Liberalna bodočnost. Ce govorimo o bodočnosti liberalcev, ne mislimo pa naše slovenske. Ti so preleni in prerieumni, da bi se moglo pri njih govoriti o bodo&nosti. Toda češki in nemški liberalci sanjajo o svoji lepši bodočnosti v Avstriji. Tako je vsaj zadnjo nedeljo dne 28, julija Izpovedal na zborovanju mestniH zastopnikov v Mladi Bolesla)vi voditelj liberalnih mladoSebov, dr. Kramar. Govoril je o spravi med Cehi in Nemci in izjavil, da se sprava mora doseSi, sicer bo trpel liberalizem. Ako pa se sprava doseže, potem pride za 'Avstrijo doba velikih preosnov v liberalnem smislu, ki so sedaj nemogoSe, Dr. Kramar je voditelj liberalne mladoCeške stranke, toda sploSno priznano je, da je slab voditelj. Pod pjegovim vodstvom postaja stranka vcdno manj&a, Se slabši kot voditelj je dr. Kramar kot prerok. Dr. Kramar pogosto in mnogo govori. Ako je zdrav, no mine skoro teden, da bi ne irael zborovanj, V tem oziru se mu ne inore nic oSitati, d'a išeo vedno stika z volilci, Na zborovanjih pa dr. Kramar tudi rad prorokuje. Toda do danes si še ni dobil slovesa dobrega preroka, temvec ravno nasprotno. Sprave med Cehi ip Nemci si želi dr.. Kramar. Res je, ako se ta doseže, potem bo prišlo novo ministrstvo, ki se bo oziralo na liberalpe Cehe in na liboralne Nemce, torej na dve veliki in odloftno liberalni strankl. Ip ko dr. Kramar gleda v doihu te dve stranki ob yladnem krmilu, kdo bi mu zameril, akb zasanja o velikih feasih liberalizma, o mogočnih spremembah v ustavi, o novih pačrtih v zakonodajstvu, vse seveda po liberalnem kopitu. Govor dr. Kramarja bo spravil v otrple liberalne ude novega življenja. Nam se zdi, da že čujerao liberalne agitatorje, kako samozavestno kriSijo: Sedaj bo napodil čas, da locimo državo popolnoma od oerkve, da vržemo katebeta in križ iz šole, da sklenemo razdružitev sv, zakona, da preskrbiino nagobfepike za politikujočia katolike, da sebi zasiguramo popolno svobodo in jo vzamemo drugače mislegim. In okusili bomo na lastnem telesu njihovo na novo oživljeno navduŠenje. Na stioidiih in po listili bodo udarjali po nas, zmerjali, psovali, vsaka liberalna baraba si bo zopet domišljala, da nas duševno nadkriljuje. Toda mi se liberalcev ne bojimo, najmanj pod vodstvoip do*. Kramarja., Izkazal se je dosedaj kot neanožnega \(ojskovodjo. A tudi kot prerok se ni moge] uveljaviti, Liberalci v Avstriji ne bodo delali velikih sprememb vlib^ralnem duhu, ne bodo preganjali cerkve, ne bodo zastrupljali ftlove^ke družbe, dokler bodo v državnem zboru naši sedanji slovenski poslanci. Brez nasili poslancev ne gre, in ti ne bodo ugapjali liberalpe politike, 2e ob 8asu vojnega zakona so Hoteli liberalci v državnem zboru narediti med seboj obrofi in in si porazdeliti mipistrske sedeže... A paSi poslanci so rekli, te korupcije ne dovolimo, in ni se zgodila. UradniŠki zakon je strašil dolgo časa po zl>ornici. Toda naSi poslanci so rekli, ako ne zmanjšate Števila uradnikov in ne izpremenite nekaterih Tcvarnih doloCb, ne bo "šlo. In ni Šlo. Poljaki in Cepi bi bili radi prinesli letos v počitnice svojim volilcem kanale in milijone za uravnavo rek, NaŠi poslanci so rekli, 'tudi naši volilci mt^rajo kaj dobiti, ali pa nihfie, In Poljaki in Cehi so Šli praznih rok domov. Voditelj slovenakih poslancev, dr. Šusteršič, ?e je vedno izkazal boljšega voditelja in boljšega preroka kakor dr. Kramar. Liberalne spremembe se pri nas v Avstriji pe bodo delale, prej bo Sel državni zbor v tisoč koscev, A tudi kot kmečki narod si ne moremo želeti pove liberalne dobe pod mladočehom dr. Kramarjem. Kakor znano, je dr. Kraraar milijonar in fabrikant. 'Vedno je zastopal kapital, industrijo ter nastopal proti kmeftkim in delavskim težnjain. Smrt za kmeta bi pomenjalo, ako bi se zgodilo, da bi prihodnje trgovin- ske pogodbe za Avstrijo delal voditelj ipdustrije in velikega kapitala. In proti smrti so moramo boriti z vsemi sredstvi, proti njej se hp&o borili n,aši kmečki poslanci, Vendar nekaj je zanimivo. Komaj majlino upanje imajo 6eSki in nemški liberalci, da pridejo do ministrskib sedežev iri s tem dto moSi, že pozabijo vsi skupaj na svojo narodnost in stikajo sapio po liberalcih. Nemoi se b.očeio vezati, ne morda z nemškimi kršfianskirai socialci, ampak s Cehl, in Cehi ne s Slovenci, Hrvati, ampak z Nemci. Liberalec je paS piovsocl enak. Vsa naroSnost mu je prazna beseda, Igr.a se ž pjo, da pride paprej, do mofii, do slave, do bogastva, Ko doseže t.a cilj, mu je narodnost deveta briga, svojo roko ponuja v zvezo najhujšemu narodnemu nasprotnikui. Sanje liberalcev na svojo boljšo bodofinost ne bbd'o trajne, A nekaj gasa jih bodo imeli, in zato nam j3 prigakovati povih surovosti, obrekovanj, laži in enakili liberakiih izrodkov.. Da ti trenotni izrodki liberalcev nikogar izraed naših pe vznemirijo, v to svrho smo zapisali danagnje vrstice^