Razne novice. * Politična društva opozarjamo, da prirejajo pridno ghode in pončujejo ljudatvo o delovanju nasprotaikoT za razdružnost zakona in za razkristjanjenje aole. * Duhovske vesti. Č. g. FrancTrop, korni vikar v Mariborn, je imenovan za stolnega pevovodjo in kapelnika. * Vabilo k odborori seji drnžbe duhovnikov Lavantinske škofije dne 6. marca t. 1. (v torek) ob pol 4. un popoldne uljudao vabi preč. gg. odbornike predsedništvo. * S pošte. Za postno pomožno uradnico je imenovana postna odpraviteljica Irena Z a j c v Eozjem. * Iz finančne slnžbe. V pokoj je šel nadpaznik finaočne stražeg. Mib. Oprana v Mariboru. Pregtavljen je davčni pristavKarol Bernardiz Radgone v Rogatec. * Iz šole. Nagtavljeni so: za nadučitelja v Št. Ilju pod Turjakom slovenjgraški okrajni pomožni učitelj g. Alojzij Jankovič, za učitelja in solskega vodjo v Topolaici učitelj in aolski vodja iz Razborja Silvester Kosutnik, za atalno nčiteljico pri Sv. Erižn pri Ljutomern tamosnja učiteljica gdč. Ivanka Škerjanc. * Predsednik višjega deželnega sodišča grof Gleispach je dne 22. t. m. v Gradcu umrl. Zadela ga je kap. Slovenci izgubimo v ujem enega najhujših nagprotnikov. Začasno bo vodil posle višjega deželnega sodišča dvorni gvetnik Lnlek. * Ukazi o zglašanju. Mariborsko glavarstvo opominja na dolžnosti glede sglasanja: Posle, pomočnike in druge pomagače ter nčence mora v rseh krajib njih slnžbodajalec, oziroma delodajalec najkagneje v 3 dneh po njib vatopu v službo (ali delo) zglagiti. V i8tem roku mora zglasiti tndi njih izstop iz slnžbe. Ravno to velja tndi za viničarje. Vsak prestopek teb ukazov ae kaznuje z denarno globo od 10 da 200 kron ali z zaporom od 1 do 14 dni. * Katoličani pozor! Znano je že, da se aovvražniki av. cerkve ravno sedaj na ATStrijgkem prizadevajo na vao moč, doseči postavo, ki bi dovoljevala katoligkim zakoncem drug dntge.ga zapustiti in na novo se možiti in ženiti. Dosegli bi tudi radi, da bi 8e dovolilo zakone gklepati med katoličani in židi, kar je dozdaj bilo prepovedano. Zato nabirajo podpise po vgej državi. Mi opozarjamo katoličane, naj bodo previdni, da ne bodo podpinali teb prosenj, ki 80 nasprotne veri in cerkvi. Avstnjski katoličani pa so tudi gklenili, po vsej državi pobirati podpise ter odločno ngovarjati proti zlobirm nakanam aovražnikov sv. cerkve. Vsi veleč. žapnijgki uradi so že dobili ali pa bodo kmalu dobili iz Daoaja protestno pole, na katere naj zbirajo podpise dobrih katoličanov. Podpisati se imajo pravico vgi, možje in žene, mladeniči in dekleta, izvzemši aolarje. Naj ge gkrbi za kolikor mogoče veliko stevilo podpisov. Eer ne bode lahko priti vsem žapljanom v žnpnišče, da bi podpisali protestno polo, zato bode dobro, ako ae v vsaki večji vagi izroči kakemn poštenemu možu proteatna pola, da zbere v svoji vaai podpise vseh dobromislečih prebivalcev. Nikogar naj ne izpnsti. Na ta način edino bo mogoče nabrati veliko stevilo podpisov. Opozarjamo se, dauitreba nabirati podpisov samo na tiskane, iz Dunaja priposlane pole, ampak zadostuje tudi, ako se na navadno polo papirja zgorej kratko napise stavek: BPodpisani najodločneje protestiramo proti razdrnžitvi zakona in proti dovolitvi zakonov med katoličani in židi". Na take pole se tudi lahko zbirajo podpiai. Na delo torej, da bo do določenega obroka nabrauih po katoliski Avstriji na milijone protestnib podpisov! Vsak naj atori svojo dolžnost! Mariborski okraj. m Gledališka predstava v Mariboru ae bo priredila zopet dne 4. t. m. v Narodnem domn. Uprizori ae narodna igra »Županova Micka". Eer Mariborčani tako poredko prirejajo gledaliake predstave, npamo, da bo vsaj tokrat dvorana natlačeno polna. m Letošnji glavni nabor se bo vrlil v sledečem reda: I. V Mariboru v Gotzovi pivovarai: Dne 11. aprila 1906 za občine: Dobrenja, Št. Ilj, Kamnica, Sv. Jnrij ob Pesnici, Gradiška, Grugava in Sv. Jakob. Dne 17. aprila 1906 za občine: Jarenina, Jelovec pri EamDici, Janžovska gora, Eaniža, Earčovina, Sv. Eriž, Gornja Sv. Eungota, Leitergberg, Sv. Marjeta ob Pesnici, Sv. Martin pri Vurbergu in Sv. Peter. Dne 18. aprila 1906 za obdine: Plač, Polička vag, Pojgnitzbofen, Ranče, Rosbah, Slemen, Spičnik, SlatiDski dol, Gordji Duplek, Spodnji Duplek, Dragučova, Ve8ternica, Vosek, Boč, Svična, Vnkovski dol, Vertički vrb, Sevnica pri Falu in Sevnica ob Muri. Dae 19. aprila 1906 za občine: Ceraak, Ciglence, Cirknica, Vrhor dol, Studence, Bistrica pri Limbuau, Bistrica pri Falu, Fram, Gorica, Ješence, G^rnje Hoče, Spodoje Hode, Račje, Eumen in Lehen pri Ribnici. Dne 20. aprila 1906 za obdine: Limbua, Dogoše, Lobnica, Loka, Sv. Lovrenc, Sv. Marjeta na Dr. p., Rnše, Morje, Sv. Miklavž, Orehova vea, Pohorako, Pekre, Pivola, Pobrežje, Podova in Ranče. Dne 21. aprila 1906 za občine: Rogoza, Razvanje, Rudečibreg, Radvanje, Slivnica, Skoke, Bobova, Činžat, Smolnik in Zrkovce. II. V Slov. Bistriciv mestni hisi: Dne 25. aprila 1906 za občine: Sv. Ana, Bntaberg, Dežno, Zgornja Bistrica, Slovenska Bigtrica, Freiheim, Gabernik, llosaica, Pekel, Hrastovec, Jelovec-Makole, Eališe, Čresoovec, Žabljek, Laporje, Zgornja Ložnica in Spodnja Ložnica. Dne 26. aprila 1906 za občine: Lasečja vaa, Sv. Martin na Pohorjn, Modraže, Doljna Nova ves, Vrbloga, Oael, Pečke, Brezje, Pokoae, Poljčane, Pretrež, Gornja Polskava, Spodnja Polskava, R toznoj, Šentovec, Eovačev breg in Smereče. Dne 27. aprila 1906 za občine: Stanovaka, Štatenberg, Stopno, Stndenice, Tinje, Vrhole, Vojtine in Cigonce. III. Pri Sv. Lenartu v Slov. gor. v Anbelnovi gostilni: Dne 28. aprila 1906 za občine: Andrence, Sv. Benedikt, Gornji Borčič, Spodnji Borčič, Sv. Trojica, Sv. Tn kralji, Sred. Gasteraj,Spod. Gasteraj, Sv. Jnrij v Sl. gor., Gočova, Veranje, Senovo, Jablance, Cerkveiyak, Eremberg, Ledineg, Sv. Lenart, Malna, Ihova, Oseg, Partinje, Ragoznica, Gori^ia Ročica, Zamarkovo, Gor. Zerjavci, Sp. Žerjavci, Žikarci, Setarovci, Žitence iu Žitce. Dne 30. aprila 1906 za občine: Selce, Smolince, Župetinee, Dervanje, Tronkova, Caga, ČermlenBek, Gor. Voličina, Sp. Voličina, Zimica, Biš, Brengova, Korena in Cogetince. Nabor se prične vaaki dan ob 8. uri zjutraj; naborai zavezanci pa 8e imajo zaradi porazdelitve ob 7. nri zjntraj v nabornem proatoru aniti. E naboru morajo priti naborni zavenzanci vseh treh ataroatnih vret (letnih razredov), to so tiati, ki so rojeni v letih 1883, 1884 in 1885, in občinaki predstojniki dotičnib občin, ki imajo svoje naborne zavezance skapno pripeljati. Proti onim, kateri brez zadostne opravičbe (izgovora) k naboru ne pridejo, ae bode po § 44. vojnega zakona kazensko poatopalo. m Delavska stavbinska zadruga Dom v Mariboru. Zadnjo soboto dne 24. febr. ge je y mariborakem Narodnem domn ob veliki ndeležbi posebno delavskega stann ustanovila delavska gtavbinska zadruga Dom, ki ima namen, pomagati de- lavcem, zgraditi si tndi pri svojera majhnem zaslnžkn lastne domove. Načelnikom zadruge je bil izvoljen g. dr. Rosina. Edor hoče dobiti natančneja pojasnila, naj se blagovoli oglasiti vaako nedeljo od 10 — 12 dopoldan in vaaki ponedeljek od 3—6 popoldan v poaojilničnih prostorih. m Maribor. Druiba sv. Vincencija za megt) Maribor je podpirala kakor je razvidio iz njenega poročila v 1. 1905. poprečno vsak teden 12—14 rodbin z otroci, 22—30 udov z otroci, 38 poaameznih oseb, 2 otroka in 1 učenca. m Mariborske porotne obravnave. Zaradi detomora je bila obaojena 21etna dekla Apolonija Čuček iz Jurjevakega dola na tri leta težke ječe. — Kočlar Janez Črnko iz Doliča ae je izdal v Ptuju za posestnika Šimona Eaisersbergerja iz Gor. Velovleka ter vzel na njegovo posestro 1000 kron posojila iz nemške branilnice. Eo je pa priael dotični vknjižni odlok na pravega Eaisersbergerja, je priila cela goljatija na dan in kmalu so tndi imeli goljufa. Sedel bo dve leti in aicer težke ječe. — Zaradi požiga, goljnfije in tatvine sta bila obaojena zakonska Anton in Cecilija Majcen iz Muravec pri Ljntomern on na dosmrtno ječo, ona na deset mesecev težke ječe. — Zakongka Janez in Ana Pečovnik iz Dogoš, ki sta bila obdolžena požiga in goljutije, ata bila oproačena. m Sy. Lovrenc nad Mariborom. Uradni dai okrajmega glavarstva v Mariborn ae bo tukaj vršil dne 6. marca. m Jarenina. Dne 18. t. m. priredila je naša mladeniaka BZveza" avoj redni občni zbor. Ob enem je bil tudi velezanimiv mladeniaki sbod jareninske dekanije. Ni eden ni alutil, da bi se ta ahod tako vrlo dobro obnesel. Čeravno ao jareninaki domači pevci zaradi bolezni pevovodje g. Čonča tokrat izoatali, vendar smo ališali lepe narodne pesmi, letos prakrat iz grl vrlih mladeničev od Sv. Jakoba. Res čndili smo se, da so se mogli v kratkem časn tako izuriti v petju, da ao prepevali težke pesmi z največjo lahkoto. Eralj Matjaž se je pri Sv. Jakobu vzbudil, mladeniči le naprej po tej poti, le naprej. B^g vas žm! Prihiteli so v naso sredino tudi vrli tambnraai od Sv. Petra pri Mariboru. Prišli bo tovariai iz Št. Ilja, od Sv. Marjeto ter Spodnje Sv. Eunigunde. Voditelj France Sekol pozdravi vse navzoče. Zatem so pevci od Sv. Jakoba kra8no zapeli BNaprej zaatare Slave", tamburasi so pa vmes mično tambnrali. Nato se jo vrsil občni zbor BZveze" jareninske. Pretečeno leto je imela BZveza" 59 udov, od katerih je plačalo udnino 49. Imeli smo tndi 9 ghodov ter še druga predavanja. Priredili amo v poletju izlet na Goro in k Sv. Petrn. Izleta ae je ndeležilo 36 mladeničev. Na ahod BSlov. krsč. aoc. zveze" je poalala svoje zastopnike. Dne 14 jan. letošnega leta je imela veiiki 8bod, kjer je govoril g. Rožič iz Gradca o sploani, enaki, neposredni in tajni volilni pravici. Udeležilo ae ga je črez 100 mladeničev. Žalibog, da je zdaj g. Rožič zaradi bolezni izostal. Nato se je izvolil novi odbor. Na predlog g. duh. voditelja je bil za voditelja izvoljen vrli mladenič Alojz Drozg, za namestnika mladenič Mihael Flakua, za tajnika Mihec SekoloT, za blagajnika pa mladenič Ferlin Rajmnad. Po občnem zboru je g. Evaid Vračko navdugeval mladeniče, naj bodo narodni ter poateni. Zatem se je razvila vosela zabava pri g. Ornigu. Dal Bog, da bi ta shod obrodil mnogo aadn. Mi gremo naprej, mi mladi! Mihel Sekol m Sv. Jurij v Slov. gor. V nedeljo, dne 18. febr. je bil obifini zbor bralnega druatva Iz poročil tajhika, blagajnika. knjižničarja gmo spozoali, da je druitvo, sicer mlado ae, U8tanov]jeno 1. 1902 — re8 znatno napredovalo tako glede udov in dohodkov kakor tudi glede knjižnice. Drnatvo je priredilo dve javni veaelici, stiri glediščne predgtave, imelo je podučno predavanje o čebeloreji, bilo je zagtopano po mnogih udib, zlasti po pevskem zborn na vgeslovengkem mladeniškem shodu v Mariborn. Dohodkov je imelo E 12818, gtroškov E 125-60. Da ae knjižica ni pomnožila tako, kakor je bilo želeti, je vzrok ta, da se je ae vedno moral izplačevati novi oder, ki je stal 130 E. Zanimanje za knjige in Časopiae je bilo zelo veliko. Omogočilo se je branje z bralnimi krogi v večjem ali manjaem steviln. Udov je bilo v letu 1905 aknpno 72. V več iztigih je imelo druatvo 8koro vge glovengke, geveda dobre čaaopiae. Knjižnica obaega približno 200 knjig v 258 iztisih. Voljen je bil večinoma stari odbor. Predsednik J. Rogkar, tajnik I. Bosina, blagajnik S. Žvajkar, kDJižničar nčitelj g. Or. Železnik. Po občnem zboru ste se ponovili igri BTrije tički" in BNe kliči vraga!" Pri pro8ti zabavi pa je bilo spet prijetno, kakor more biti le med poitenimi, veselimi ljudmi. Predaednik Roakar je zlasti povdarjal pomen dobrega drnštva, spodbnjal je zlasti mladino k za- vednemn drustvenemu delovanju. Priznal je, da se čuti nekako pomlajenega in še bo)j navdnšenega, ko vidi, kako bc nasa dobra mladina trudi za pravi napredek, za vae8tranako izobrazbo. Prej še ni bil pravi čas, ker ni bilo podlage, a gedaj je ugoden trenotek za ugtanovitev mladeniake in dekliske zveze, ki se bo tudi izvraila. Vmes go ae neprenehoma vrgtile prijetne pesmice in vsi gmo čutili, kakor da bi nas držala neka mod, ki nam ni dala iti narazen. Bili 8mo v resnici enega dnba in vsem se je zdelo, da je akrat, ki je prej pretil na odru, razpršil vse zlobne duhove daleč proč iz naae bližine. m Sv. Lenart v Slov. gor. BNemško pevako drugtTO" ima gledeče Nemee v odboru: Beneš, Drobnič, Drmovc, Čeh, Mravlak. To bo zagtopniki Dasega nemštva. Sama Bsfalena" slovenska kri. — Pribodnji nradni dan priredi mariborako glavarstvo takaj dne 8 marca. m Sv. Anton v Slov. gor. Poročil se je dne 21. febr. Franc Pučko z nevesto Jozefo Euri. Živela narodna zaročenca! m Posojilnica pri Sv. Lenartu y Slov. gor. Eakor je razvidno iz že dogotovljene bilance št. lenarške pnsojilnice, je ista tudi v svojem npravnem letu 1905 v vsakem ozira vrlo napredovala, kar naj potrdijo aledeče številke: Vseh denarnih prejemkov je imel ta zavod v 1. 1905 286 837 E 63 v, izdatkov pa 279.798 E 43 v, torej skupnega deaarnega prometa 566.636 K 6 v. V upravnem letn 1905 je pristopilo 230 novih udov, izstopilo pa je 161 zadrnžnikov, tako da je ostalo koncem 1. 1905 2041 zadrnžnikov z 5446 vplačanimi deleži v skupnem znesku po 10.893 E. Hranilne vloge 8 kapitalizovanimi obrestmi znašajo koncem 1. 1905 350.323 E 80 v in so se povišale z ozirom na iste iz 1. 1904 327.394 E 10 v za 22.929 E 70 v. Zavod ima Dadalje izpoaojenega denarja v aknpnem zneskn po 345.142 E 45 v. Ako primerjamo stanje posojil z onim v 1. 1904, to je 314.781 E 14 v, najdemo, da se je tudi iato poviaalo za 30.361 E 31 v. Rezervni zalog znaoa koncem 1. 1904 20.212 E 1 v. Vrednost nepremičnin ae labko ceni z ozirom na sedanje razmere in ceao na najmanj 30.000 E, tako da se labko ta zavod nadeja v bodoče se lepših in boljsih vgpehov. Z ozirom na to, da si je st. lenarčka posojilnica sedaj uredila z največjo gkrbnostjo in natančnostjo svoje knjigovodatvo, o čemur se labko vsak zadrnžnik aam prepriča pri občnem zborn dne 16. marca 1906, pač ni potrebno tega narodnega denarnega zavoda se posebej priporočati, kateri dela in hoče v bodoče ie več storiti v prid slovengkega kmeta št. lenarčkega okraja. m Goževa pri Sv. Roperti v Slov. gor. Ne vem, ali so nasi aosedje iz Sv. Bolfenka res pod tako arečnim kometom rojeni, ali kaj, da nam prirejajo v svojem Bbralnem druatvu" tako prijetne večere, da jih človek ne more pozabiti. Toda vsaj ni čudež, tako neumorni pevovodja, kakor je gospod čenčič, on mora nekaj dobrega pripraviti, seveda ima na razpolago tndi reg vztrajne pevce! Hvala mu in njim za nžitek! Potem pa ti igralci! Pogtavil bi jib lahko navsak oder, in povsod bi jim ploskali, kakor smo njim ploskali mi. Igrali ao igro: 9Ne kliči vraga", Ta Boče in mož" bil je res izvratna glika pravega Btrdovrat«ežaa in skeganega »gpokornika". Eaj pa se le BPolona". Mislil aem: hembraj te, ko bi bila troja nboljsa polovica" taka, kaj bi bilo iz tebe! Hrala Bogn, da se gedaj včasi moja tndi velja! In pa BMilka", ko bi bila vaa slovenska dekleta taka!! Toda ne samo ti trije, temveč tudi drugi igraici so bili izvrgtni. Da bi jih le mnogokrat videli na odrn! H koncn omenim še nekaj gospodcm draštvenim odbornikom v prevdarek. Bi-li ne bilo mogoče, da bi se pončni govori iz vzporeda zabavnih večerov ločili ter ae prirejali posebni pončni shodi? In govori, kakor ga je imel gospod Jnrančič, bi imeli vernejsnih poslusalcev, kakor je to bilo zadnjič. Nasi vneti mladeniči pa bi se lahko vadili na takih shodih govorništva! Toda to je samo moja skromna misel, katera pa nikakor ni merodajna. Sicer pa Bprisrčna hvala za ta večer, zraven pa prošnja za več kaj takega". — Gočevec. m Sv. Ropert v Slov. gor. Najprej progim, gogpod nredaik, da hi mi naznanili dopignika, ki je nas Roperčane po nasem lista tako hndo očrnil, posebno pa delavno (?) lepoalovno bralno društvo. Oe ga pa nočete ovaditi, pa mn povejte, da ae je že nekaj ukrenilo, in po veliki noči ga povabimo na veaelico. Da zveste nekaj resničnega iz Št. Roperta, pa vam povem: ljudje govorijo: Eaj le to pomeni ? Eaj le to pomeni ? Imamo v nasej fari moža, ki je bil nekdaj nd okrajnega odbora, načelnik krajnega šolakega sveta, šolski ogleda, načelnik cerkvenega skladnega odbora, in zdaj 80 mn vse Bšterneu porezali. Kaj le vae to pomeni? — Ja pa da ne pozabim. V bližini je tadi drngi, ki ima v 8vojih nstih rad besedo Brai", pa kaj? vmislihima svojo nimenitno" oaebo, drngi pa, ki ga vzdržnjejo na povrsjn, niso Bnič". Tista pa, katera to zadeva, brez zamere, kakor večkrat pravijo. — Poročil ae je dne 19. m. m. Felikg Čaček, z vrlo slovensko deklico Ivano Fras, p. d. Mliaarjevo v Zgornji Voličini. Imenovana je bila pridna članica Marijinega in bralnega društva. Čeatittmol m Stanovsko pri Poljčanah. Pri nas se klati in pomika okoli ena največjih zverin, to je jelea. Ta žival pa dela veliko skodo, kamor pride. Ljudje pravijo, da so jo videli kakana je. Eamor pride, povsod uaredi skodo. Največ škode pa naredi i>ri mladem drevjn m sicer pri jabolkah, ker zgloda škorjo z njih ter ogrize veje. Drevo nniči od tal do vrha, da je za nič. Na Spodnji Breznici pri Pekln so jib naiteli okoli trideset jabolčnih dreveg, vse je za nič. Torej kmetje, pazite vsak na avoje drevje. m Sy. Ana na Krembergu. Izvrgtuo smo se zabavali dne 18. in 25. febr. Bralno društro je 8 pomočjo marljivih igralcsv in pevcev priredilo veselico, na kateri ae je predstavljala veseloigra ,Če?ljar". Vgpeh te veaelice bil je zelo povoljen. Igralci so svoje uloge reaili prav dobro. Pevci so nam lepo zapeli različne pesmice. Nastopil je tndi domači moski zbor. Le nevstrašeno naprej! Pri prvi pred8tavi so nas domači g. kaplan bodrili k narodni zavesti in nas apominjali narodnega geala BSvoji k svojim". Pri drugi go prihiteli iz Gradca g. E. Tratenjak in nam v lepi besedi izpregovorili o nadaljni izobrazbi o branju dobrih knjig in časaikov. Poalngalci ao z burnim ploskanjem odobravali besede govornikov. Zabvalimo ae tndi vrlim aosedom, ki so prihiteli oa našo veaelico. Naae bralno društyo pa bo vedno akrbelo, da bo a svojimi predstavami zadovoljilo vsakega. Ptujski okraj. p Iz ptnjske okolice. Dajmo zaalnžka sloveaskim nmetnikom! Na severni strani za starodavnim ptnjskim gradom ge dviga na meji meata Ptuja tik okrajne cegte, ki vodi iz Ptuja v divui in senčnati Vurberk, ponosno im obairno solsko poglopje ptujske okolice. Na pročelju tega aolgkega poalopja, katero kraai okusna atika z nro, je iz kovinskih črk seatavljen ponoaen napia: BNarodna aola," v pritličjn na levi edeu slovenski napia, izrek slovenskega vzgojitelja Antona M. Slomšeka, na desni nemaki napia, besede peanika Anastazija Griina, ste bili leta 1899 meaeca avguata a požrtvovalnostjo ptnjakih rodoljubov v dveh Balepih" oknih prvega nadatropja naalikani dve freako-sliki v naravni velikosti, pred8tavljajoči sloveča vzgojitelja in pigatelja Slovenca Slomseka in Slovana Komenskega. Sliki je napravil domači slikar Ivan Gosar, ki je ravno takrat alikal novozgrajeno kapelo na novonatanovljenem slovenskem pokopaliaču. Zgoraj imenovani sliki bili 8te komaj 14 dni okras šolske sfavbe, kar ao ja v noči od 7. do 8. septembra 1899 pomazali z oljnato barvo ponočni lopovi. Na lopovski način vničeni gliki ostali ste namenoma do današnjega dne nepopravljeni, čes, naj oznanjata mimoidočim tajcem, ki hodijo tod kaj radi na ptajaki grad, odkoder ae njibovim očem odpira čaroben razgled nad Ptnjem in njega okolico, na kako nizki atopinji omike se se nahajamo tnkaj. V aeji dne 2. febr. t. 1. pa je aklenil krajni ioUki svet ptujske okolice, pomazani aliki odstraaiti, namesto njih napraviti po novem zasnntkn čisto novi fregko gliki ravno istih glavnih mož. V to potrebni denar naj bi se nabral 8 prostovoljnimi darili, primanjkljaj pa pokril iz krajnošokkega zaklada. Sliki bode izvrsil gpomladi 1.1. član alorenakega umetniskega drnštva BVegna" na Duaaju. Proti slučajni zlobni poškodbi ate aliki že zavarovani, zavarovalnioo plačnje za vaelej krajni aolaki svet. Eer kaže mesto Ptuj s svojim vnanjim licem popolnoma nemiki značaj, menda ne bo odveč, ako preakrbe Slovenci na aolakem poslopjn ttmetniško dovraeni sliki, ki bosta tnjcem pričali, da tu prebiva slovenski rod, ki bosta obenem Bvedočili, kaj "zna in premore alovengka nmetnogt. Priskočimo torej krajnemu solgkemu gvetu po gvojib skromnih močeh na pomoč, ker to zahtevata aloven8ka čaat in narodni ponos. Popolni aeznam p. n. darovalk in darovalcev se bode avoječaano objavil v slovenskih liatih. Proatovoljne prispevke nabirata in aprejemata: č. g. o. Peter Žirovnik, minoritaki kaplan in katehet, in Ivan Ea«1!1"11) nadučitelj, oba v Ptnju, Štajergko. p Sv. Vid pri Ptuju. V našem kraja ae gode čndne reči, tukaj hoče biti vse Bteič". Tako ae namreč kaže Šošteričev najmlajai ain, knteri je dobil povabilo na nabor s 8loven8ko piaavo, da noče biti B8lovenia nacional" temveč Bteič", to je za njega bolj imenituo. Vidovčani, tukaj poglejte slavni zarod Šošteričev, STojega imena 8 alovensko pisavo se sramuje, slovenaki denar pa je vendar dober za njegovo kramarijo, anopsarijo itd. p Sv. Bolfank v Slov. gor. Dne 26. m. m. je poročil gosp. P. Pavel Potočnik, frančiškan, gvojega brata Jakoba Potočnik od Sv. Urbana nad Pujem z aevesto Marijo Mnršec iz Biša v tukajŠDji cerkvi. Novo zaročencema želimo obilo areče! p Vurberg. Učitelj-veteran. Dae 26. m. m. je obbajal SOletnico gospod Jožef Taaner, npokojen nadučitelj. On je najgtarejsi učitelj v ptujskem okraju ali morebiti celo na Spodnjem Štajerakem, a za arojo starost ae teleano in dusevno čvrat. On je tudi oajstarejai naročnik BSlov. Goapodarja." Blagemu gtarčkn želimo iz srca, da bi ga Vsemogočni ohranil zdravega se mnogo let! p Sv. Marjeta niže Ptuja. Zadnja naaa veaelica dne 11. t. m. obnegla ae je nepričakovano uborno. Igralci ao avoje uloge reaili ne le samo dobro, ampak reaaično rečeno izvrstno. Posluaalci ao trdili, da ae niso zunaj na deželi videli tako izvrgtno igrati. Raznn nasih domačinov počagtili go iiag ta daa sosedni Barbarčani v tako obilnem številu, da se jim moramo na tem mestu presrčno zahvaliti, posebno vrlema nadnčitelju g. Ogorelcu, ki jc pripeljal se seboj svoje nčiteljstvo aedemrazredne šole in vrh tega ae več drngih vrlih Barbarčanov. Hvala lepa! Posetili ao nas pa tndi sosednji Zavrčani, Markovčani, Dornovčaui in ae celo nadučitelj iz Polenaaka g. Eukovič je pribitel k nam, ne boječ se slabega in dolgega pota. S pomočjo teb vrlih in požrtvovalnih soaedov in pa naših domačinov nam je bilo mogoče, da amo imeli dohodkov lepo svoto 120 E. Eer ge je igra DSanje" res črez vse krasno predstavljala, proaili so nekateri, naj ae prihodnjo aedeljo, dne 18. t. m. ponavlja, kar amo drage vo\je tndi atorili. Ali bali smo se; mislili smo namreč, da bodemo igrali le praznim solskim stenam. A varali smo se. Vrli kmetje iz sosednega Sv. Lenarta ao, akoravao 80 imeli donaa veselico, privreli a svojim ljubeznjivim gosp. župnikom v takem številn, da ao ta&orekoč napolnili precej proatorno sobano. Tem so sa ae pridružili nekateri Zavrčani; med temi omenimo nam vedao naklonjeno učiteljstvo iz Zavrča. Po takem je bila tokrat ndeležba celo večja, nego pri prvi predstavi. Pri progti zabavi ao naatopali razm govorniki; med temi večinoma navdušeni kmetje iz Sr. Lenarta. Hralili so nase diletante, občndovali naše petje, ter ob enem želeli, da bi ae pri Djih doma kaj takega priredilo. Napijalo ae je gem in tje, poaebno pa prekraanim angeljcem, ki ao pri igri a avojim angeljskim petjem skoraj očarali srca poglnšalcev. Bili smo prav židane volje pozno v noč. Veselici ata ae torej jako izvrstno obnesli in dolžnost naša je, da ae ne zabvalimo samo obiakovalcem, temveč boljše prirediteljem te veselice. Pri tej veaelici ae je pokazalo, kaj more storiti nčiteljatro, ako ae med seboj podpira in ljubi, ako je med njim sloga in edinost. Zahvalimo se torej velec. goapicam nčiteljicam in gospodom učiteljem, ob enem pa tadi nasim pridnim fantom in deklicam, pevcem in pevkam, ki so k veaelicam veliko pripomogli. Hvala Vam! Ob enem vaa pa prosimo, ne npesajte, ter delajte v tem amiglu naprej, ter nas razveselite zopet v kratkem a kako veselico. p Ormož. Nemaki viteaki red, največji veleposestnik v ormoškem okraju, sezidal je pred nekaterimi leti v Ormožu bolnišaico. Občina trg Središče ponudila je viteakemn redu atavbeni proator brezplačao 8 proanjo za zidanje bolnišuice. Ker pa se je spoznalo, da je lega Ormoža za bolnisnico primernejsa, dobili so jo Ormožanei in oni to ustanovo dobrotljivosti obilno izrabljajo. Trdi ae, da je viteaki red bolnianico sezidal za celi ormoaki okraj in osobito za siromaano prebivalstvo, ne pa za premožne in bogate Ormožance. Ormožanci imajo dva zdravnika v mestu v avoji bližini, morejo se zdraviti dati od katerega ae bočejo na avojem domu ali stanovanju in — razven siromašnih — ni jim treba zateči ae t bolnisnico. Celo v drngačnih razmerah ae nabaja prebivalstvo v drngih občinah, kjer ni zdravnika blizn; in zdravnika imajo samo se v Srediaču. Zavoljo daljave in atroakov more ai nekateri znnajni bolnik aamo enkrat poslati po zdravnika, ali pa celo ne, in mora brez pomoči čakati ali ozdravljcDJa ali smrti. Ce iaSe pomoči v ormoaki bolnišnici, D6 najde pogoato prostora, ker je doaedaj primeroma malo postelj za bolnike odločenih in ker nekatere teh zavzemajo premožni bolniki iz Ormoža. Več takib slučajev dogodilo ae je v zadnjih letib in se ae dogaja. Bogat moi, poaeatnik več his in obrtov v Ormožn, mogel bi avojega aina zdraviti dati doma, namesto tega pa ga poslje v ormoško bolnišnico. Mislimo, da je n. v. red ormoako bolnisnico 8ezidal pred vsem za sironiasno ljndatvo, ne moremo torej raznmeti, zakaj ae po nepotrebnem vaprejemajo premožni in celo bogati Ormožanci, siromaakim, od daleč prislim ali pripjljanim bolnikom pa ae odgovori: Ni proatora. To reč apravljamo v javnoat s trdno nado, da ae bode zanaprej gledalo na to, da dobe prednost siromaki in zunajni bolniki, ne pa premožni Ormožanci. p Sv. Miklavž blizo Ornioža Na Lnkmanovi gostiji dne 12. febr. se je na predlog obč. predatojnika goap. Ant. Janežiča nabralo za družbo av. Cirila in Metoda 7 E 1 v. Čast g. Janežiču, ki se je pri tej priliki apomnil naae prepotrebne dražbe. Daj Bjg mnogo takih zavedaih kmetov! p Občina Pacinje bode imela dne 3. in 5. marca volitve v občinaki odbor. Tretji razred voli 3. marca, drugi in prvi pa 5. marca. Tri vasi volijo, Velovljak, Paciaje in Dornova, po aeat odbornikov in tri nameatnike v tretji razred, v drngega tudi aest in v prvega tudi aeat, torej 18 odbornikov in 9 namestnikov. Slovenci pozor, kajti hajlovci in nemčurski podrepniki iz vseh vasih ae trndijo, da bi prisli na krmilo! p Mlekarna se je ustanovila pri Sv. Lovrencn na Dravskem polju. Prihodoji torek 6. t. m. ob 8. zjntraj bo podučeval v Finžgerjevih prostorih dež. pot. učitelj g. M. Jelovaek naae goapodinje, kako je treba živino rediti in mleko spravljati, da bo večja korist od nove naprave. Goapodinje in goapodarji domače in soaednjih občin ate povabjeni k temn. Po predavanju ima bikorejska zadruga svoj obžni zbor z navadnim sporedom. Ljutomerski okraj. 1 Ljntomer. Hada nesreča je zadela aag trg. Uvračeai smo v novem volilnem redu za državni zbor med nemake trge ia mesta celjskega okraja. Naa trg šteje le 527 Nemcev in 621 Slovencev. Zakaj ne pridejo vsi slovenski trgi v ta volilni okraj, zakaj jih mora le par tlačaniti. Ali vai alovengki trgi notri ali vgi ven iz tega volilnega okraja. Eje je naše politično drnstvo! 1 Križevci pri Ljutomeru. Emet Alojz Žajdela v Iljaševcih se je porodil z Marijo Lebar iz Vučjevaai. 1 Cven pri Ljutomeru. Dne 17. m. m. aije cvenska občina izvolila za svojega predatojnika g. Jož. Rajha, posectirka aa Moti. Ta mož načeljnje cvenakemu gasilkemu draatvn že od njega postanka. Tudi zvezi proatovoljnih gaailuih drnštev za ljutomeraki okraj je načelnik. Mjž je imel doati pregtati od nekaternikov. Toda kateri go mn kopali jamo, ao aami v cjo padli. 1 Gornja Radgona. Go8pod Svojmir Nemec od Sv. Jurija ob Sčavnici je knpil hiso g. Roter, kjer je orožna poataja Gornje Radgone, za svojo podobarako obrt. Bog mu daj srečo! Ziveli obrtniki naroda! Slovenjegraški okraj. s Slovenjgradec. V zadnjem ča8n ae je v nasem mestu že opazovalo nekako prijaznejše razmerje med nami in Nemci, kajti mi amo deloma že pozabili, kar so v zadnjih letih tukajšnji Nemci vse počenjali proti nam. Je pač stara slorenaka navada, sovražnika kmalu in drage volje odpuatiti. Pa mir, katerega bi bili poaebno tnkajšnji obrtniki prepotrebni, je bil le najkrajaega trajanja. Trde nemčnrake buče tndi tokrat niso mogle mirovati in pričeli so zoper nas znova boj in celo z nearamnim obrekovanjem. Narodna goatilna jim je trn v peti, to je atara iatina, a ker 86 je ne morejo ¦ zaebiti drngače, počeli so ji kopati grob na ta način, da nas obdolžujejo plesanja brez dovoljenja, da ae posebno pri nas pazi na policijsko nro itd. Ear ae tiče plesa, je razburjenje nagprotnikov naravnoat ameano. Eo bi bili mi aami taki ovadnhi, potem bi moralo pritožb kar deževati, kajti po nemčarakib gostilnah se prirejajo neštevilni plesi, celo odhodnica ae a pleaom obhajajo, — a V8e, ne da bi se kdo brigal za dovoljenje. Sicer Be pa ravno k tej točki svoječagno povrnemo. Danes bilježimo le, da si strar zapomnimo in da se bodemo za prihodnje držali le najumestnejaega Bzob za zob". Mi sprejmemo vaovič aapovedani boj in ne oduehamo poprej, dokler ne doženemo dotičnih ovaduhov v kozji rog. Že daneg 8melo trdimo, da se pretežna večina meščanov striaja z nami in da imajo vsi oni trdoglavni Nemci, ki danea se plavajo v visinah, že žerjavico pod nogami. Gospodje so sicer že pozabili, kako so ae maraikrat oameaili, n. pr. na odpor čaaom nakupa Eiggewettrove tovarne in vpel.jave električne razgvetljave, kakor tudi na prepoved slovenske trobojnice itd., a mi se ie teb gtvari gpominjamo in se marsikaj drngega. Eer ae gre pri tem seveda tudi za naa obstoj, je potrebno, da delujemo z zdrnženimi močmi. Dosedajnemu cepljenju v laatuem taboru mora biti pred Tsem konec ! Naj gi tedaj gtvar vzamejo k arcn vgi, ki do aedaj iz katerega koli vzroka niso držali z nami! Bilo bi res žalrgtnc, da bi se ravno pri nas, kjer je bolj kakor kje drugje potrebno 8krjpnosti, ne razumeli. Urideti vendar mora vaakdo, da je za nase razmere vgako cepljeaje naravnost akodljivo. Kaj pomaga n. pr. požrtvovalnost par narodnjakov iz Šmartna, Podgorja, L?gna itd, ako 86 vse narodno delovaDJe le njim prepnsti, dočim množica 08tane za vsiko narodno deloranje hladna in aedotakljiva. Uspeb oam je zagotovljen le takrat — ne moremo drngače, kakor da ponavljamo — kadar bo vladala akapnost, kadar bndo vsi za enega, eden za vse Naš pravi^en boj je namenjen proti onim Nemcem, katerim se vsak Slovenec naravnost stndi, onim Nemcem, ki bi nas potopili v žlici vode, ako bi nas le mogli, in onim Nemcem, ki imenujejo vgakega Slovenca Bviadiaer trotl, vindišer hundu. Sloveaski kmet ali Slovenec aploh ni v očeh takih tukajšnjih Nemcev nič drugega, kakor molzna krava, ki ga redi, a on jo raolze in muči, kakor tnu drago. Najboljai odgovor na vae nemčurske nesramnosti pa bi bil, da bi vsi Slovenci zabajali v narodne goatilne in trgovine ter podpirali le nirndne obrtnike. a Shod županov v Slov. Gradcu. Župani slovenjgraskega okraja imajo dae 4. marca županski ahod, da ai ngtanovijo Zvezo županstev. Želimo gbodu mnogo uspeba! s Okrajui zastop slovenjgraški. Ce8ar je potrdil izvolitev g. Avgugta G ii n t h e r podoačelnikom okrajnega zastopa sloveajegraskega. Izvoljeni načelaik g. Iran Rogina je med tem umrl. s Ribuica na Pohorju. Naae kmetijsko bralno društTO priredi v nedeljo, dne 4. marci v svojih prostorih poučao prtdavanje, katero bi imel neki goapod govornik iz Maribara. b Šoštanj. Naš trg, ki steje 908 Slovencev in samo 179 Nemce?, je po novi volilni poatavi ameščen med nemske trge in mesta celjakega volilaega okraja. Ta vegt je vzbndila med vsemi Slovenci velikansko ogorčenje nad samovoljnostjo vlade in dobro bi bilo, da bi nam naai voditelji v trga priredili kmslu zborovaiije, na katerenn labko damo dnška svoji jezi! — Dne 8. marca se bodo vrstle nove občiaske volitve v aasem trgu, katere bo vodil — okrajni komisar Cofal, ki je svoj čas zmerjal alovenskega fanta za — gvinjo. Slovenci nimajo torej od njega nič dobrega pričakovati! — Okrajni zastop v Šoštanju je aprejel v avoji polnostevilni aeji dne 26. m. m. aoglaano na predlog g. dr. Mayerja ngovor proti krivični razdelitri volilaih okrajev na Spodnjem Štajergkem, katero vaebnje nova volilna postava. g Iz Škal. Mladeniska zveza 8e osnuje pri bralnem drušr.vu v Škalab. Mladeniči, ki se za njo zan;mate. pridite v nedeljo 11. marca v obilnem steviln k shodu ob 1. uri popoldne. Učili 86 bodete narodnega petja, goapodarskih ved in občinskega reda. Drngo ae se pozneje ukrene, zlasti, kar ae tiče velikega mladeniškega ghoda za aalesko dolino v Velenju. Bralaa drnštva se snujejo v Drnžmirjn, v Št. Andražn in na Gor. Ponikvi. — Enjižnica za Šoatanj in okolico ima občni zbor 11. marca. — Bralno drustvo v Škalab ima naročene te-le liste: ,Slovenec", BDomoljub", BS'ov. Goapodar", BNaa Dom", BEmetovaleca, BSlov. Oebelar", BVrtec% BDom in Svet", BDraž. Prijatelj", BBogoljnb", BGlasnika, BCyetjeu, BNaaa moča. — Čiati dobiček od predpustne veaelice ae bo porabil za nabavo go8podar8kih in pripovednih knjig. a Družmirje pri Soštanju. G."I. Rotnik je bil v nedeljo, dne 25. febr. aklical ghod, ua katerem so razni govorniki razpravljali o namenu in pomenu bralnih društev. Ear ao bile nekoč Čitalnice, središča aarodne probnje, naj bodo druatva, a se več. Ni dovolj, da ljndatvo dobi veselje do časnika in knjige, draštro mu naj razlaga in tolmači razne dogodke, da ae navadi prav čitati. Tu ae naj opozarja, kako izbirati in ločiti dobro od slabega čtiva. Vse bodi urejeno na kat. narodni podlagi. Povaod ae nahajajo nčitelji iu dubovniki, ki bodo ili ljndatvn na rpko, na nje aaj bi ae štajerski pododbor Zvezin oziral. Predavanja se naj vrie v poaebnih oddelkih tu za mladeniče o gospodarstvn in zakonodaji, tam zopet v dekliških zvezah o goapodiajatvn, v delavakih strokovnih oddelkih o delavskem vpraaanju. Po potrebi naj ae osnujejo poučni kurzi. Zabava naj premosčaje prepad med raznimi aloji, ki ae naj v ljubezni in edinosti vnemajo za skupne vzore. Na ta izvajanja 80 navzoči izmed sebe izvolili pripravljalni odbor 9 članov, ki naj store potrebne korake za ustanovitev bralnega drnstva. a Izobraževalno delo v mesecu marcn v šaleški dolini. Dne 4. marca občni zbor kmetijske zadrnge za aalesko dolino 8 aedežem v Škalah in aicer v Škalab ob 3. uri pop. v žnpniaču