela z nekm fantom. Ko je Muster opazil, da ie ozračje nevarno, je šel iz gostilne in se zunaj oborožil z vozno ročico. Sel je nazaj v gostilno skozi verando, Iger je zadel pri mizi ob tam se-" ./ ■Janca 'anč,ča in njegovo nevesto Antonijo Kajter. »Zdaj pa naj bo, kar hoče«, je zavpil ter brez vzroka zamahnil proti jančiču in Kajter-iev;. Udarec ie zadel oba. Dočim je Jančiča Ic lažje oplazi! po glavi, je zadel njegovo nevesto z vso tezo na teme, da je takoj padla v nezavest, iz katere se ni več prebudila. Prepljali so jo v bolnišnico, kjer ie umrla. Po tem udarcu so Musteria izrinili iz verande, nakar se je ta skril pri poslopju papirnice. Izrinili so nato še Mustcrje-vega tovariša Spelca Okrog gostilne je bilo več Hudi, ki so se pretepali, v temi pa ni nikdo dobro videl, po kom tolče Špelec je mahal okrog sebe z žepnim nožem, potem pa še z lato. ki jo ie odtrgal od plota ter jc bil na njej še oster žebelj. Medtem se je vrnil iz. skrivališča še Muster in ooa sta nato navalila na sladkogorske fante. Oklala tn pretepla sta pet fantov in nekatere med njimi težko poškodovala. Ko so ju drugi dan pri-leii sta pa naenkrat vse pozabila in trdila, da so se fantič v splošnem pretepu najbrže medsebojno poškodovali. Franc Muster je bil obsojen na 3 leta in 2 meseca robi,e na 500 Din povprečnine ter na 2 leti izgube čas nih pravic. Aleš Spalec pa ie bil zaradi lahke telesne poškodbe obsojen na 2 meseca in 10 dni strogega zapora, pogojno na 2 leti. Pošljite naročnino! Gospodarstvo Poštna hranilnica v marcu Hranilne vloge pri PoStni hranilnici so se v marcu ponovno povečale, vendar ne v tako veliki meri kot marca lani. Marca lani so se hranilne vloge povečale za 16.4, letoe pa za 10.4 milij. Din. V naslednjem navajamo letoe gibanje hranil« nih vlog: vlagatelji vloge povpr. vi. število milij. Din Din 81. decembra 1985 800.492 850.74 2560 31. januarja 1936 365.286 8685 2.378 29. februarja 1936 369.666 87B.8 2.369 81. marca 1936 873.808 886.2 2371 Stanje naših ktiringov Dne 23. t. m. smo bili aktivni v kliringih (v oklepajih razlika v primeri s 16. aprilom): Nemčija 448,456.095 (— 21,690.524), Ital ja 153,459.451 (— I,664.290), Turčija 2,302.600 (— 174.000) in Bolgarija 771.000 (+ 65.000) Din. CeSkl kltring. Iz poročila Zemske banke v Pragi posnemamo, da je bil lani v češko-jugoslo-vanskem kliringu plačanih 81.640 strankam 597.1 milij. Kč (1934 478.2, za 1932/33 pa 291.5 milij. Kč). Bilance in poslovna poročila Hrvatska poljedjelska banka v Zagrebu, kateri je odobren odlog plačil za 6 let, izkazuje za 1935 zmanjšanje vlog na knjižice od 46.34 na 44.3, tek. računih pa od 10.7 na 8.6 milij. Reeskont se je zmanjšal od 4.8 na 3.9 milij. Med aktivi so se znižale menice od 19.06 na 17.55, dolžniki od 220 na 18.8 milij., podjetja v lastni režiji pa so narasla od 9.4 na 9.8 milij. Čieti dobiček znaša 27.896 Din (13.091) ter se prenese na nov račun. Glavnica znaša 8 milij. Din. Srbska gospodarska banka v Zagrebu: glavnica 3.5, vloge 1.9, reeskont 0.1 milij., čisti dobiček 8.961 Din. Hranilnica savske banovine v Zagrebu izkazuje za 1985 narastek hranilnih vlog od 35.8 na 89.9, upnikov pa od 48.3 na 54.8, med aktivi pa se je zmanjšala gotovina od 8.8 na 4.24, narasle pa eo naložbe pri denarnih zavodih, večinoma na novem računu od 14.0 na 27.8 ter komunalna posojila od 37.0 na 41.0 milij. in zadružna posojila od 11.65 na II.7 milij. Čisti dobiček znaša 0.7 (0.64) milij. Din ter so rezerve narasle od 1.65 na 38 milij. Din. Plačilo prevoznih stroškov Plačilo prevoznih stroškov za uvoženo blago. Z odlokom finančnega ministrstva z dne 31. decembra 1931 točka 2, je bilo določeno, da »e morajo prodajati za plačilo prevoza tuja plačilna sredstva na podlagi tovornih listov in to v denarju, v katerem se ima izvršiti vplačilo Sedaj pa je na predlog Narodne banke finančno ministrstvo odločilo (št. 12.693 z dne 22. aprila 1936), da se ima urediti vprašanje plačila prevoznih stroškov na sledeč način: Za potrebe plačila prevoza za uvoženo ali izvoženo blago se morejo prodajati tuja plačilna sredstva na podlagi v redu se nahajajočih dokumentov t, j. tovornih listov (konoemanov) poleg obračunov špediterjev. Točnost prevoza se lahko izvrši s svobodnimi (zlatimi) devizami za blago, ki ki se uvaža iz ene klirinške države aH ki se izvaža klirinško državo. >' Plačilo prevoza blaga v odnošaju na države, • katerimi izvaija plačilni promet po kliringih, zasebnega kliringa ali na podlagi posebnih kompenzacijskih sporazumov, se ima izvršiti na isti način kot plačilo samega blaga, v kolikor s posebnimi odredbami ni predpisano drugače. V izjemno upravičenih primerih se more plačilo prevoza izvršiti na drug način samo na podlagi odobritve Narodne banke. Občni zbor trg. društva v Celiu Celje, dne 24. aprila. 17. redni občni zbor Trgovskega društva v Celju je bil v četrtek, dne 16. aprila t. 1. zvečer v posvetovalnici Združenja trgovcev v Celju in se ga ie udeležilo 19 članov. Predsednik g. Fazarinc se Pri korpulentnih ljudeh se izkaže naravna Franz-Josefoua grenka voda kot zanesljivo in prijetno delujoče sredstvo proti zaprtju, katera se uporablja brez posebne dijete. Franz-Joselova grenka voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijab in trgovinah z mineralnimi vodami. Ogl. reg S. ta aw74/ss Razvoj čekovnega prometa nam kaže tale tabela (vse v milij. Din): od tega brez 1996 gotovine 6.410.1 54.48% 5.067.1 52.69» januar februar marec 1906 4.046.2 4.366.5 4.768.9 5.659.0 58.68% skupno 18.210.8 16.066.2 je uvodoma spominjal lani umrlega člana g. Ivana Ravnikarja, nato pa poročal, da je društvo lani priredilo predavanje »o prodajni umetnosti«, ki je bilo rekordno obiskano, znamenje, kako potrebna so taka predavanja za trgovske nameščence in trgovce. Društvo ni moglo prirediti nameravanega učnega tečaja tz nemščine, ker se je priglasilo premalo udeležencev. — Po tajnikovem poročilu je imelo društvo koncem leta 32 Članov trgovcev, 20 članov trg. nameščencev in 6 ustanovnih članov, skupaj toraj 55 članov. Koncem 1984 jih je bilo 62, članstvo je toraj nazadovalo za 7, — Skupno premoženje društva je znašalo koncem 1985 64.840 Din, koncem 1964 pa je znašalo 62.678 Din. Naložba za učne tečaje znaša 1128 Din. Prejemki so znašali na članarini in obrestih 5.040.90 Din, izdatki pa 3.594.19 Din. Med izdatki so znašale podpore brezposelnim trg. nameščencem 1650 Din. — Članarina za 1936 bo znašala mesečno 5 Din za trgovce in 2 Din za nameščence. — V delovnem načrtu za 1986 je zopet nemški učni tečaj za naraščaj in važna in aktualna predavanja iz trgovske stroke. — Pri volitvah je razen malih sprememb ostal po večini dosedanji odbor s predsednikom g. Fa«irincem in podpredsednikom g. Pibrovcem na čelu. Društvu za dekoracijo in reklamo v Ceiju se je dovolila nabnva potrebnega škropilnega aparata za Izdelovanje raznovrstnih plakatov, slik in drugih stvari. Borza Dne 34. aprila 1936. Denar Neizpremenjeni so ostali tečaji Curiha, narasli pa so vsi drugi tečaji. V zasebnem kliringu je avstrijski šiling na ljubljanski borzi narastel na 9.15—9.25, na zagrebški borzi na 9.17—9.27, na belgrajski pa na 9.1898 do 9.2898. Grški boni so notirali v Zagrebu 30.50 denar, v Belgradu 3l denar. Angleški funt je no-ttral samo na ljubljanski borzi in to neizpremenje-no 249.20—250.80 Španska pezeta je notirala v Zagrebu 6.76 6.86, v Belgradu 6.80 denar. Nemški čeki so notirali vLjubljani 1888 do 14.08, v Zagrebu 13.8650—14.0050. v Belgradu pa 13.86—14.06. Za italijansko liro (valuto) so denarni zavodf plačevali neizpremenjeno 3.18—3.23, za dolar pa 49.50-50. Ljubljana. — Tečaji s primom. Amsterdam 100 bi. gold. . . . 2966.01—2980.60 Berlin 100 mark...... 1754.91—1768.78 Bruselj 100 belg...... 798.18— 743.24 Curih 100 frankov..... 1424 22—1431.29 London 1 funt . . „ . . 215.27— 217.33, Newyork 100 dolarjev .... 4838.58—4374.89' Pariz 100 frankov 387.96— 289.40 Praga 100 kron....... 180.76— 181.86 Celotni promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 1.260.716 Din. Curih. Belgrad 7, Pariz 20.2225, London 15.1575 Newyork 307.125. Bruselj 51.89. Milan 24.16. Madrid 41.90, Amsterdam 208.25, Berlin 128.25, Dunaj 56.30. Stockholm 78.15, Oslo 76.15, Kopenhagen 07.675, Praga 12.69, Varšava 57.775. Atene 2.90. Carigrad 2,45, Bukarešta 2.50, Helsingfors 6.675, Buenos-Aires 0.84875. Vrednostni papirji Ljubljana: 7% inv. posojilo 80—81, agrarji 47.50—48. vojna škoda promptna 355—358. beglu-ške obveznice 65—67, 8% Blerovo posojilo 81.50 den., 7% Blerovo posojilo 71.50—72.50, 7% posojilo Drž. hip. banke 81.25-82.25, Zagreb: Državni papirji: 7% inv. posojilo 80.50—81.50 (81), agrarji 47.50—48, vojna škoda promptna 356 358 (355 358). begluške obveznice 65 den., 8% Blerovo posojilo 81.75—82.25, 7% Blerovo posojilo 71.50—72.25. — Delnice: Trboveljska 140—160, Osij. sladk. tov. 135—145. Belgrad: Državni papirji: 7% inv. posojilo 82.50 den., agrarji 47—47.75, vojna škoda promptna 357—357.50 (857.25), begluške obveznice 65.80 do 66 (65.90); 63.80-64.25 (64), 8% Blerovo posojilo 81.60-82. 1% Blerovo posojilo 71.60-72.60 (72), 7% stab. pos. 80—81. _ Delnice: Narodna banka 6.960—6870, Priv. agrarna banka 841—242 (M2). Žitni trg Na žitnem trgu cene popuščajo. Vendar ntti v naših krajih niti na jugu ni dosti kupčije. Danee zahtevajo za pšenico v Vojvodini 145—147.60, za sremsko blago Sisek 79 -80 kg težko 100—162.60, za 82 kg težko potisko blago pe 105—107.5O Koruza stane 107—108 pariteta Indjija, za prekmursko pa zahtevajo 112—114. Drugače pa kaže za novo letino lepa Mrazovi v aprilu niso doeti škodovati in eo le malo ovirali razvoj rastline. Če bo v maju lepo vreme, potem. nam je pričakovati dobrega do tzvretnega pridelka. Ker za izvoz ni dosti izgledov, je pričakovati, da se cene ne bodo držale visoko. Sombor. Pšenica bč. okol. Sombor 138— 1«), gornja bč. 140—142, srem. 139—141, .lav. 143 do 145, južno ban. 138—140, gornje ban. 140—142, bč. ladja kanal 140—142, bč. ladja Bogoj 141—143, bč. in ban. potiska šlep 142—144. Oves, ječmen neizpr. R ž ne notira. Koruza bč. in srem. 102—104, bč. in srem. za maj 104—106. Moka bč. Og in Ogg 230—245, št. 2 21(V-225, M. 5 195-210, št. 6 175—185, št. 7 145—155, št. 8 100—105. Otrobi bč. in srem. 101—103. Fižol bč. uzanč-ni 165—175, Tendenca slaba. Promet slab. Nori Sad. Pšenica bč. in srem. 140—142, bč. okol. Sombor in banaška 139—141, bč. ladja Tisa 142—144, bč. ladja Begej 141—143, slav. 144 do 146. Oves, ječmen, moka, otrobi in fižol neizpr. R ž ne notira. Koruza bč. irem. m ban. 101—104. Tendenca slaba. Promet srednji. Živina Ptujski sejmi. V četrtek, 23. t. m. je bil letni (Jurjev) kramarski in živinski sejem, ki je bil prav dobro založen, posebno dogon živine je bil izredno dober im tudi kupčija je bila živahna. Prignali so 61 volov, 477 krav, 16 bikov, 54 juncev, 102 telici, 3 teleta in 253 konjev, skupaj 966 glav živine. Od teh so prodali 265 komadov. Akcija Kmetske zveze za zvišanje cen živini je tudi tokrat imela nekaj uspeha. Povprečne cene goveji živini so bile naslednje: voli 3—3.75 Din, krave 2—3 Din, biki 2.75 do 4 Din, junci 3—3.25 Din, telice 3—4.25 Din za kg žive teže; cene konjev, ki so se prodajali po kakovosti so bile od 500—4000 Din, ŽTebeta pa od 400—2000 Din. Od prodanih konjev sta bila odpravljena 2 vagona v sosedno Avstrijo. Sejem za prašiče v Ptuju, ki je bil v sredo, 22. t. m., je bil dobro založen m tudi kupčija je bila dobra. Prignali so 84 velikih svinj in 148 prascev, skupaj 232 ščetinarjev. Od teh so prodali 110 komadov. Cene so ostale od zadnjega sejma neizpremenjene m so bile naslednje: PrSu-tarii 5.50—5.75 Din, mastne svinje 6 Din, plemene 5 Din za kg žive teže; prasce stare 6—12 tednov so prodajali po kakovosti in sicer od 60—120 Din komad Mariborski živinski sejem. Dne 24. apr. 1936. Na današnji svinjski sejem je bilo prignanih izredno mnogo svinj, namreč 206. Cene so bile naslednje: 5 do 7 tednov stari prašiči komad 75 do 95 Din, 7-9 tednov stari 115-140 Din, 3-4 mesece stari 165—215 Din, 5—7 mesecev stari 240 do 335 Din, 10 mesecev stari 365 - 495 Din, 1 leto stari 560-870 Din. En kg žive teže 6-7.50 Din, en kg mrtve teže 7.50—9.50 Din. Prodanih je bilo 105 prašičev. Avtomatična telefonska centrala na Bledu Bled, 22. aprila. Kakor je »Slovenec« Že poročal, so začeli jeseni graditi na Bledu telefonsko avtomatsko centralo. Dolgo časa smo Blejci prosili zn to centralo, vendar je nam niso dali. Z nastopom vlade dr. Stojadinoviča pa se nam je želja izpolnila. Predvsem se moramo za to zahvaliti predsedniku vlade, ker kot velik prijatelj Bleda skrbi zelo za njegov napredek. Ob zadnjem bivanju na Bledu si je tudi sam ogledal, kako delo za avtomatsko centralo napreduje. S šefom pošte si je najprej ogledal staro pošto, nato pa še dela za novo pošto in se živo zanimal za vse malenkosti. Bled pa tako avtomatsko telefonsko centralo tudi res potrebuje. Saj je Bled že važno svetovno letovišče, pa tudi vedno bolj važno politično središče v poletju. To smo imeli priliko videti lani, ko ao teden za tednom prihajali k nam odlični državniki, domači in tuji. Pa tudi telefonska mreža je na Bledu razpre, dena tako, kakor skoraj nikjer v Sloveniji; saj imamo okolt 300 hiš in okoli 110 telefonov normalno V9e leto, koliko pa se jih še montira samo ža poletje. Tako pride na vsako tretjo hišo telefon. Marsikatero večje mesto nima toliko telefonov. — Zelo važno pa je tudi, da bo združen s to telefonsko centralo ves gornji gorenjski kot, tako n. pr. Jesenice, Bohinj, Radovljica itd., tako da bomo z Bleda sedaj telefonirali v vse te kraje, ne da bi morali kaj plačati in se bo tudi zveza odslej takoj dobila. Zato nI treba 8e posebej omenjati, kakšne praktične vrednosti Je avtomatska centrala. Ker poslopje stare poŠte ni bilo last pošle in je tudi premajhno, je pošta kupila staro Izlakar-jevo hišo, kjer je tudi velika klno-dvorana. To bodo sedaj precej prenaredilt, da bo primerna za pošto. Pa tudi precej v centru Bleda je, da ne bo preveč oddaljena od večjih' hotelov. Tako bomo imeli lepo moderno pošto z avtomatsko telefonsko centralo, kt bo gotovo zelo koristila povzdigi Bleda Pevski koncert v Gotovljah Na velikonočni ponedeljek je priredilo društvo »Borut« iz Gotovelj pevski koncert zborov Savinjske doline, na katerem so poleg domačega sodelovali tudi zbori iz Pelrovč, Sv. Jurija ob Taboru, Sv. Petra v Sav. dol. in Sv. Ruperta. Zanimanje za koncert je bilo ogromno in so gostje obširno Malgajevo dvorano popolnoma napolnili. Kot prvi zbor *o nastopili e 4 pesmimi pevca društva »Borut« Gokrvlje. Zbor je v vseh glasovih dobro zaseden, dominira pa v IL basu in v tem je nenadkriljiv. Drugi je nastopil zbor »Savinja« is Petrovč pod vodstvom g. učitelja Pečarja. Zbor je pri svojem prvem nastopu zapustil najboljši utis. Izpopolniti ga bo treba v basu. Najbolje je izvajal pesem »Što čutiš Srbine tužni«. Sledil je nastop zbora iz Sv. Jurija ob Taboru pod vodstvom učitelja g. Rosnerja. Zbor je dober, Izbira pa pretežke pesmi, ki jim, kakor tudi nastopom brca sat, še ni dorasel. Kot naslednji zbor se je predstarfl »Savinjski zvon« iz Sv. Petra, ki je eicer dobro izvežban, vendar pa glasovno slabo zaseden, posebno v tenorjih. Pesmi je izvajal brez vsakega čuta. Njegov dober glas naglo pada in •• mn ima nič kaj ne prilega. V drugem delu koncerta je nastopfl kot prvi moški naraščaj »Boruta« Iz Gotovelj. Nastop |« bil časten in je Gotovljanom porok, da bodo tudi ic v bodoče pri petja r Savinjski dolini prednjačili Številčno najmanjši zbor je bil iz Sv. Ruperta, Id je sledil temu. Vodi ga gosp. Škrjanc, organist b Sv. Pavla. Zbor je poleg gotovelfskega bil od nastopajočih najboljši, motili so le solospevi in delno tenor. Dober pa je zbor v basih. Sledil |e nastop kvinteta iz Gotovelj. Izvajanje persnii je bilo na višku. Spored |e zaključil moški zbor »Boruta« pod spretnim vodMvom g. Gorška Jurija, ki je t drugem delu predvajal narodne pesmi, od katerih zadnja (Dev »Flosarska) je žela buren aplavz, ki se dolgo ni polegel. Zbor v Savinjski dolini sigurno vodi. Vsi, ki nam je napredek naših zborov pri srcu, odklanjamo dosedanje ocene tega koncerta. Ob žalujemo kritike, katere je vžgala pesem »Pozimi pa rožice ne cveto«, odklanjamo kritike, ki jrm je bila pesem »Hišca pri cest 9toji« ritmično in dinamično na višku, odklanjamo in ne priznavamo sposobnosti kritika nikomur, ki priznava zboru iz Sv. Ruperta le mehanično predvajanje. Le objektivna kritika bo vzpodbujala naše zbore k napredku, ne pa kritika, pri kateri se nekaterniki ne morejo otresti gotovih ozirov. Saj se razumemo. -n R- S>t. Peter pri Mariboru Na belo nedeljo je bila pri nas birma in ka nonična vizitacija. Prevzvišenega nadpastirja smo dostojno sprejeli in pozdravili, kakor se za šent-petrčane spodobi. Ob tej priliki je bil blagoslovljen tudi prenovljeni oltar naše župnijske cerkve, posvečen prvaku sv. apostolov Petru, ki je bil postavljen 1. 1736, torej ravno pred 200 leti. Oltar je mojstrsko prenovil pozlatar Franc Zamuda i? Križevc ter je sedaj v istem stanju in barvah. k;i kor je bil prvotmo. Oltar je umetnina — baročno delo — ki mu daleč naokrog ni enakega. Glavnu podoba — Kristus daje sv. Petru ključe — ie delo slikarja Franca Ignaca Flurerja iz leta 1737 Druga manjša podoba pa kaže spreobrnitev sv. Pavla, tudi delo prej omenjenega slikarja. Vrh oltarja je sv. Trojica obdana od nebeških angelov. Ob straneh oltarja pa so kipi sv. Miklavža, sv. Janeza Nep., sv. Ruperta in »v. Valentina. — Ob tej priliki je bila blagoslovljena tudi nora zastava dekliške Marijine družbe, katero so v splošno za-dovoljnost izdelale šolske sestre iz Slov. Bistrice. Kulturni obzornik Prva legija (K današnji premijeri — po vtisih p. J. Weibla S. J. ob dunajski uprizoritvi.) Jezuiti na modernem odru — in sicer povsem dostojni, da, postavim, plemeniti in fini ljudje, ne njih nakaze, ne tisti potuhnjeni svetohtinci, ki straše že cela stoletja sem po romanih in dramah, dokaz, da nespameti senzacij gladne publike ni nikoli moči priti do kraja. Jezuiti iz krvi in mesa, jezuiti iz dandanašnjih dni. Komad se odigrava v novicijatu nekega ameriškega velemesta. Napisal ga je Emmet L a v e r y, nedvomno mož, ki je Sroučaval jezuite tudi v njih privatnem življenju, akopak ne manjka tudi tukaj senzacij, kljub nabožnemu miljeju. >a moč zanimiva je že pomešanost teh življenjsko resničnih značajev. Tu je predvsem modri in blagi pater rektor, ki je daleč proč od vsake ozkosti in majhnosti. Manj simpatična sta njegov zastopnik p. K e e n, godrnjav pedant in po časti njemu enak učitelj novincev p. S t u a r t; tudi takšnih eksemplarjev nudi družba. Sreča pa za red, da se imenujejo takšni »čememeži« le pored-koma za rektorje. Kontrast tema mrzličnima pedantoma sta temperamentna, mlada redovnika p. Fulton In.p. R a w 1 e y g, pravcati viharni umetniški naturi, katerih srčne boje publika ganjena sodoživlja. Zatem prijatelj obeh, učeni p. H a r k A h e r n, tip visoko Idealne svečeniške mladine, velik jurist in znanstveni pisntelj. Žarek razvedrila prinaša temu in-teresantnemu Človeškemu krogu židane volje ne-aehoma poln hišni prijatelj, m o ns i g nor e, ki zacinja scene z zdravim humorjem in biča z nedolžno ironijo male slabosti patrov. Oseba zase v tem krogu Je prevejan »ateiste, nejeverni hišni td ravnik H orel l, v katerem je mrva mefi- stovske biti; prav tako podoba iz modernega življenja. Pravi »udarni moment«; igre je navidezni čudež, ki se odigra vpričo patrov. Na smrt bolan sobrat, p. Strelsky, katerega poslednje ure so ; st v nadi vsak trenutek, se pojavi v obednici — zdrav. Nezaslišano vznemirjenje! Doktor >ateist< si ne ve nikakega naravnega razjasnila. Celo sicer tako mirna natura p. rektor je na moč vzhičen. veruje v čudež in podoba je, da bo zdaj vendarle proglašen za svetnika nekdanji ustanovitelj te hiše, zakar tudi nenehoma tu molijo vsi bratje. Oba 1 omahujoča mlada redovnika se povsem izpremeni-ta, pojeklita v veri in redovnem poklicu. Zato pa započne črvičiti tn pekliti z neodoljivo silo nezaslišan dvom p. Marka Aherna, ki v čudež ne veruje, ker mu nedostaje izvestnih dokazov. In tragična ironija! Vprav tega p. Marka odloči rektor za zagovornika čudeža pri kanonizacijskem pro-; cesu v Rimu. S podvojeno pezo navale na p. Marka strahotne duševne muke, njegova razklanost se izžiga naravnost v grozetnost. ko mu nejeverni zdravnik v spovednicl prizna — spove se kakopak ne —, tla je nenadno ozdravljenje p. Strelskega samo njegova namenoma izvršena prevara, v bistvu pa je le s sugestijo ozdravljena živčna parn-; liza. Nekoliko neverjetna scena, toda dramatično hudo učinkovita. Pride do rratrega nesporazuma med p. Hartom in njegovim predstojnikom rektor-: jem. tako, da priletni mož podleže srčni kapi. Sledi nalik prekrasni večerni zarji po dela bogatem dnevu najmočnejša scena: umirajoči rektor ined svojimi sobrati, kt ima še dobro, prijazno besedo za v«ikega »otroka«. Zatem močna realistična scena: nastopi, vse ! razmere do dobra že poznajoč in pozno motreč — vizitator p. Kvartermann — prav tako fina karakterna podoba iz življenja! Po višjem naročilu so odstavljeni malce preveč srboriti in oblastni >č e lite r n e ž i«, na njihova mesta pa stopijo mladi »m u š k e 11 r j I«, kakor jim je bil vzgled še zn življenja p. rektor. I T« te v n a n j a razrešitev. A notranjo razrešitev — duševno razbremenitev p. Marku in akrušenetnu zdravniku — prinese resnično čudežno ozdravljenje dvanajstletnega dečka Jimtna, ki otroško zaupljivo veruje, da bo ozdravljen, in res. dasi od rojstva hrom, namah skoči Tudi nejeverni zdravnik, ki ga je vsega pogrudila ta prigoda, prepozna, da se tako ozdrnvljenje naravno ne da ra«lagati, in da je največji čudež na svetu prav za prav le močna, otroško zaupna vera. Pred to vero, ki ji je moč prestavljati gore, kakor slove v »Knjigi«! še prikloni tudi človeška znanost, ne da bt zgubila svojo krono. Peter Malee. ★ Popravek. V članku »Stoletnica pesnitve ,Maj' češkega pesnika Mdchč« mora stati namesto imena Heidenreicha — Hi-b f i n a , ter mesto »Riegerovt vrtovi« — K i n -s k 6 g a vrtovi. Slovenski pravnik št. 3.—4. Glasilo društva »Pravnik« v Ljubljani. »Slovenski Pravnik« prinaša v št. 3.—4. kot prilogo dr. Frana Skaberneta kulturnozgodovinsko črtico o »»'ovenskih odvetnikih in javnih notarjih v književnosti, znanosti in politiki« na 60 straneh. Brošura je zanimiv sestavek s skrbno zbranimi in vestno očrtanimi podatki o odvetnikih in notarjih, ki so vplivno posegli v slovensko javno življenje. Avtorja je k pisanja vzpodbudilo delo dunajskega odvetnika dr. Fr. Kilbla, ki je obdelal sicer samo odvetnike, toda zato jih je poiskal med vsemi kulturnimi narodi, pričenši s prvim stoletjem po Kr. pa do konca svetovne vojne, izvzemši še živeče. V kulturnem, znanstvenem, celo pa še političnem življenju vsakega naroda zavzemajo odvetniki in notarji vedno vplivno in odločujoče mesto. Snovno je poklic tak, da imajo neprestan stik z ljudmi, ki jim morajo dajati zanesljive nasvete in njth zadeve pred oblastnijami uspešno zastopati, kar zahteva jasnosti, nazornosti in prepričljivosti v znanju in izražanju. Ni čuda, da vidimo odvetni-j ke skoro povsod od izvoru in toku velikih duhovnih struj in gibanj zadnjih 150 leL —k. Glasovi o Avgusta Pavla. — Naš rojak dr. I Avgust Pavel je doživel tudi s svojo drugo madžarsko pesniško zbirko velik uspeh. Kakor je nedavno poudarilo poročilo v »Slovenou«, so njegove pesmi docela sodobne in zelo močne v svojem izrazu. V potrdilo prinašamo nekaj navedb iz prvih madžarskih ocen. Tako pravi G. Kem6ny, da so Pavlove besede »prisrčne, posrečeno izražena doživetja, ki žubori kot lav« iz duše človeka-selil-ca.., Tako pisati in na kraju zažganega gozda j biti plat zvona je moči le z izredno silo Pavlovo, toda ta moč vpliva le radi tega, ker govori v imenu človečanske skupnosti ... Pavlova zbirka pomeni veliko sproščenje.« (Profesorski glasnik.) Drugi ocenjevalec poudarja »izTedno izrazno plastiko« Pavlovih pesmi, ki izpovedujejo »resničnost dobe«. (Madyar MOvelMčs.) »Moč in mladost zvenita v teh umetniško napisanih vrstah. Pavel je pesnik današnjega življenja.« (NaplA v Subotici). Vrsta pesnikov je napisala svoje priznalno mnenje o tovarišu. Gy. Zsik6 pravi med drugim: j »...nikjer trdote, omahljivosti; verzi valovijo v lepi pesmi, ki se pne v nebo. Čudovito lepi, globoko in resnično doživeti verzi.« (DunAntul.) Značilna je ugotovitev pisatelja dr. D. Berecza: »Po izvirni poti hodi, ni epigon ... Večkrat se zdi, da ne piše verzov s peresom, marveč jih kleše i. dletom.« (Soproni Hirlap.) Pesnik in teološki profesor dr. I. Vžrosi ugotavlja, da Pavel »z nevajenim, izvirnim glasom ob navija obupne klice katastrof. Ne ustavlja se oh končni postaji, marveč se vzpenja v vrh svoje osebnosti,« (Magyar Sion.) In ostali glasovi ponavljajo, da so te pesmi »sama razvnela sila, samozavestne in omamljivc prisrčne.« (VAIasz.) Resnično je nova zbirka popolnejša od prve, kar ima pesnik povedati, je vse globlje, jezik mu «e bolj poje. (Literatura.) Ob teh glasovih se za hip ustavimo lahko tu-! dl mi in ponovimo svoje priznanje pesniku z naSe I zemlje. V. N, .Vngieski mornarji »e ranijo na dolgem telovadnem drogu «• kraljevski turnir. Addis Abeba, katero so ogrožali Italijani, je sedaj skoro docela zapuščena. Ljudje, ki so se bali italijanskega bombardiranja, so pobegnili iz mesta. Strahota v Beninu Letos jc minilo ravno 40 let, ko je angleški konzul, general Philipps beninskemu zamorskemu kralju Overami poslal prošnjo, da bi smel obiskati njegovo glavno mesto. Benin je dežela, ki je danes del angleške Nigerije ter leži v tistem delu Afrike, kjer se stikata kamerunska in gvinejska obala. Ko so portugalski trgovci tamkaj 1. 1486. iskali poper, so odkrili kraljestvo Benin ter ta mnašli tudi že koče, zgrajene iz rdeče ilovnate opeke. V začetku 16. stoletja je nato kralj Benina z vsem svojim ljudstvom prestopil k krščanstvu, vendar pa je to spreobrnenje ostalo le pri vrhu. Krščanstvo je ta zamorski kralj najbrže sprejel le iz političnih razlogov. General Philipps je torej pred 40 leti poslal kralju Overami navadne darove: steklenico vina, eno oblačilo in lepo palčico. Kralj Overami je darila sprejel, vendar pa je generalu Philippsu odgovoril, da za sedaj ne želi njegovega obiska, ker pravkar praznuje obletnico očetove smrti. Kralj Overami bi bil seveda bolje storil, ko bi bil bolj jasno povedal, kaj misli, ker general Philipps tega namigavanja tli razumel in zato stvari ni vzel zares. Odrinil je v spremstvu osmih mož iz svoje postojanke na obrežju proti mestu Beninu. Od vseh pa sla se le dva rešila, vse druge so Zamorci napadli in pobili. Nato so Angleži odposlali v Benin kazensko ekspedicijo, katera je prišla ravno prav, da je vi- Modna norost. Pri neki svatbi, londonske višje družbe je nastopila tudi dama s- takimle klobukom. dela, kako je kralj Overami slavil obletnico očetove smrti. Overami in njegovi (»glavarji so mrtvega kralja Adolo častili s stotinami človeških žrtev. Ko je kazenska ekspedicija pridrla v kraljevo mesto, je našla na lestvah pribitih polno Zamorcev, mnogo pa je bilo obešenih na drevesu. Be-ninski inaliki, ki so še danes spravljeni v angleškem muzeju ter so celo čudovito spretno in umetniško narejeni, so bili na debelo namazani s strjeno človeško krvjo. Razsrjeni Angleži so kralja Overamija ujeli, šest njegovih poglavarjev posekali, mesto zažgali, kraljestvo pa si podvrgli. Ustno izročilo samo o enem zamorskem kralju pripoveduje, da je bil usmiljen in človekoljuben ter da je bil celo šaljiv. Imenoval se je Uguola ter je imel toliko častihlepja, da si je prizadeval, da bi megovo ime prihodnjim rodovom ne bilo neznano. Zlato je dal svojim sužnjem jiovelje, naj skopljejo ogromen jarek, ki bo 40 čevljev širok in 20 čevljev globok. Kraljev namen je bil tale: Kadar bo kdorkoli prišel v deželo in bo vprašal, kdo pa je bil Uguola, mu bodo ljudje lahko odgovorih: »To je bil tisti kralj, ki je dal skopati ta velik jarek.« Zamorsko kraljestvo Benin ima še danes kralja, ki pa je pod angleškim nadzorstvom in nima dosti besede. Ta kralj nosi zlate naočnike, študiral je na ojrfordski univerzi ter v znamenje svoje časti in veljave nosi pred seboj sodni meč. Vendar nima več pravice, da bi s tem mečem glavo odsekal. Ob 40-letnici tega dogodka listi povdarjajo, kako je piotrebno, da evropske države prinašajo v Afriko evropsko civilizacijo. Morda to velja za divje in nerazvite zamorske narode, ne more po to veljati za abesinsko državo, ki je najstarejša kr. ščanska država na svetu, čeprav inia polno hib in napak v svojem ustroju. Toda teh'tudi civilizirane evropske države ne pogrešajo. mU: V torek- 25. aprila 1S76. Iivirni dopisi. Iz Borovnice, 23. aprila. Kamor človek svoje oko obrne, povsodi vidi, da narod slovenski je povsodi zatiran, povsodi zasmehovan; do pravic svojih mu ni mogoče prisjpeti. In kak6 tudi, ker ga na eni strani tlači nemili tujec, na drugej pa mn zasaja nož v srce nezvestoba sinov slovenske matere. Ali je čuda, da ni dospel do vrhunca omike in učenosti, kjer bi že davno moral biti, ko je za-melan od izdajalnih domačinov, ki so se izneverili majki slovenski, in sedaj pete ližejo tujcem! In takih Efijaltov žalibog mnogo nosijo slovanska tla. Skoro v vsakej vasici so taki odrodki, ki delajo propagando za nemčuretvo! In kakovi so ti ljudje?! Komaj znajo brati nemški in še dostikrat lega ne, že kljubujejo narodnjakom, in iščejo m privržencev. Izgledov tacib mi ni treba dolgo okoli i6kati, evo vam jih: precfij v našem kraji eo take ničle, ki okušajo nase občinstvo, ki se je komaj zbudilo iz dolgotrajnega spanja, zopet zazibati v pogubonosno dušno — spanje. A reve, zastonj se trudite! Pri nas so bistre glave, Slovenci >z dušo in telomt, ki se ne pustijo takovim zametati. »Za božjo voljo, Marička, zaprite vendar zvočnik, ker tega hrupa ne morem več prenašati.« »Saj to ni radio, gospod. Milostna gospa zmerjajo kuharico.« Strašno oborožena Nemčija Odkritja belgijskega pisca o nemškem oboroževanju V belgijskem listu >La Flandre Liberak je R ('rouauet napisal zanimiv članek, kako se Nemčija oborožuje. Že 1. 1983 in 1934 je ta Ust pnne«rf dokumente o nemškem oboroževanju, 1* » I i dokumenti z dejstvi potrjeni. -Vpričo teh dejstev ie jasno, kako silno se Nemčija oliorozuje. ' O nemški pehoti pisec sploh noče govorili. češ da je splošno znano, da je Nemčija po svoji,,, »reichswehnu in po svojih polvojask.h organizacijah cel utrjen tabor. Nemška^ državna vojska je Odlično in najmoderneje oborožena ter oprem- ,J<"n Precej časa se pisec mudi pri nemškem t o p n i s t v u. Pravi, da so nemški opmčarski strokovnjaki razbili vse dosedanje teorije. Nemški Top k" je med vojsko streljal na Pariz na daljavo 120 km. je streljal v kotu 30 stopinj čeprav je dotlej teorija trdila, da vsak top najdalje nese v kotu 45 stopinj. Nemcem se je posrečilo, da so ta lop z vso municijo skrili pred mednarodno kontrolno komisijo. Sedaj ima Nemčija nov top, ki more, postavljen blizu belgijske meje, z ognjen zasuti vsa večja belgijska mesta, zlasti pa Bruselj. Novi nemški brzostrelm top, ki je leta 1914 nesel nekako 6500 m daleč ter je na minuto oddal '» strelov je imel kaliber 77 mm. Navadni belgij-'ski top kalibra 75 nese do 7500 m daleč. Todanovi nemški top kalibra 77 nese ze več kakor 14.000 m daleč. Ta top torej del j nese, kakor belgijski večji topovi kalibra 105 in 155. Ti namreč neso ei 12.000 metrov daleč. Novi nemški top kalibra 100 nese reč kakor 17.500 m daleč, čeprav je njegova teza na 3500 kg zmanjšana. Za tak uspeh bi Belgijci morali porabljati svoje težke topove kalibra 120 mm ki pa so 6000 kg težki, ali pa topove kalibra 1J56 mm, ki pa »o celo 9000 kg težki in ki nosijo okoli 16.000 m daleč. Pri svojem topništvu je Nemčija uvedla nove lafete, ki omogočajo, da se top lahko prevaža z naglico 35 do 40 km na uro. Nemčija hoče svoje topništvo dvigniti na predvojno višino, seveda z novimi modeli topov. Leta 1914 je Nemčija poslala na bojišče 220 topniških polkov, ki je imel vsak po 6 baterij kalibra 77 mm, 36 baterij topov kalibra 100 mm, 12 baterij kalibra 130 mm, 120 baterij težkih topov kalibra 150 mm, «50 baterij možnarjev kalibra 210 mm, 5 baterij možnarjev kalibra 305 mm, 2 bateriji možnarjev kalibra 420 mm. To topništvo ne bo težko obnoviti, ker Nemčija kontrolnim komisijam ni oddala vse-"a kar bi bila morala oddati. V letih 1917 in 1918 je "Nemčija v enem letu mogla izdelati 16.000 raznih topov, 90.000 metalcev min in 125 milijonov kosov topniške municije. Nemce so v vojski presenetili tanki. rlo se sedaj ne bo več ponovilo. Nemčija danes nima le najbolj moderno opremljenih tankov, ampak ima celo posebne šole za strokovnjake za boj s tanki. Nemški tanki so silno urni ter pretečejo 80 km na nro. Po zunanjosti eo precej majhni, zaradi česar jih je le težko zadeti. Vsi tanki pa imajo avtomatsko orožje malega in velikega kalibra ter morejo uničiti vso sovražno pehoto. Vrsta takih tankov, ki t>i napadali sovražne pehotne postojanke 10 metrov vsaksebi, bi mogla en kilometer dolgo pot do sovražnih jarkov prevoziti v eni sami minuti. Tako bi čisto iznenada mogli z ognjem in železom zasuti vse sovražne jiostojanke. Zelo dobro so Nemci organizirali tudi obrambo zoper sovražne tanke. Vsak pehotni polk ima br-zostrelne topove kalibra 20 mm, poleg tega j>a še 6 možnarjev in 3 avtomatske tojiove kalibra 37 mm. Vsak pehotni bataljon ima poleg tega še 10 brzostrelnih tojx>v kalibra 20 mm. V nemški armadi je vedno več motoriziranih Nevaren kovčeg. Angleški zakladnl kanclcr Neu-ville Chamberlain s svojim proračunskim kovčkom stopa v spodnjo zbornico, kjer je naznanil, da bo treba »višati davke. oddelkov. Nemčija ima danes okoli enega milijona motornih koles, kar je že motorizirana kavalerija. Vse pa je tako organizirano, da bi v slučaju vojske ob mobilizaciji bilo takoj na ra/.f>olago. Ijahko torej rečemo, da bi nemška armada lahko v nekaj urah prešla vso Belgijo od Gupena do Ostende, kar maša nekako 250 kilometrov. Kemčija ima poleg brzostrelnih topov kalibra .20 mm zojier letala v manjši višini še zelo močne topove kalibra 80, 105, 13) in 150 mm, ki navpično neso jo celih 15.0»*) m visoko. Ti to|K>vi nesejo tako visoko, da morejo dobro zadeti letala, ki lete v največji višini. Usjieh zadetka pa je strašen. Protiletalska obramba je inočuo izpopolnjena z dvema iznajdbama, ki omogočata avtomatično merjenje protiletalskega topa in avtomatično temperiranje izstrelka. Ti topovi morejo ustreliti 30 krat v minuti. Strokovnjaki sodijo, da tak top mora zadeti letalo že po 5, 6 strelih. Že j>red dvema letoma smo opozorili javnoet, da Nemci delajo trgovska letala, katera pa morejo v hipu spremeniti v bojna letala. S tem pa nemško letalstvo postane najmočnejše na svetu. Od tedaj so Nemci svoje letalske stroje vedno bolj izpopolnjevali. Dornier na primer je sedaj izdelal bom-barder z dvema motorjema, ki more nositi 3500 kg bomb 7. naglico 260 km na uro. To letalo more leteti brez pristanka 1200 km daleč. Med drugimi aj>arati je treba omeniti na primer Heinkelov bom-baTder 7. dvema motorjema, ki nosi 2400 kg lx>mb z naglico 408 km na uro. Dalje so Junkersovi aparati z dvema motorjema in 7, naglico 370 km na uro. In tako dalje. V Nemčiji močno rabijo Dieselove motorje, kar Nemcem omogoča, da se osvobojajo tujega petroleja. Letala so dobro oliorožena ter imajo naj-jMjpolnejše strojne puške tipa >Madsen«. Značilna iznajdba je avtomat za vodstvo letala. Letalo vodi jioseben avtomatski aparat. Pilot, ki je nekje skrit na zemlji, dobro ve, kje je njegovo letalo in more tako od daleč bombardirati velika mesta, ne da bi se izjiostavlja nevarnosti. V Berlinu delajo jiosku-se z letali, ki Iako tiho letajo, da jih skoro ne 6lišiš. Nemški generalni štab namerava osnovati jtk>-sebne bojne skupine 10.000 letalskih dvojic. To je tako razumeti, da bi vedno jx> dve letali nastopali skupno. Eno letalo bi bil bombarder, kateri bi nosil 500 kg bomb 1000 km daleč z naglico 460 km na uro. V tem letalu bi bila dva pilota. Letalo tti bilo oboroženo s topom kalibra 20 mm in s strojno puško. Drugo letalo pa bi bilo prav za prav pravo bojno letalo, katero bi bilo mnogo hitrejše. V njem bi bila posadka štirih mož. To letalo bi bilo oboroženo s tremi tojx>vi kalibra 20 mm in 6 strojnimi puškami. Naloga tega letala bi bila braniti bombardereko letalo pred sovražnimi letali. Oče čez 20 let našel sina Na Francoskem živi mlad boksarski mojster, ki se piše Valentin Angelman. Se pred kratkim je mislil, da nima ne očeta, ne matere. Slučajno pa ga je pred kratkim sjioznal njegov oče, ki je svojo družino dolga leta zaman iskal. Ob začetku vojne je Angelmanov oče moral odriniti v vojsko. Medtem ko se je oče bojeval na bojišču, so Nemci zasedli mestece, kjer je stanovala Angelmanova družina. Vsi prebivalci tega mesteca so morali bežati, med njimi tudi Angelmanova žena z malini sinčkom. Angelmanova žena pa je v begunstvu zaradi prestalih naporov in razburjenja kmalu umrla, nakar so njenega malega sinčka odpravili v zahodno Francijo, kjer ga je vzela za svojega neka tamošnja družina. Mali Angelman je 20 let rastel v zahodni Franciji pri tujih ljudeh in j>ostal sloveč boksar. Njegov oče je jx> končani vojni zaman iskal svojo družino. Vse povpraševanje je bilo zaman. Pred kratkim pa je prebiral liste in v njih videl fotografijo mladega boksarskega mojstra Valentina Angelmana Oče je takoj spoznal svojega sina, ki mu je zelo podoben. Ker je bilo v listu napovedano, kje bo mladi boksar prihodnjič nastopil,, se je oče odpeljal tja, nakar sta se čez 20 let oče in sin objela v bokeatski areni. Zaslužena dediščina V Budimpešti je pred nekaj časa umrl bogat gospod, ki je vse svoje veliko premoženje zapustil 6vo.jemu nečaku. Ta je bil te dediščine močno vesel, zlasti ker trni je prišla docela nepričakovano. Stric namreč svojega nečaka ni prav nič maral, ker se mladi nečak nikdar ni hotel lotiti kakega resnega opravka, amj>ak je rajši pasel lenobo. Vsi stričevi opomini so pri mlademu lenuhu in delo-mrznežu bili bob ob steno. Zato ni čudno, da je bil mladi postopač silna presenečen, ko je zvedel, da mu je stric zapustil vse premoženje. Toda ae bolj je bil presenečen, ko je zvedel, da ga hoče stric še po smrti vzgajati k pridnosti in delu. Ko je nečak odprl oporoko, je v svojo veliko grozo bral, da si mora stričevo dediščino takorekoč s trdim ročnim delom odkupiti. Stric je namreč v oporoki določil, da mora nečak za ves denar, kar ga zapušča v oporoki, kupiti drv. Ta drva mora nečak sam s svojima rokama sežagati in razsekati. Šele izkupiček teh razeekanih drv naj bo njegov. »Ko bi bilo .jledr.lišče vsai količkaj bolje ot-i-kdiio, bi lahko napravili c,i. tarok pa»»io.« Vsa Poljska slavi spomin poljskega junaka Jana Kilinskega; ki je leta 1794 v Varšavi vodil vstajo proti Rusom. Sedaj so temn junaku v Varšavi postavili spomenik, ld je bil blagoslovljen v navzoč-Bueii uriuvnesa predsednika. Spori Priprave naših sabljače v Lop uspeh Uirijaiiov v Zagrebu. Kot predpripravo za izbiro reprezentance za letošnje olinipjiske igre v Berlinu je priredil Zagrebški luačevalački klub prvenstvo Zagreba v tem lepem športu. Tekmovanja, ki se je vriilo 18. in 19. t. m. v dvorani Novinarskega doma v Zagrebu, so se udeležili poleg najboljših zagrebških tekmovalcev tudi Slovenci, člani ljubljanske Ilirije, v velikem številu. Ekipo, ki je Štela 7 sabljft-čev in 2 sabljačici, je vodil priznani organizator sabljaškega športa pri nas g. podpolkovnik Cvetko. Vsi »o pokazali velikanski napredek, kar je predvsem zasluga neumornega g. podpolk. Cvetka, ki vodi" vse delo in tudi treninge sabljaške sekcije Ilirije. Dame so nastopile v floretu: j u n i o r k a. 1. Biichler Suzi (Makabi, Zagreb) 2 zmagi, zadetkov dobila 5: dala 10; 2. Lukman Inge (Ilirija, Ljubljana) 1 zmaga, 1 poraz, razmerje zadetkov 6:9; 3. Buxbaum Edith (Makabi) 3 porazi, 10:2.' Gdč. Lukman je bil to prvi javni debut in je njen uspeh nadvse razveseljiv. Seniorke: 1. Tavčar Ivka (Ilirija) 2 zmagi, 3:10; 2. Miiller Helga (Makabi) 1 zmaga, 1 poraz, 8:6; 3. Krajačič Elvira (Zagrebački mačeva-lački klub) 2 poraza, 10:5. Gdč. Tavčar je dokazala, da je resna konkurentinja za vstop v olimpijsko reprezentanco. Njena borba proti gdč. Mtil-lerjevi je bila nadvse napeta. Hitri napadi z ene in druge strani so se vrstili nepretrgoma. Pokazala je tehnično dovršeno borbo. Še ostrejša je bila borba z go. Krajačičevo, ki je zelo rutinirana borilka. Tudi seore zadetkov, ki je samo pri Tavčarjevi pozitiven, kaže njeno premoč. Gospodje. Floret: juniorji. Tu je nastopilo 6 borcev izmed katerih so bili štirje popolnoma izenačeni, kar so izrazili tudi v uspehu: Cvetko Saša (Ilirija), Ferlan Maks (Ilirija), Mažuranič (Zgb. Mač. klub) in Friedmanm (Makabi) vsak po 3 zmage in 2 poraza. Mažuranič Fery (Z. M. K.) 2 zmagi, 3 porazi, Mlinarič Zlatko (Z. M. K.) 1 zmaga, 4 porazi. Ker se mora po pravilih boriti še enkrat za prvo mesto, ako ni zmagovalca z 1 zmago več, so prvi štirje še enkrat nastopili in dosegli sledeče, uspehe: 1. Cvetko Saša 5 zmag, 9:35; 2. Ferlan Maks, 5 zmag 9:34; 3. Mažuranič Pedor 4 zmage, 29:28; 4. Friedmanm 4 zmage 35:32. Cvetku, sinu g. podpolk., je bil to prvi večji nastop in je njegov uspeh veliko presenečenje. Pozna se dobra šola in po tem je upati, da bo še večkrat tako častno zastopal svoj klub. Ferlan mu je bil enakovreden nasprotnik, kar je izraženo prav posebno v razmerju zadetkov. Brata M11-žuraniS sta še mlada borca, vendar imata dobrega učitelja v osebi g. polkovnika Blaha, ki je eden prvih organizatorjev sabljaškega športa v Jugoslaviji in za zagrebške sabljače isto kot za ilirijanske podpolk. Cvetko. Seniorji: 1. Tretinjak Branko (Concordija, Zagreb) 7 zmag 15:35; 2. Pengov Marijan (Ilirija) 5 zmag 2 poraza, 20:28; 3. Marion Edo (Ilirija) 4 zmage, 3 porazi, 22:27; 4. Koršič Mirko (Ilirija) 4 zmage, 3 porazi,. 23:27; 5. Pengov Jože (Ilirija) 4 zmage, 3 porazi, 24:29; sledijo še Tretinjak Kre-šo (Z. M. K.), Maudeljc Drago (Ilirija) in Radovič Milivoj (Zagreb). Najlepša borba je bila med Tre-tinjakom in Pengov Marijanom. Napeta., od, vsega početka, ostra in hitra. Oba sta žela burno priznavanje s strani gledalcev. Od Koršiža se je pričakovalo več. bil je nekoliko indisponiran. Tudi Marion, ki ima za seboj trening v Pragi s čehoslova-škimi najboljšimi borci, ni pokazal tega. kar je obetal. Tu je manjkal Mažuranič Vladimir (ZMK), ki ni mogel nastopili, je pa v izredni kondiciji in pričakujejo Zagrebčani od njega na državnem prvenstvu lepih uspehov. Meč (e p e e de combat). Nastopili so juniorji in seniorji skupaj. Ljubljančani tu niso na-siopili. Tekmovanje se je vršilo po novem načinu, ki ga priporoča mednarodna sabl jaška zveza. Vsak borec se namreč bori 7. vsakim trikrat na po 1 zadetek. S tem je onemogočeno kalkuliranje z neodločenimi udarci. Borbe so se sodile s pomočjo '•lektričnega aparata. Prvak je postal premočno Tretinjak Branko z 8 zmagami in 4 porazi pred kolombalovičeni (ZMK) in Weissom (Makabi). ki sta dosegla po 4 zmage in 8 porazov. Sablja. Juniorji: 1 Pengov Marijan (lilirija), 2 zmagi, 7:10: 2. por. Lučič (ZMK) 1 zmaga, 1 poraz. 7:9; 3. Kolombatovič (ZMK) 2 poraza, 10:5. Pengov je premočno zmagal. Poročnik I.iižSič, ki je bil edini zastopnik vojske na tem tekmovanju, je pokazal precej znanja, manjka mu pa še. rutine. Seniorji : t. Tretinjak Branko (Concordiia* 5 zmag. 14:25; 2. RadoviČ Milivoj (ZMK) 3 zmage, 2 poraza. 21:21; 3. Marion Edo (Ilirija) 3 zmage, 2 )xiraza, 22:20. Tukaj je odločilo drugo mesto slab- še razmerje zadetkov. Tretinjak je bil premočen. Na tekmovanju ni nastopil najlioljši jug. borec Podhraški, ki vsled nedavne težje operacije ne bo mogel letos sploh nastopati in bo s tem naša reprezentanca ze|o oslabljena. On je namreč lansko leto na evropskem šampijonatu v Laussani prišel v (loretu v semifinalne borbe, kar je ob konkurenci Italijanov in Francozov, ki so v tem športu najboljši, bil velik uspeh. Po izjavi g. Blaha, podpredsednika Jugoslovanske sabijaške zveze, pridejo v poštev za olimpijsko reprezentanco od Slovencev predvsem brata Pengov, Marion in Koršič, ter gdč. Tavčarjeva. Prava reprezentanca se bo pa izbrala na državnem prvenstvu, ki se vrši 2. in 3, maja v Zagrebu. Na olimpijado bo poslanih 6 sabljačev, 1 sabljačica in 2 spremljevalca. Ker člani židovskih klubov ne pojdejo na olimpijado, pridejo v obzir največ poleg Zagrebčana Tretinjaka še ga. Cveta Kristijan iz Petrograda in Jakopčič iz Subotice. Koncem maja bodo šli olimpijci na tekmovanje v Linz, kjer bo velika mednanarodna prireditev. Poleg Avstrijcev bodo nastopili še Švicarji, Italijani in Čeho-slovaki. Nastopila bo tudi Preissova, ki je na zadnji olimpijadi v Los Angelesu osvojila zlato kolajno. L. ef. Dogodki v 11, razredu Preteklo nedeljo »o naši drugorazredni otvorili spomladansko sezono. Ko igrajo naši manjši klubi dosti lep nogomet, ni čudo, če se nabere dosti gledalcev in tako bodrijo svoje ljubljence. Izenačenost moči naredi igre še bolj privlačne, tako, da vidimo sedaj dostikrat več gledalcev na majhni tekmi kakor pa na kaki prvorazredni. Če bodo drugorazredni polagali še večjo pažnio na izpopolnitev igTe ter svoje igralce športno pravilno vzgajali, bodo lahko računali na stalne obiskovalce tekem te- si na ta način zasigurali vsai najnujnejši dobri '' za eksistenčno možnost Ma Slovanovem igrišču sta se srečala prvo-in drugoplacirani na tabeli v borbi za točke, in to Slovan s Grafika 5:1 (1:1) Obe moštvi sta nastopili v najmočnejših postavah, posebno Slovan, ki je z pridobitvijo nekaterih vo-jakov-igralcev z naših južnih športnih centrih posebno mnogo pridobil. Igra sama je bila na dosti 'epi tehnični višini, posebno v prvem polčasu. Grafika ni nudila svoje nekdanje lepe igre. Notranji trio je bil preveč prepočasen, ter tako zamudil dosti prilik. Pri stanju 1 : 1 je nato sodnik Mocorati izključil zaradi neke malenkosti levo krilo Grafike in s tem je bila zmaga Slovanu sigurna. Drugi polčas je Slovan prevladoval ter tako številčno visoko porazil Grafiko. Na igrišču Reke se je odigrala tekma Reka : Mars 3 : 2 (2 :2) Reka je imela Marsovce v gosteh ter je z dokaj grobo igro m s pomočjo sodnika nadvladala izvrstno moštvo Marsa. Tehnični tn taktični premoči Marsa Reka ni bila kos ter se je posluževala surove igre, posebno desni branilec, in golman. Kako je to neki mogoče, da te dvoiice sodnik ni izključil, je naravnost neverjetno. Vrhunec sodnikovf nezmožnosti je bil tretji gol za Reiko, katerega ne bi smel niti začetnik pripoznatv. Takb ]e'Matis kljub lepi in tehnično visoko stoječi igri izgubil dve važni točki. Tretja tekma se ie odigrala na igrišču Koro-tana na Rakovniku med Korotan : Jadran 1 :3 (1 :1) Korotan se ie dolgo upiral rutiniranejšim igralcem Jadrana. Toda vzdržal je samo en polčas. Drugi polčas je prioadal Jadranu, ki si je z lepo i«?ro pridobil dve točki. Sodil je dobro g. Dorčec Predtekma Jadran jun.: Korotan jun. se ni dokončala, ker je sodnik z napačnimi odločbami zre-voltiral publiko in igralce, ter je prišlo do splošnega pretepa. Spored nedeliskih tekem na ičril-Č-' Jadrana v Koleziii je sledeči: Ob 13.00 Mars : Grafika, 14.30 Svoboda • Reka, 16,00 Jadran : Slovan. Ker se obeta len in zanimiv nogomet, bo obisk gotovo zadovoljiv. Vsakdo bo imel priliko videti kompletni drugi razred v boju za točke. Vstopnina malenkostna. ISK Hermcs (»onometnu sekc-ija.) Občni »bor sekcije »e vrfii Jutri dopoldne ob «30 v gostilni pri Beliču, Kaia&kova ulica. S K Grafika. Danes |x>|m>lilue tretiin*,. V nedeljo 1 Milan sigurno! III. Mladinski koncert fce večkrat poudarjena vrednota mladinskih koncertov, ki jih vodi v okviru ljubljanske Glasbene Matice prof. K. Jeraj in ki se vrše v obliki nedeljskih matinej, je zopet stopila na površje ob priliki zadnjega takega koncerta, ki ga je priredil pianist Marjan Lipovšek. Za osnovo svojemu koncertu »i je izbral klavirsko variacijo kot jnisebno Obliko tovrstne umetnosti ler jo je prikazni v besedi jn igri. V kratkem uvodnem predavanju je razložil |M>jm in obliko variacije, ki jo je nato oživil tudi v klavirski igri. V spored je povezal vnriacijske skladbe lliindla.. Haydna,' Mozarta, Beethovna, Webra, Sattnerja in lieutterja, s čemer je zelo dobro nakazal razvojno pot variacije od 17. stol. — ki jo je v umetnosti trdno izoblikovalo (stojetje variacij) — do zadnjega časa, kot 6e variacija javlja tudi v modernističnem ustvarjanju. — Predavanje je bilo nazorno, povezano tudi z vzgledi in je tako dojemalca vpeljalo dobro v pojmovanje (razlaga pri vsaki koncertni točki p« bi skoro lahko odpadla, ker je razbijala koncertno občutje). V izvedbi umetnin pa je pianist zopet vzpostavil svoje velike pianistične odlike in poleg tega tudi pravi občutek za posamezne stilne vrste, ki so si dovolj na tesno druga drugi sledile Tako je bil koncert res lepa mladinska prireditev, ki izvablja priznanje pianistu (ki si ga še želimo enkrat poslušati na večjem samostojnem koncertu). Obiak pa ni bil ravno ugoden in še med poset-niki si opazil večinoma starejše ljudi, dočim mladine, kateri je bila prireditev namenjena, ni biilo mnogo. Je mar res ta mladi rod tako mrko zaverovan le v materialne dobrine in v ugodje golih naslad, da mu je vsaka višja duhovna vrednota neprivlačna in brezpomembna? V. U. Haszncinila Liubliano 1 FUonifnko druitvo » Ljubljani priredi dane«, dne 35. aiprila t, 1. ob Ifi v iiiineraJodkem institutu na univerzi uvoje Šesto predavanje. Predaval bo vsouč. prof. g. dr. Andrej Gusar o leuu1: Socialno vprašanje in svetovni nazor*. K zanimivemu predavanju so vabljeni vhi, ki se Kaniniujo. Vstop prost) 1 Pevski zbor druitva Tabor priredi drevd ob 20 v dvoranii TrgoVwkeuia iloma (Grogoričeva ulica) koncert istirskih pesmi, pri katerem sodeluje radijski or-k«iter, oddiuna solista g. T. Doleučova Lu g. Tome Polirovčdo ter v dvoupevih gospa Kajin z g. Gritalčom tor go*i>a i,n god Zor nad a. Uvodno besedo o istrski Pesmi bo govoril g. prof. Bačič. Ztor nastopi v narodnih noSnh pod vodstvom svojca pevovodje g. F. Van.luriuija. Ci«M tlobivek je namenjen m prehrano brezposelnih dblaivčev. ' i Pod mladinskim zborovodjem prof. Viktorjem Simoem -iapojejo mladi pevci iu pevke Aole Glasbeno Matice Icle mladinske zborovske pasmi: M. Kogoja: -ZvoMike,, St. Premrla: Luč i. nelin« iu »Tri katpjjo krv.k, E. Adamiča: Večerno., Cigansko., »Pjefti ko»< lin = Po*mehuljo neumiti deklici', D. .lenika. >T,ipe< in -Tiho iumo ter p. H. Sattnerja: ».Plitko tufcko«. Mladinski orkester istega zavoda nam v.asv ira BuJiovo: Melanholijo , J. Stamitzevo: Simfonijo v d-dum v 4 stavkih in K. JeraJevo skladbo: -Tožba ?.a nmrliim kraljem«. Orkester vodi priznanj strokovnjak za mladinske koncerte g. pror. Karel Jeraj. Ta prva letoftnja produkcija Glasbene Matioe bo v poni e del Jelk, dne "7 t m. obin četrt po|>old,ne v dvorani Filharmonične droabe (Kimo Malica). Vstopnice so naprodaj v knjigarni Glasbene Matice a Din 2. I Kino Kodvljeno igra danes Pa>« Abrahamovo opereto »Deklo z drfelc se moži< in -Pol to srca«. I Nočno tluibo imajo lekarne; dr,- Picooli, Tyr-iava c. 6; i»r. Hočevar, Celovftba c (S! in mr. Gartn*. Moote. I Ob/mi J (k* < Dobroti, obmortiinga |>oilii>oni«c« društva tx4tnlh uame&oenoev v l^jubljaui, bo tLr*tvl »b 'JO v bol, tivora.nl hotni* ITtoiovi. Drugi hraii HRU6ICA. 'Kdor poslednji w meje< Je rnudo* bunke, s kalero Im>Io gostovala tleklelt, PoselHke Bvt«*1 i a IJuhlJiLn«' v nedeljo ob IS v Hrnfliei v 1'roHVpt.Tiom iloinu. iiu^aniko gledališče DRAMA: ZaCefek ob ^ SolK>ta, 'J5. aprila: l'rva Icnija Premiera. Red A. Nedelja, 'Jli. aprilu eb 16: Tuje dete. Izven. Cone mi 111 j)lu navzdol, — Ob JO: Prva legija. h»veu. Cene od 34 Drn uav7/iol. OPKRA: Zočefek ob 20 Sobota, 'Jft. aprila: Trubadur. Gostuj« Mario Glineno Ketl B Nedelja, 36. aprila ob 16: Apropot, kaj dela Andulat Izven. Cene od 34 Din navuloi. — Ob 'JO: Lucia di Immmrrmoor. Lr.ven. Cone od *( Din navzdol. Moribraskc olcdalilte Sobota, 35. ai»r!.la ob M: Micki je treba moit/. Nastopi dramaki odsek gasilske i'«t» v/ Oirkovc. Bloki. Nedtdja, K. aprila ob 15: Sv. Anton, v teh zaljubljenih piitron Žjiižan« cene. Zadnja pai»oldanska predstav«. — Ob 20 upi: Ple« v Savouu. Zmliaue oinie. Radio Programi Radio Ljabffanat Sobota, a. aprila. 13 Plo*6a u pMkčo. navt t aapev. — 12.44 Vremenska n&iioveii, potrosila. — H Napoved fwt, objava oporela, obvestila. — 1S.18 Pk> A ti za plodc-o, napev v natpov. — 14 Vremon^ko pore-6Uo. — IS Za deiopuotl (igra Radijski orkmtar). — 1S.40 Pogovori a posln&atoi. — IS Nanmred Aa«a, rr»-mendka naiKrved, poročila, objav« aporada, obvestUs. — 19.30 Nacionalna ura: O aodoboi ivarotinl prosveM (rono« Is Trvorakoge tlom«), — 20 Nau>o OrfteMtralnl konoert. 32 Igra nato plesna glasba. — Praga: 18.10 Butermeistrova pravlji/m* opara >Joritid« in JormgeU. 15.16 Vojaška godba. M Adamova opera <0e bi bil kralj-. 32.15 Ploflče. 22.JO Plesna glawbn. — Varlava: 19 MalinowBkega oi>ereta Praprot.. 31 Zn Poljake v tujini. 2135 Zabavna ura. 32.05 Plesna in laitka gla«ba. — Berlin: 20.10 Melodij« in pesmd, ki no nastale preti mikrofonom, — K6nigt-f berg: 21.10 Mi od tefckega topništva — Hamburg: I Gebhardtova oiperela »Grad ob Atlriji.. _ Vratiflava: j M.io O potovanjili v starih tn novih časih. — hipsko-i K5ln: 30.10 Plesni večer. — Frankfurt■ 18 VcJaSka godba. 20.10 Pustolovci in potepuiti. — Stuttgart: 20.15 Operetni,i večer. 32.30 Vesel week«nd. »t — 2 Moiarto. « ; komična oi>era »Don Jiiatn.. — Monakovo: 20 10 Pester večer. Sporočamo vam. da je izročil v božje roke svojo blago dušo ljubljeni soprog, oče in dedek, gospod Ferdinand Seliouanič v četrtek, dne 23. aprila ob 9 zvečer. — Truplo rajnega bomo spremili k večnemu počitku v soboto ob štirih popoldne na župnijsko pokopališče v Kostanjevici na Krki. Kostanjevica na Krki, dne 24. aprila 1936. Mitrija, soproga. ^ Mimiea por. Šinkovec, prof. Ferdinand, Ljudmila, n rad ji ira. sen. lektor p. Krizostom, Joža, uradnik. Kristina por. Majer, otroci. — Ivo Šinkovec, bančni uradnik, Tomo Majer, gozdar, zeta. — Danica in Mary, sinahi. — Vnuki, vnukinje in ostalo sorodstvo. I. danehofer 71 Srnd ftubeelus Roman Pod varno usnjeno strešico je objemala Kiti svojega brata. »Pravim ti, Tas, če bi uboga Gundi ne ležala bolna, bi šla s teboj. Deset konj bi me ne spravilo več z voza.« Tedaj je zadrdrala na cesti kočija. Prestrašena in razburjena je šini'a Kiti kvižku. »Tas, ali ne čuješ voza? Če bi bila Ana?« Skozi odprtino vrtnih vrat je zapazil Tasilo glavi dveh belcev. »Da, to je njen voz.« »Ana! Ana! Ana!« je zakričala Kiti ko z uma, skočila z voza in stekla čez luže. Zunaj na Cesti je sitala kočija. Ko so se odprla njena vratca in je stopila Ana Hervvegh na podnožnik, se ji je Kiti obesila za vrat in ihtela: Imej ga rada, Ana! Imej ga rada! Osreči ga! Oboževala te bom za to. Bila je napol omamljena od žalosti in razburjenja. Slišala je jecljajoče besede, ne da bi jih razumela, čutila, da ji segajo v roke, jo objemajo, poljubljajo — in ko se je spet ovedela, ie videla oba voza, ki sta se oddaljevala v dežju. Poleg nje je stal Fric in ji držal dežnik nad glavo; v njenih zmršenih laseh so se iskrile kapljice. »Prosim, kontesa, pojditel« je priganjal Fric. »eš nahod si boste nakopali.« -Nahod?« je ponovila brez misli m strmela v slugo ko v pred,potopno čudo. Z drhtečimi rokami »e je oprijela železnih palic pri vrtnih vratih. Fric oe je ni drznil dalje nadlegovati. Potrpežljivo je etal ob njej in ji držal dežnik nad glavo. Končno se je Kiti zravnala, vzela dežnik in se vrnila proti gradu. Fric je hotel zapireti vrata. Tedaj je zaktical s ceste glas: »Pusti odiprtoU Dva kmeta sta potiskala pred Seboj cizo. in na njej oba kozla, ki ju je bil ustreli' Robert — ter šestnaisteraka, ki mu je mogofcno rogovje segalo daleč na obe strani cize, tja čez blatna kolesa. 19. poglavje. Nad dolgo verigo Sora so viseli deževni oblaki, sivi in zamodreli. A čim dalje le šlo proti predgorju in ravnini, tem prijazneiše je bilo nebo. S poletno tihim zadovpljstvom se je smehlialc jutranje sonce nad Isaro in dobrim mestom Mona kovim, žareče obsevalo iabolka cerkvenih zvonikov in zlatilo strehe. Med maloštevilnimi pešci, ki so to jutro zadnjega avgustovega tedna le skromno poživljali široko Ludvikovo cesto, se ie dala izlahka opaziti visoka postava petdesetletnega moškega v sivem poletnem površniku in črnem mehkem klobuku. Lasje, ki so silili izpod kraiev klobuka so bili še lepo rjavi, dočim je ozka dolga brada kazala že sive niti. Zamišlien nasmeh, kakor ga navadno opažamo pri močnih, v boju živlienia utrjenih na ravah. je omiljeval resnobo preduhovljenih potez Vsakdo hi v lem možu izlfhka uganil umetniku četudi bi mož ne zavil proti akademiji Ne v mladih rasadih okoli akademije, ne na razkošnem stopnjišču ni srečala umetnika živa duša. V vrhnjem nadstropju je obstal pred vrati, ki so nosila majhen porcelanast ščitek: »Profesor Jurij Werner« — in spodai z risalnimi žebljički pritrjeno posetnico: »Ivan Forbeck«. V velikem ateHefu, kjer je vso severno stran zavzemalo eno -samo ogromno okno »o bila razvrščena štiri slikarska stojala. Eno je nosile najnovejše delo profesorja Wernerja; bilo je domal;' dokončano in |e imelo že svoi zlati okvir Svetla tablica je označevala umetnikovo ime in naslov slike: Dolga cesta. Med živimi mejami z jesensko orumenel;m listjem m golimi travniki, za katerimi svetlika krivuljast potok, drži ravna, prašna ceeta med dvema vrstama topolov in se na videz izgublja v nedogledno daljavo. Nad pokrajino teži kakor ko-prena somračje meglenega jesenskega večera. Samo na obzorju se blešči iasna svetloba, kakor bi bilo v tisti daljavi čisto nebo in zadnje sonce. Na cesti stoji prileten mož. Na tla je odložil težek sveženj, breme dolge poti ga ie utrudilo, in zdaj si senči z mršavo roko oči in hrpeneče upira pogled v tisto svetlo daljavo, kamor je namenjen in kjer ga čaka počitek. Werner je stopil pred stojalo. Ko je pa hotel seči no paleti, je uzrl na slikami mizi brzojavko. Odprl jo je in bral: "Prosim fe, Werner, pridi — tvoj Ivati!« Osuplo je gledal v Črke pred seboj in »i šel z roko čez čelo. Kako le more fant pri zdravi pameti pošiljati takšne brzojavke, takšne pol besede. ki po sili vznemirjajo človka? Ali je bolan? In leži tam zunaj, brez pomoči, brez človeka, ki bi ga poznal? In i>o se usuli potniki, planinci in kmetje ter si iskali prontora v vlaku proti Monakovem. Raz-■slreseno je gledal Werfter v to bučno zmedo, ko mu je ,obstalo ako na gospodu sredi med ljudmi. Urno se je preti! skozi gnečo: »Doktor Egge! Doktor Egge!« Tasilo je stegnil desnico profesorju nasproti. »Doktor? Ali prihajate s Hubertovega? Ali c'e morda kaj videli Forbecka?« Seveda sem ga. In sem —« Werner mu ni daT izgovoriti Kaj ie s fantom? Kai mit je? Poglejte brzojavko ki mi io ic posla!« Werner ie potegni! list iz žena. Tasilo |e bral. Tedaj je pozvonilo in aprevodntki »o začeti klicati: »Monakovo! Odhod!« Smehljaje se je Tasilo vrnil profesorju brzojavko. »Skoraj bi vedel, kaij se za tem skriva. Seveda bi vam pa nI smel kvariti presenečenja. A vidim, da ras skrbi. Forbeck ustvarja sliko, ki bodo o njej še dosti govorili — povem kar vam, da sem kupec zanjo. Forbeck gori in plamti za svoje delo, in tako menim, da je postal nestrpen in ne more pričakati vaše sodbe. Toda oprostite, moj vlak. Pozdravite Forbecka! Na svidenje!« Vlak se je premaknil. Werner rešen svoje skrbi, je pomahnil s klobukom in se oddahnil. ■ Hvala Bogu I« Proti peti uri popoldne je prispel v vas, nad katero so nizko viseli oblaki. Naročil si je sobo v Jezerskem dvoru in se dal prepeliati k Bruck-nerfu. Me dvTati se je pokazal gospodar: Werner je z zanimanjem opazoval žilavo pastavo in bledi obraz, ki ga je kakor temna senca obdajala črna brada, Brucknerju to ogledovanje menda ni bilo po godu. Neprijazno je vprašal: -Kaj ukazujete gospod?« »Ali stanuje pri vas gospod Forbeck iz Mo-nakovega?« Kmet je prikimal in ubral drugačen glas. »Ni ga doma. Kake pol urice utegne biti, odkar je odšel tja ven proti gradu. Prosim, gospod, stopite v hišo. Popeljem vas gori v njegovo izbieo. Tam lahko počakate nanj.« Bruckner se je umaknil in Werner je stopil v vežo. Malo minut prej, preden je zavozil Vferne iev koleselj mimo Hubertovega, je bil stopil Forbec1 v park, da bi povprašal, kako gre gospodični Klees berg. Od Frica ie zvedel, da »teče vse kar n,r boljše« in da je bolnica prebila ni/)VB,VKC<, dne aprna lwst>. Štev. 96. Volna, svila, bombaž stalno v bogati izberi v vseh vrstah — za strojno pletenje in ročna dela po znižanih ceaah pri tvrdki Kari Prelog, Ljubljana — Židovska ul. in Stari trg. čebulček nudi po Izredno nizki ceni Sover A Komp. — Ljubljana. (1) Praktično, lepo In poceni oblnčet* svoje blrmanc« pri Pr*-skerju, Sv. Petra cesta. 14. Kolesa ponikljana ln krumlran*. po nevrjetno nizkih cenah naprodaj. Stara kolesa jemljemo v račun. Nova trgovina, TyrSeva cesta 56. ti) Proda se v mestu blizu Maribora enonadstropna hiša z gostilno Lokali so tudi primerni za večji trgovski obrat. Plačilni pogoji ugodni. - Ponudbe poslati pod »Nova hiša« na upravo Slovenca Stev. 5785. Tinček in Tonček ko i derfekiiva MALI OGLASI Kdor bi rad poznal tuje dežele in življenje po njih, kakor ga od blizu gledajo stotisoči slovenskih izseljencev, kdor bi rad poznal življenje, mišljenje, načrte, upe, veselje, uspehe, skrbi, razočaranja, trpljenje slovenskih izseljencev, razkropljenih po vsem širnem svetu, naj si naroči slovenski izseljenski tednik, revijo Duhovno življenje" ki že tretje leto izhaja v Buenos Airesu, Republika Argentina, in ima svoje dopisnike in sodelavcc med slovenskimi izseljenci vsega sveta, posebno odlično pa seznanja svoje čitatelje z razmerami v Argentini, deželi velike bodočnosti. Tedensko 32 stran:. Letno dve debeli velezanitnivi knjigi. Letna naroč. nina 70 Din, ki jih na naš račun nakažite Zadružni gospodarski banki v Ljubljani. V malih oglasih vel]« *»ak» beseda Din t*—; ienltovanjskl oglasi Din T—. Najmanj!) znesek za mati oglat Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilo. — Prt oglasih reklamnega značaja se- račnnn enokolonska S mm *iaoka petitna vršilca pe Din 2*50. Za plamene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. Uprava »Duhovnega življenja« f Avalos 250 41. Na sledu. Orobe* oglas r ••Starana. oosestvo ti hitre proda; it it nt s gotovim denarjm pač kupm U t kniSieo tla Tristanovanjska hiša ob glavni cesti, v okolici, spadajoči Se pod mesti, nova stavba, z lepim vrtom, zelo ugodno naprodaj. Prevzame so lahko večja hipoteka. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 5S01. (p) Trgovci z lesom! Kupim več vagonov mizarske In tesarske .'obe, deske, les itd. postavljeno vagon Zagreb. Poiuid-be poslati na: Gradbeni podjetnik Ivan Marinello, Zagreb, Ilica 227. (k) Č1TAJTE IN ŠIRITE »SLOVENCA.. Lucerno banatsko, domačo črno deteljo, travna semena in koruzo za sejanje dobite v najboljši kakovosti v Javnih skladiščih pri tvrdki FRAN POGAČNIK d. z o. z. LJUBLJANA Tyrševa (Dunajska) cesta št. 33. rirm Slabe volje in praznih rok se je Satu vrnil s podstrešja v izbo. dečku pa sta kakor poparjena kužka pricapljaln za njim. Gospodičnu Cikcakovu je sedela na stolu in žalostno strmela predse Leta in leta je varčevala in skrbno zbirala v porcelanasti posodi novce za stara leta — zdaj je bila mahoma ob vse .. . Tinčku se je ob pogledu na prazno posodo na tleh porodila t glavi sijajna misel. Sklonil se je, pobral posodo in rekel: »Tole posodo bom nesel v drogerijol Nemara mi bo lekarnar pomagal napraviti prstne odtise, da bomo pozneje, ko roparje dobimo v pest, lahko ugotovili, če smo ujeli prave.«: In se je res pri priči napotil s posodo proti drogeriji sredi vasi. Za »Jugoslovansko tiskamo« ▼ Ljubljani: Karel C«8, Izdajatelj: Itm ttakovee.