Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martiri della Liberta (Ul. Cammerciale) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (caisella post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst. 11/6464 Poštnina plačana v gotovini NOVI LIST Posamezna št. 40 lir N N A: N A R O četrtletna Er 450 — polletna Ur 850 — letna lir 1600 • Za inozemstvo: letna naročnina lir 2800 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. postale I. gr. ŠT. 552 TRST, ČETRTEK 17. JUNIJA 1965, GORICA LET. XIV. Buhoma za povezan elooeStoa Papež Pavel VI. je naslovil na praznik Sv. Rešnjega telesa na svet nov poziv k miru in bratstvu med narodi in označil stanje, ki je nastalo v Kongu, Vietnamu in v Dominikanski republiki, za hude nevarnosti za človeško sožitje O tem je govoril vernikom, ki so se opoldne zbrali na Trgu sv. Petra, da bi prejeli tradicionalni papežev blagoslov »Užaloščeni smo od novic, ki prihajajo z raznih strani in ki govore o tako žalostnem' dogajanju: iz Konga, kjer so te dni pobili nadaljnje nedolžne talce, med njimi dobre in ponižne misijonarje,- iz Vietnama, kjer se konflikt na žalost zaostruje in povzroča toliko razvalin in toliko bolečin; iz Dominikanske republike, kjer državljanska vojna^še ni končana, četudi je ravno včeraj prispela novica, da je bilo premirje potrjeno, tako da nam dopušča upanje, da bo prišlo do pogajanj, za katere želimo, da bi bila častna in sklepčna,« je rekel papež v svojem nagovoru na vernike. Potem je nadaljeval: »Ljubezen, ki jo je Kristus prinesel na svet, še ni v srcih ljudi, a bi morala zmagati v njih prav zaradi njihovega miru in sreče.« Zaključil je z besedami, da naj ljudje pri procesiji Sv. Rešnjega telesa, ki bo šla skozi rimsko četrt EUR, molijo za mir na svetu in za napredovanje dobrote in ljubezni med ljudmi. Procesije se je udeležil tudi papež, ki je imel tudi ob tej priložnosti pridigo, v kateri je poudaril, da je sveta Evharistija zakrament združitve vernikov s Kristusom in njihove medsebojne povezanosti, zato lahko ima ogromen in dobrodelni vpliv tudi na tuze-meljsko človeško družbo. »Zemeljskemu mestu«, to je človeški družbi na tem svetu, manjka dovoljna moralna energija, ki bi ii dala svobodno in zavestno, trdno in srečno strnjenost, kakor se spodobi za prave ljudi. »Zemeljskemu mestu« manjkata vera in ljubezen, kateri ne more najti v samem sebi. Nudi pa mu ju lahko »versko mesto«, to ie Cerkev, ki obstoja v njej, ne da bi s tem kakorkoli užalila »zemeljsko mesto« in njegovo upravičeno laičnost. To ji lahko nudi z vzgledom in z duhovnimi čednostmi. Papež je končno pozval ljudi in upravnike ter nosilce modernega napredka, naj ne puste, da bi manjkalo novemu rimskemu mestu četrti EUR — »notranje življenje«. Njegove besede so veljale seveda vsem upravnikom' sodobne družbe in človeških skupnosti. Potem je podelil vsem navzočim evharistični blagoslov. Reforma jugoslovanskega gospodarstva Jugoslavija bo globoko preuredila svoj gospodarski sistem, kot je najavil zvezni državni tajnik za finance, Kiro Gligorov, v svojem govoru v gospodarski komisiji v parlamentu, v katerem je tudi orisal, v čem bodo obstojale te gospodarske reforme. Najvažnejši ukrep bo v bližnjem razvrednotenju dinarja, o čemer se je zadnje čase že veliko govorilo in tudi polemiziralo. Novi uradni kurz dinarja bo znašal najmanj 1200 dinarjev za en ameriški dolar. Gligorov pa je izjavil, da bo razvrednotenje dinarja samo izhodišče za vse nadaljnje reforme, katerih glavnih namen je ta, da odpravijo vse umetne omejitve v gospodarstvu, da sproste trgovino s tujino in valutni režim ter ustvarijo osnove za novo porazdelitev nacionalnega dohodka. Jugoslovanski parlament bo v kratkem razpravljal o konkretnih ukrepih v tem smislu, kot je najavil Gligorov. Ta v svojem govoru ni prikrival, da je sedanji gospodarski položaj v Jugoslaviji hudo resen. Dejal je, da je mogoče primerjati bližnjo preosnovo jugoslovanskega gospodarstva po važnosti samo z uvedbo delavskega samoupravljanja v letu 1952, ter naglasil, da bo moralo pokazati jugoslovansko prebivavstvo potrebno disciplino, da bo mogoče izvesti vse predvidene reforme. S temi hočejo med drugim znatno skrčiti število nekvalificirane in odvečne delovne sile v podjetjih in zvišati cene, zlasti za električno silo, najemnine, prevoze, občinske služnosti in drugo. Gligorov sam je opozoril, da bo preosno-va gospodarskega sistema prizadela družinske dohodke, kar bo ustvarilo velike socialne in politične probleme, vendar bo treba pokazati odločnost v izvajanju reform. Podjetja bodo morala odslej sama skrbeti zase, ker ne bodo več dobivala pomoči in subvencij od države. Gligorov je tudi zagotovil, da ni predvidena nikaka razlastitev in da bodo gospodarska podjetja lahko spremenila že sklenjene trgovinske pogodbe s tujino. Tudi centralni komite Zveze komunistov Jugoslavije je v četrtek odobril reformo gospodarskega sistema. Odobril je tudi razvrednotenje dinarja, pri kurzu 1200 dinarjev za en ameriški dolar, in zvišanje cen za celo vrsto izdelkov in javnih služnosti. Po mnenju centralnega komiteja bodo ti novi ukrepi omogočili preurejenemu jugoslovanskemu gospodarstvu, da bo postalo bolj konkurenčno na mednarodnih tržiščih. Zaključno uradno poročilo pravi, da se centralni komite zaveda, da bodo imela skoraj vsa podjetja, posebno v prvem razdobju, precejšnje težave. Zveza jugoslovanskih komunistov pa se mora zavzemati za to, da bo gospodarska reforma izvedena kar najbolj dosledno. Nujnost temeljite preosnove jugoslovanskega gospodarstva je narekovalo dejstvo, da načrt za gospodarski razvoj Jugoslavije za razdobje 1961-1965 ni imel pravega uspeha. Bil je preveč optimističen. Predvideval j je, da se bo do letos dvignil povprečni narodni dohodek na 600 dolarjev, v resnici pa ! je narastel po uradnih jugoslovanskih statistikah na okrog 500 dolarjev. Dinar pa je vedno bolj izgubljal na vrednosti, življenjski stroški oziroma cene so se zvišale od ieta 1962 do leta 1964 za 28% in za meso, tekstilije itd. celo za več kot 50%. Pojavili sta se brezposelnost in znaki inflacije, deficit plačilne bilance pa je znašal lani nad 243 milijonov dolarjev, medtem ko je bila Jugoslavija lani zadolžena tujini za eno milijardo in 56 milijonov dolarjev. Krizo so povzročili pojavi, ki so bili po mnenju gospodarskih strokovnjakov zlasti tile: prezaposlenost delovne sile iz socialnih razlogov in to skoraj v vseh podjetjih, kar je zmanjševalo njihovo produktivnost; pretirana industrializacija južnih pokrajin brez upoštevanja gospodarskih kriterijev, tako da so mnoge tovarne zdaj čisto pasivne, če sploh delajo, kar je kritiziral tudi Tito v enem svojih zadnjih govorov; pretirana socialna bremena, ki jih morajo nositi podjetja, tako da jim ne ostane dovolj za nove investicije v industrijo; pretirano zviševanje plač, ki so jih gnali delavski sveti in delovni kolektivi v višino brez ozira na gospodarske kriterije oziroma na produktivnost; da pa bi bila podjetja kos ritmu investicij, so zviševala cene svojim izdelkom. Zviševanje plač je zelo povečalo potrošnjo in to je povzročilo pojave inflacije. In vse to se je dogajalo in se dogaja v gospodarskem sistemu mešane narave, ki še nikakor ni ustaljen. •-- Slovenska skupnost za koristi obrtnikov Ta teden je začela deželna zbornica proučevati zakonski osnutek o pravni ureditvi obrtništva v Furlaniji-Julijski krajini. Po presoji deželne vlade, ki je predložila osnutek, ustreza zakonski predlog najnujnejšim potrebam obrtnikov, ker predvideva ustanovitev organa za razvoj obrtništva in obrtniške kreditne politike, uvedbo obrtniškega spričevala in naziva obrtniškega mojstra ter ureja položaj obrtniških pomočnikov in vajencev. Ustanova za razvoj obrtništva in obrtniške kreditne politike bo skrbela za plasiranje obrtniških izdelkov iz Furlanije-Julijske krajine v Italiji in tujini ter nudila strokovne in trgovske nasvete obrtnikom. V ta namen bo prirejala razne propagandne pobude na mednarodnih velesejmih in razstavah. Ustanova bo pravna oseba ter bo imela svoj upravni svet in proračun, kar ji bo omogočilo, da bo prožna in učinkovita. Preko nje bi deželna uprava izvajala svojo kreditno politiko za pospeševanje razvoja obrtništva. (Nadaljevanje na 3. strani) RADIO TRST A • NEDELJA, 20. junija 1965, ob: 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu; 10.30 Poslušali boste... Od nedelje do nedelje na našem valu; 11.00 Sonce in dež v slovenski pesmi; 11.15 Oddaja za najmlajše: »Zvesti plešec«. Pravljica, napisal Franjo Kumer; 12.00 Nabožne pesmi; 12.15 Vera in naš čass 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Odmevi tedna v naši deželi; 15.00 Pojeta: Rita Pavone in Gianni Morandi; 15.30 »Taitu«. Dramska zgodba v štirih dejanjih in petih slikah, napisal Dino Dardi. Igra RO., režira Jože Peterlin; 19.00 Sonate 18. stoletja: Antonio Vivaldi; 20.30 lz slovenske folklore - Lelja Rehar: »Na viljuo uod sv. Jevana bomo zanejtli kries!«; 21.00 Vabilo na ples. • Ponedeljek, 21. junija 1965, ob: 11.45 Vokalni in instrumentalni solisti; 12.15 Iz slovenske folklore - Lelja Rehar: »Na viljuo uod sv. Jevana bomo zanej tli kries!«; 17.20 Lepo pisanje, vzori in zgledi mladega rodu. Pripravil Maks Šah; 18.00 Ne vse, toda o vsem; 18.30 Koneertisti naše dežele; 19.15 Plošče za vas: 36. quiz oddaja, pripravil Danilo Lovrečič; 20.35 Richard Wagner: »Somrak bogov«, opera s prologom v treh dejanjih. Prolog, I. in II. dejanje. Filharmonični orketer iz Osla ter Orkester in Zbor Norveške radijske družbe vodi Oivin Fjeldstad. • TOREK, 22. junija 1965, ob: 11.45 Beneški motivi; 12.15 Pomenek s poslušavkami; 18.30 Solistični inštrumenti; 19.15 Dante Alighieri: »Gradnik in Debeljak prevajata Božansko komedijo« — pripravil Alojz Rebula; 20.35 Kulturni odmevi; 21.00 Richard VVagner: »Somrak bogov«, opera s prologom v treh deajnjih — III. dejanje; 22.25 Slovenske novele 20. stoletja - Stanko Majcen: »Novi ljudje«; 22.55 Plešite z nami. • SREDA, 23. junija 1965, ob: 11.45 Italijanski akvarel; 12.00 Alessandro Manzoni - Zaročenca: »Don Rodrigo«. Po prevodu Andreja Budala za radio priredil Martin Jevnikar. Izvajajo dijaki slovenskih višjih srednjih šol v Trstu, oddajo vodi Jože Peterlin; 13.30 Prijetna srečanja, izbor motivov in izvajavcev; 18.00 Ne vse, toda o vsem; 18.30 Slovens>ki skladatelji 20. stoletja: »Slavko Osterc«, pripravil Dragotin Cvetko; 19.15 Higiena in zdravje; 21.00 Simfonični koncert Simfoničnega orkestra Italijanske Radiotelevizije iz Turina. V odmoru (približno ob 21.35) Nov pesniški rod - Martin Jevnikar: »Valentin Polanšek«. • ČETRTEK, 24. junija 1965, ob: 11.45 Naš juke-box; 12.15 V Trstu pred sto leti; 17.20 Iz albuma lahke glasbe, pripravila Susy Rim; 18.30 Glasbena oddaja za mladino, pripravil Dušan Jakomin; 19.00 Ljubljanski Jazz Ansambel; 19.15 Radijska univerza - Guido Fasso — Naravno pravo: »Izvor modernega naravnega prava«; 21.00 »Pravica duše«. Enodejanka, napisal Giuseppe Giacosa. Igra RO., režira Slana Kopitar; 2p.30 Glasbeni avtorji Furlani je-Julijske krajine. • PETEK, 25. junija 1965, ob: 11.45 Ameriški odmevi; 12.15 Pomenek s poslušavkami; 18.00 Ne vse, toda o vsem; 18.30 Slovenski solisti; 19.15 Franc Jeza: »Klasiki strpnosti«; 20.35 Gospodarstvo in delo; 21.00 Koncert operne glasbe. V odmoru (približno ob 21.30) Obletnica meseca - Rado Bednarik: »Podpis Listine Združenih narodov v San Franciscu«. • SOBOTA, 26. junija 1965, ob: 11.45 Glasbeno potovanje po Evropi; 12.15 Kulturni odmevi; 15.00 »Volan«. Oddaja za avtomobiliste; 15.30 Panorama simfoničnih orkestrov; 17.00 Pevski zbori Furlani-ie-Juli jske 'krajine; 17.20 Chopinovi valčki; 17.30 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše. Pripravila Krasulja Simoniti; 19.15 Družinski obzornik; 20.35 Teden v Italiji; 20.45 »Koroški Akademski Oktet«, vodi Ciril Krpač; 21.00 Alessandro Manzoni - Zaročenca: »Ponesrečena poroka«. Po prevodu Andreja Budala za radio priredil Martin Jevnikar. Izvajajo dijaki višjih srednjih šol v Trstu, oddajo vodi Jože Peterlin; 21.45 Vabilo na ples. TEDENSKI KOLEDARČEK 20. junija, nedelja: Nenad, Silverij 21. junija, ponedeljek: Alojz, Vekoslav 22. junija, torek: Ahac, Miloš 23. junija, sreda: Kresnica, Grlica 24. junija, četrtek: Janez, Ivan 25. junija, petek: Hinko, Viljem 26. junija, sobota: Gruda, Virgilij Commonweallh bo pos Konferenca ministrskih predsednikov držav Commonwealtha, ki zaseda v Londonu, je sklenila, da bo ustanovila misijo, ki jo bodo sestavljali štirje ministrski predsedniki in ki naj bi posredovala za rešitev vietnamskega vprašanja. Misiji bo pred' sedoval britanski ministrski predsednik Wilson. Ta misija se bo podala v vse države, ki so zapletene v vietnamsko krizo, da bi našla mirno rešitev zanjo. Pobudo za ustanovitev misije je dal Wilson. V njej bodo tudi ministrski predsedniki Ghane, Ni-gtrije, Trinidada in Ceylona. V intervjuvu po radiu in televiziji je Wil-sc.n izjavil, da je Commonvvealth, ki predstavlja četrtino človeštva ter je največja mnogorasna skupnost, mnenja, da je posebno kvalificiran za mirovno pobudo glede Vietnama. Misija petih ministrskih predsednikov naj bi skušala ugotoviti, koliko so v vietnamski krizi prizadete vlade zainteresirane za sklicanje mirovne konference o Vietnamu. Na pot bo odšla v začetku julija po afriško-azijski konferenci v Alžiru. Ameriški predsednik Johnson je že izjavil, da sprejema to pobudo. V Vietnamu je v četrtek prvič stopilo v akcijo 29 težkih ameriških reakcijskih bombnikov B-52 Ti bombniki, ki so oprem- Izid volitev na Sardiniji nedeljo so na Sardiniji volili novi deželni svet. V italijanskih političnih krogih je vladalo veliko pričakovanje za izid teh volitev, saj se je resno govorilo, da je od njega celo odvisen obstoj sredinsko-leve vlade. Iz izida volitev na Sardiniji izhaja, da so sredinsko-leve stranke proti pričakovanju dobro prestale preizkušnjo. V primeri z zadnjimi upravnimi volitvami leta 1964 in s političnimi volitvami leta 1963 so demokristjani in socialni demokrati napredovali, socialisti pa izvolili 5 deželnih svetovalcev in tako popravili svoje pozicije v deželnem zbrou. Leta 1961 je PSI imel 7 predstavnikov, po razkolu stranke leta 1964 pa ostal samo z dvema svetovalcema. Politično značilno je, da komunisti niso napredovali, oziroma da so sorazmerno ce- lo nazadovali, medtem ko je desnica v razkroju. SPOPADI V SANTO DOMINGU V Santu Domingu prihaja zadnje dni .• pet do spopadov med »konstitucionalisti« polkovnika Caamana in četami generala i3at-rere ter silami Organizacije ameriških držav. Žrtve so povečini nedolžni civilisti. Neki ameriški list je odkril, da je general Barrera zadnja leta sodeloval s komunisti in castrovci. TITO V MOSKVI Predsednik Tito je odpotoval v petek na uradni obisk v Sovjetsko zvezo. To je njegovo tretje potovanje v Rusijo v zadnjih štirih letih. Spremljajo ga žena Jovanka in ■ večje število jugoslovanskih državnih in partijskih funkcionarjev. Zato je pričakovati, da bo imel v Moskvi važne razgovore o svetovnem položaju in o odnosih med obema državama in partijama. Izdajatelj: »Novi list« d. z o. z. • Glavni urednik: Engelbert Besednjak • Odgovorni urednik: Drago Legiša • Tiska tiskarna »Graphis« — Trst, ulica Sv. Frančiška 20 — telefon 29-477 redoval glede Vietnama ljeni z osmimi reakcijskimi motorji, so prileteli v Južni Vietnam naravnost iz svojega stalnega oporišča Guam na Tihem Oceanu. Napad so izvedli ob belem dnevu. Napadli so neki kraj, kjer se koncentrirajo komunistični gverilci, da se pripravijo na napad na Saigon. Bombniki B-52 so zmetali nanje bombe velike eksplozivne sile. •-- DONAVA POPLAVLJA Zaradi dolgotrajnega dežja in zadnje čase tudi zaradi sonca, ki topi sneg v Alpah, je Donava izredno narastla. V Avstriji pri Dunaju, na Slovaškem, Madžarskem in v jugoslovanski Vojvodini je pod vodo na tisoče hektarov zemlje. Samo v Vojvodini se trudi okrog sto tisoč mož, da bi utrdili nasipe, katere pa je voda ponekod že predrla. Boje se katastrofe, ker bo Donava po računih vremenoslovcev še 2-3 dni naraščala. Hudo nevarnost predstavljajo tudi mine, ki jih je Donava odnesla z madžarske »železne zavese« na tromeji Avstrija-Slovaška-Madžarska. NOVI PREDPISI O PREPUSTNICAH V Vidmu se je v četrtek, 17. t. m., sestala italijansko-jugoslovanska komisija, ki ima nalogo izvajati sklepe stalne mešane komisije za uveljavljanje videmskega sporazuma o prometu med obmejnima področjema. Komisija je sklenila med drugim, da bo stopil 1. julija v veljavo sklep stalne mešane komisije glede 72-urnega bivanja na področju ; a J: ''i proti trinajstim popravek k zakonskemu osnutku o ameriški gospodarski pomoči 'i jini. Popravek določa, da Indonezija iii Združena arabska republika ne bosta ve5 dobivali gospodarske pomoči, dokler ne bosta prenehali s svojimi napadalnimi dejanji. Popravek k zakonskemu osnutku o pomoči prepoveduje tudi prodajo ameriških presežkov poljedelskih pridelkov Egip" tu in Indoneziji. SMRT UGLEDNEGA GOSPODARSTVENIKA Te dni je v Ljubljani umrl ugledni g°; spodarstvenik Alfonz Besednjak, ravnatelj bivše Gospodarske zveze v Ljubljani. Pokoj' nik je bil rojen na Brjah na Vipavskem i'1 se je do svoje smrti živo zanimal za usodo našega ljudstva v zamejstvu. Naj mu svC' ti večna luč. Sorodnikom izrekamo globoko občuteno sožalje. SLOVENSKA SKUPNOST ZA OBRTNIKE (Nadaljevan e s L strani) V razpravo o tem zakonskem osnutku so posegli številni deželni poslanci. K besedi se je prijavil tudi predstavnik Slovenske skupnosti dr. škerk, ki je poudaril vlogo deželne uprave pri izdajanju kreditnih olajšav za obrtnike ter pri spodbujanju obrtniške proizvodnje in plasiranju njenih izdelkov. Dr. škerk je pohvalil pobudo glede uvedbe obrtniškega spričevala in naziva obrtniškega mojstra. Pač pa je predstavnik Slovenske skupnosti ugotovil, da zakonski osnutek ne upošteva, da delujejo zlasti na Tržaškem in Goriškem številni slovenski obrtniki. Dr. škerk je obžaloval, da zakonski osnutek ne določa prisotnosti Slovencev v raznih ustanovah, ki jih predvideva. Zato je zastopnik Slovenske skupnosti predložil resolucijo, v kateri poudarja, da omenjeni zakonski osnutek zanima tudi mnoge slovenske obrtnike ter zato poziva deželno vlado, naj zagotovi njihovo prisotnost v raznih organih, ki jih bodo ustanovili na podlagi zakonskega osnutka, ki ga z.daj proučujejo. Zelo verjetno je, da bo deželna zbornica odložila odobritev zakonskega osnutka o pravni ureditvi obrtništva vse dotlej, dokler ne bodo objavili izvršilnih določb deželnega statuta, ki bodo obravnavale obrtništvo. j VATIKAN 2e več časa se širijo po časopisju vesd o široko zasnovani diplomatski dejavnosti . Vatikana v srednjeevropskem Vzhodu. Prejšnji teden je prišel na Madžarsko dunajski kardinal Kdnig. Razgovore je imel z nadškofom Hamvasom, predsednikom škofijske konference, ki uradno predstavlja ogrsko katoliško cerkveno organizacijo. Kardinal Konig je obiskal tudi nekdanjega primasa Mindszentya, ki se nahaja že od leta 1956 v prostovoljnem pregnanstvu na ameriškem poslaništvu v Budimpešti. Kardinal je bil obsojen od revolucionarne vlade že leta 1949 na dosmrtno ječo, češ da je hotel obnoviti habsburško cesarstvo. Za ča sa revolucije leta 1956 se mu je posrečilo I pobegniti iz ječe. Ko so pa sovjetski oklep-i niki protirevolucijo zatrli, se je Mindszemy zatekel na ameriško poslaništvo. Izvršenih je bilo že več poskusov od strani Vatikana, da bi kardinal dosegel svobodo gibanja. Mindszenty je vse ponudbe odklonil, dokler vlada ne prekliče razsodbe in mu omogoči izvrševanje nadpastirske službe. Kaže pa zdaj, da se je vladno in kardinalovo stališče spremenilo spričo splošne želje po ureditvi odnosov med Cerkvijo in državo. Madžarski ministrski predsednik Kadar je izjavil dopisniku pariškega »Le Monde.<, »da je vpleten v kardinalov slo- IN VZHOD t čaj tako ugled Cerkve, kakor države. Potreba je samo nekoliko potrpljenja, da se najde pravi izhod iz tolikih možnosti.« To se pravi, da vlada ne vztraja več na tako neodjenljivem stališču kot doslej. Kakšno je to stališče, je imel nalogo potipati dunajski kardinal, ki je Mindszentya že drugič obiskal. Za 50-letnico mašništva mu je prinesel kot osebni papežev dar zlat kelih. Vatikan želi, da vlada popolnoma rehabilitira kardinala, potem ga je pripravljena odpoklicati, kot se je to zgodilo že v slučaju praškega kardinala Berana. Skoro istočasno se je mudil v Beogradu drugi vatikanski odposlanec msgr. Casarol- li iz državnega podtajništva. Imel je zadovoljive razgovore z vladnimi krogi, ki opravičujejo upanje, da se bodo že v bližnji bodočnosti vzpostavili diplomatski stiki med sv. stolico in Jugoslavijo. Nekaj časa je kazalo, da se bodo mogli izboljšati tudi odnosi med Vatikanom in Poljsko. Govorilo se je celo o papeževem obisku v Varšavi ob 1000-letnici pokristjanjenja Poljakov. Ni pa še prišlo v tej smeri do stvarnejših korakov. Ni pa več nobenega dvoma, da bo moral tudi Gomulka upoštevati čustva in voljo državljanov, ki so v veliki večini katoličani. PRISPEVEK Prejeli smo: Zadnje čase se je pri nas razvnel zanimiv dialog in mi od »Mosta« imamo pri tem svoj delež »krivde«. »Gospodarstvo« na primer piše, da je »Most« revija, ki se je specializirala v polemiki med levimi in desnimi katoličani. Če nočemo, da postane polemika navadno prerekanje, se moramo začeti truditi, da čim globlje posežemo v bistvo stvari in izluščimo iz njih tisto resnico, ki bi jo vsi hoteli povedati, a je nihče od nas ne zna. Kajti, čeprav bi skrajneži hoteli, da se človeštvo razdeli po barvi srajce ali po obliki klobuka v pravične in nepravične ali samo v napredne in nena-Predne, kar je isto, je res le to, da smo po svoji človeškosti vsi ljudje enaki. Ateisti in verniki, črnci in belci, Slovenci in Italijani moramo vsakodnevno opravljati svoje naravne potrebe in skušamo na en način alt drugi potešiti svojo žejo po absolutnem. Recepti so različni, nuja je ena. »Katoliški Glas« na vsej fronti nastopa proti Edvardu Kocbeku. Polemika okoli njegovega imena kaže, da je to ena najzanimivejših osebnosti, na Slovenskem. V njegovem dejanju se je strnila Problematika današnje slovenske zgodovine in mi temu dejstvu ne moremo nič dodati, niti odvzeti. Kritik »K. G.« piše: »Kocbekovo krščanstvo je subjektivno pojmovanje Kristusovega Evangelija, ^i v njem ne najde pravega mesta Kristusova Cerkev... zanj obstoji krščanstvo, ne obstoja pa Cerkev kot vodilna Kristusova ustanova. Tako bi si drznil vprašati Edvarda Kocbeka, °li priznava cerkveno avtoriteto?« Na ta očitek je kaj lahko odgovoriti, in sicer s tehtnejšim argumentom kot je ta, da Kocbek ni iz Cerkve nikoli izključen, da ga niso nikoli Proglasili za heretika in da je škof Rožman in £elo Ehrlich obsojal kvečjemu en sam stavek 'iz članka o španski revoluciji in nič več. Za nadaljevanje svojega odrešenjskega dela na ?emlji je Kristus izbral ljudi in jim določil za Slavni cilj graditev svojega kraljestva, se pravi Pričevanje o Bogu. Jedro te skupine imenujemo '-Grkev. Ce je torej sam Bog tako določil, to očitno Ppmeni, da odrešenjsko delo še ni bilo s Kristuso-‘tn vstajenjem popolnoma dokončano, če naj se ak0 izrazimo, bilo je bistveno opravljeno, ne pa Preseženo. Ker se duh iz materije gradi samo pre- K DIALOGU ko razvojne dialektike, se to delo mora nadaljevati med ljudmi do Njegovega ponovnega prihoda, se pravi do konca sveta. Kakor je Jezus takrat izbral skupino ljudi in jo usmeril, tako se danes zbirajo ljudje, se usmerjajo v problematiko sveta in doprinašajo svoj delež pričevanja. Cerkve zato ni moč pojmovati kot zgolj formalno, oblikovno enoto, v kateri se vsi enako oblačijo, vsi isto mislijo in govorijo. Bolj naravno jo bomo pojmovali kot duhovno, dialektično enoto, v kateri so različne poti m smeri, ki vse poganjajo iz enega duha, Svetega Duha. Mislim, da je za »Katoliški Glas« predvsem pomembno vprašanje, kako nam je presojati, kaj prihaja od Svetega Duha in kaj ne. To sodimo tako, kakor nas je naučil Jezus: »Po njih delih jih boste spoznali.« Preventivno obsojanje je torej izključeno, počakati moramo na dela. Inkvizicije ne smemo uporabljati. Kakšna so Kocbekova dela, sem že zadnjič pisal in se tu ne bi ponavljal, dodati pa moram še eno: v mali dvorani Kulturnega doma, v sami trdnjavi »rdečih nasprotnikov Cerkve in Boga«, je pričeval o Bogu kakor doslej nisem še slišal s prižnice. Naj bo to še tako rafinirana makiaveli-stična poteza nasprotnikov, to dejstvo obstaja, vse ostalo je za kristjana nezanimivo. Pričevanje kristjanov je namreč edini veljavni dokaz za bivanje Božje. Na kakšen način se pravičneje kosamo z našimi takoimenovanimi nasprotniki, če ne tako, da med njimi pričujemo? Ali morda tako, da se umaknemo na varno in potem strahovito vpijemo, da so brezbožniki, delinkventi in roparji? Ali niso tudi prvi kristjani šli med pogane in jih spreobračali s pričevanjem? Matična judovska Cerkev jim je takrat to prepovedala, zato se pa tudi ni mogla sama prav razširiti med pogane, ker je bila preveč ozkosrčna. Pavel pravi, da je zahtevala od njih neznosno breme. Kakor je postal Pavel Rimljan Rimljanom in Grk Grkom, Bog pa človek ljudem, tako je potrebno, da postane današnji kristjan moderen človek v vsej svoji stiski modernemu človeku (tudi komunistu) blizu, da ga pritegne in reji. In kaj je drugega počel Kocbek? Vse to je počel in še več od tega. Zato je nespametno spraševati se, kaj naj mu zavidamo. Zavidamo naj mu izredno inteligenco, edinstve- no izobrazbo, domačnost v svetu idej, umetniško mojstrstvo, ljubezen do slovenstva in dejansko vse, kar še danes dela za krščanstvo in kar je za krščanstvo storil s tem, da ga je pokazal ljubezni vrednega, medtem ko hladno interiorno in obsojajoče krščanstvo vzbuja vsaj rezervo, če že ne odpor. Kar se pa tiče objektivnih dejstev, ki bi morala biti za kristjana prva dolžnost, naj omenim samo točko iz omenjenega članka, ki se mi ne zdi točna. Ko pravi Kocbek, da je marksizem boljši humanizem od krščanstva (Slovensko Poslanstvo str. 103) se ne nanaša na Slovenijo, pač pa na Bosno in Liko. Vemo pa, kakšne zločine so tam kristjani med vojno počenjali. In celo v Kristusovem 'rnenu. Jasno, da je lam katolištvo kot ideologija ljubezni do bližnjega popolnoma bankrotiralo. U-radna Cerkev se je od teh dogodkov oddaljila, a obsojati bi jih morala huje kakor vsak ateizem in vsak komunizem. Kajti vsak strel oddan v imenu Kristusovem, več škodi Cerkvi kakor vsi takoimenovani nasprotniki vere skupaj. Ni mi znano, da bi »Katoliški Glas« kdajkoli o tem pisat in le stvari javno obsodil. Kocbekova nrsel je torej umestna in razumljiva in prav nič čudna. Kakor piše Vladimir Vremec v zadnjem »Mostu«, modernega človeka najbolj odbija prav to zapiranje v svoj lastni kotiček pred krizami in nevarnostmi modernega sveta, dajanje sodb z viška in histerično izključevanje vseh onih, ki nimajo srajce iste barve kot mi. To bi morali skušati najprej premagati. Vsi mi, kristjani in marksisti, tudi mi pri »Mostu«, bolehamo za vrtičkarstvom. Kritik pri »Primorskem dnevniku« nam na primer svetuje, naj ne odpiramo strani revije ljudem Sincerusove vrste, če si želimo od njega (Prim. dnevnika) prijetnejših recenzij. Prav to bi morali v sebi premagati. Kati če predsednik Tito v Plznu govoru o koeksistenci v svetu, se mora nujno začeti ta koeksistenca že v revijah. Problem ni danes v tem, zapirati strani revije tej ali oni ideji in skupini, ampak odpirati, vedno znova odpirati. Naj piše torej v »Most« Since-rus in tudi kritik »Primorskega dnevnika«. Vsi naj sodelujejo. Toda žal, zdi se mi, da ne smejo. In to je ravno tisto. O svobodi se danes veliko piše in govori, toda zdi se, da je prave notranje svobode v bistvu zelo malo. Aleš Lokar T'# zub 1t vi) it Ob bližnji razstavi vin v Nabrežini: IZREDNO PESTER KULTURNI IN ŠPORTNO-ZABAVNI PROGRAM Kot smo že poročali, bo tudi letos devin-sko-nabrežinska občinska uprava priredila s sodelovanjem Kmetijskega nadzorništva in drugih kmetijskih organizacij tradicionalno razstavo in pokušnjo domačih vin. Svoj pridelek bo razstavilo skupno 20 vinogradnikov. Razstavo bodo slovesno odprli na trgu v Nabrežini v soboto, 26. t. m., ob 18. uri, trajala pa bo do vključno 29. t. m. Organizatorji se trudijo, da bi za časa razstave pripravili vrsto kulturno-športno-zabavnih prireditev, ki naj privabijo čim-več ljudi v Nabrežino. Spored vseh manifestacij še ni dokončno sestavljen, vendar lahko javnost že sedaj obvestimo o glavnih prireditvah. Po slovesnem odprtju razstave bo v soboto zvečer koncert dveh znanih in kvalitetnih pevskih zborov. V nedeljo zvečer bi predvidoma gostovala v Nabrežini skupina pevcev - solistov, harmonikašev, pianistov Glasbene šole iz Solkana, nastopil pa bi tudi znani orkerster »Galeb«. Za Nabrežino bo to edinstvena prireditev, na katero že sedaj opozarjamo občinstvo. Ta velik ansambel bo gost nabrežinskega prosvetnega društva »Igo Gruden«, nastopil pa bo na prostem, na odru, ki ga bodo organizatorji vinske razstave postavili na trgu. Za ponedeljek je predviden koncert nabrežinske godbe, ki bo sicer igrala tudi druge dneve. Zadnji dan, v torek, pa je na sporedu nastop instrumentalne skupine, ki jo vodi prof. Ambrozet. Predvideni sta končno tudi dve zelo zanimivi nogometni tekmi na nabrežinskem športnem igrišču. V nedeljo popoldne bi se morali pomeriti domači »mladi in stari« ali bolje »poročeni in neporočeni . Za torek, 29. t. m., pa je predvideno celo »mednarodno« nogometno srečanje, in sicer med nogometnim klubom iz Nove Gorice ter domačo enajstorico. Kdor bo torej obiskal letošnjo vinsko razstavo v Nabrežini, se ne bo dolgočasil. Poleg odlične bele in črne kapljice bo torej na razpolago tudi vrsta zanimivih prireditev. Nabrežina: NASTOP GOJENCEV ŠOLE GLASBENE MATICE V nabito polni dvorani prosvetnega društva »Igo Gruden« je bil v nedeljo, 13. t. I m., nastop gojencev šole Glasbene Matice iz devinsko-nabrežinske občine. To je bil že drugi letošnji nastop, ker obiskuje omenjeno šolo skupno 48 gojencev, tako da bi | bil spored odločno predolg, če bi vsi hkrati nastopili. V nedeljo se je predstavilo staršem in ljubiteljem naše mladine skupno 23 gojencev ter na klavir, harmoniko, violino ter violončelo zaigralo različne skladbe, in si- l cer takšne, kot ustrezajo sposobnostim, sta- i rosti in razredu, katerega obiskujejo posamezni gojenci. Lahko rečemo, da so vsi i kar dobro opravili svoje naloge; nekateri so seveda bili boljši, drugi nekoliko manj, j vendar je bilo iz njihovih nastopov jasno 1 razvidno, da jih profesorja Ambrozet in Radovič požrtvovalno, vestno in vztrajno uči- ' ; ta ter jih postopno uvajata v skrivnosti ! glasbenega sveta. Zato oba profesorja u-j pravičeno zaslužita vse naše priznanje. Na : koncu je nastopil še zbor šole Glasbene | Matice iz devinsko-nabrežinske občine, ki ■ je s spremljavo harmonikarskega zbora iste šole iz Trsta ubrano zapel nekaj znanih slovenskih ljudskih pesmi. Z navdušenim ploskanjem udeležencev tega prijetnega kulturnega popoldneva se je zaključila letošnja nadvse uspela produkcija gojencev devinsko-nabrežinske šole Glasbene Ma tiče. Ta ustanova, ki opravlja zelo hvaležno in važno kulturno poslanstvo, zasluži vse naše priznanje in zlasti vso podporo naše javnosti. SAŠA RUDOLF — POKRAJINSKI SVETOVAVEC Na seji tržaškega pokrajinskega sveta, ki je bila v torek, 15. t. m., je bil poti jen za novega svetovavca Slovenske skupnosti g. Saša Rudolf. Dosedanji svetovavec inž. Milan Sosič je namreč odstopil ter tako prepustil mesto mlajši sili. Novemu svetovav-cu želimo mnogo uspehov pri njegovem odgovornem delu. Na tej seji bi morala priti v razpravo tudi resolucija o vprašanju dvojezičnega napisa na spomeniku padlim partizanom v Miljah. O tem problemu, katerega rešitev se že dolgo zavlačuje, so vložili vprašanja ali resolucije predstavniki Slov. skupnosti, socialistov in komunistov. Pokrajinski predsednik Savona pa je izjavil, da bo o zadevi spregovoril, ko bo imel na razpolago natančnejše podatke. Liberalni svetovalec Jona je pripomnil, da je spomenik dejansko že odkrit (odkrila ga je namreč pred kratkim burja, op. ur.), ter je zahteval, naj ga pristojne oblasti ponovno pokrijejo. Jonova izvajanja so izvala pri nekaterih svetovalcih odločno nasprotovanje. Slovenska javnost meni, da bi se pokrajinski odbor in svet vseeno lahko izrekla za odkritje spomenika ne glede na to, če so že zbrani vsi podatki o spomeniku ali ne. Pri tem gre le za načelno stališče, da se spomenik odkrije z napisom v italijanščini in slovenščini. Za to pa ni potrebno zbirati podatke. Sledila je razprava o ustanovitvi medicinske fakultete na tržaški univerzi. Pristojno ministrstvo zastopa stališče, da je treba počakati na splošno reformo višjih šol, da bi vladni organi zagotovili potrebno finančno pomoč novi fakulteti. Spričo takšnega vladnega stališča so v Trstu ustanovili konzorcij javnih ustanov, ki bo podprl ustanovitev nove fakultete. Pokrajinski odbor meni, da bi bilo možno ustanoviti Že rn hodnje leto novo fakulteto, če bi pokr t|Vi-ska uprava v ta namen prispevala 20 milijonov lir, 25 milijonov rr pa naj bi prispevale ostale članice konzorcija. Po daljši razpravi je svet sprejel predlog pokrajinskega odbora. RAZSTAVE NA SLOVENSKIH OSNOVNIH ŠOLAH Sv, Ivan, 20. junija. Razstavljene bodo tudi r;;1 e iz radijske rubrike »Rišimo skupaj« za I. in II razrede vseh osnovnih šol na Tržaškem in Goriškem! Barkovlje, 20. junija, Katinara, 20. junija, Rojan, 26. junija (III. in IV. razred). Dolina: SESTANEK O NAFTOVODU Slovenska skupnost je sklicala za petek, 18. t. m., v Dolini širši sestanek svojih članov in simpatizerjev, na katerem bodo raz-' pravljali o konkretnih ukrepih za zaščito koristi številnih lastnikov zemljišč, ki bodo razlaščena za postavitev izhodiščnih naprav naftovoda Trst-Bavarska. Kot smo že večkrat poročali, pri tem vprašanju ne gre samo za koristi nekaj posameznikov, temveč za spremembo celotne gospodarsko-so-cialne strukture dolinske občine, zaradi česar je nujno, da zavzamejo jasno stališče tudi politične organizacije. MATURITETNE KOMISIJE Na podlagi ministrskega odloka so določeni za komisarje pri maturitetnih komisijah na slovenskih srednjih šolah sledeči profesorji : na liceju: prof. Budrovich, predsednik; Simšič - Lojk (italijanščina), Merku (slovenščina), Berce (zgodovina, filozofija) Rebula (latinščina, grščina), Crovatin (prirodopis), Ferlat (matematika). Na Trgovski akademiji: Mihael Rožič, predsednik, Faganel (italijanščina), Saražin (slovenščina, zgodovina), Premrl (nemščina), Mašera (pravne vede), Turina (računovodstvo), Sancin Kazimir (zastopnik kategorije). j Na učiteljišču: prof. Cronia, predsednik, Semenič Vera (italijanščina) Jež Janko (slovenščina), Bednarik Rado (latinščina, zgodovina), Košuta Egidij (pedagogika), Tominec Sonja (matematika, fizika), Pegan Branko (prirodopis). Vsi izpiti se bodo vršili v Trstu, tudi za goriške dijake. POČASTITEV ŽRTEV RIŽARNE V noči med 21. in 22. junijem leta 1944 so nacisti sežgali v krematorijskih pečeh v Rižarni prvih 40 žrtev. Skedenjsko kulturno društvo se bo spomnilo teh in vseh ostalih Žrtev Rižarne s spominsko svečanostjo, ki jo bo priredilo v nedeljo, 20. tega meseca ob 12. uri pred spomenikom v Rižarni. Udeleženci spominske svečanosti se bodo zbrali ob 11.45 pred cerkvijo v Skednju ter bodo od tu odšli v sprevodu v Rižarno, kjer bodo z molitvijo, s polaganjem vencev in Z žalostinkami počastili žrtve. Spominske svečanosti se bo udeležilo tudi širše zastopstvo Slovenske skupnosti. POČITNIŠKE KOLONIJE Slovenska dobrodelna društva v Trstu, in sicer Slovensko dobrodelno društvo, Slokad in Slovenska Vincencijeva konferenca javkajo, da bodo tudi letos organizirala počitniška letovanja za otroke slovenskih šol meseca julija in avgusta v naslednjih krajih: Obmorska kolonija v Devinu, gorska kolonija v Rigolatu in srednje-gorska kolonija v Dragi pri Trstu z možnostjo kopanja v Miljah. Meseca julija bosta dve deški izmeni in sicer v Dragi in Rigolatu, dekliška: pa v Devinu, medtem ko bo avgusta obratno. Odhod otrok za vsa tri letovanja bo 2. julija. V kolikor niso starši še poskrbeli za vpis svojih otrok, naj se obrnejo takoj na počitniški urad (ufficio colonie) v pritličju prefekture. ZA PROFESORJE Šolsko skrbništvo sporoča, da so od 15. t. m. objavljene prednostne lestvice prosilcev za poverjena in nadomestna mesta na srednjih šolah s slovenskim ličnim jezikom za šolsko loto 1965-66. Lestvice so na vpogled za dobo desetih dni —- od 10. do 12. ure — pri srednji šoli s slovenskim učnim ieziknm v Ulici L. Fra IZVOLJENI SLOVENSKI KANDIDATI S Slovenske liste so izvoljeni sledeči kandidati: v pokrajinski svet Martin Kranmv, ki je dobil glasove v zagrajskem okrožju. V goriški občinski svet pa: Avgust Sfiligoj, Andrej Bratuž in Stanko Bratina. V pokrajinskem svetu sedi še Slovenec Marko Waltritsch, izvoljen na socialistični listi. V goriškem občinskem svetu pa Peter Sanzin, izvoljen na socialistični listi. lev Volivni izidi Števerjan: VOLIVNI IZIDI Volivne mrzlice, kolikor je je pač bilo, je tudi pri nas konec. Gospodarje skrbijo zdaj vinogradi in delo na polju, seveda se pomenj kujejo tudi, kako je šlo z volitvami in kako bodo novi možje vodili gospodarstvo v občini. Kakor je večina volivcev pričakovala, tako se je tudi zgodilo. Lista z lipovo vejo je odločilno zmagala z 259 glasovi proti 185 glasovom na liste Občinske enotnosti. Od leta 1956 dalje je prva pridobila okrog 30 glasov, druga pa je nazadovala za okrog 10. Letos se ni postavila v borbo tretja lista, ki so jo nekateri hudomušno imenovali »baronsko«. Morda je bilo prav zato v vo-livnih žarah tudi 52 belih glasovnic. Precej je bilo tudi prednostnih glasov. Prva lista bo zastopana v občinskem svetu z 12 svetovavci, druga s tremi. Nosilec prve liste Slavko Klanjšček bo gotovo izvoljen za župana; njegov namestnik bo bržkone Ciril Trpin. Glasovi za pokrajinske volitve so se pa bolj cepili, ker so imeli na izbiro več list. Lipova vejica je dobila 268 glasov, komunistična pa 105. Na tretjem mestu so socialisti s 73 glasovi; PSIUP jih ima 17, demokristjani 33, liberalci 10. Sovodnje: VOLITVE Volitve v naši občini so na zunaj potekale kar mirno. Vsaka skupina se pa je vsaj zadnje dni vrgla precej na podrobno delo. Za občinske volitve ni bilo kakih velikih presenečenj. Volivci so imeli na izbiro samo dve listi, Občinske enotnosti in lipove vejice. Prva je dobila 514 glasov, druga pa 358. Presenetilo je izredno veliko število prednostnih glasov, oddanih dosedanjemu županu Ceščutu. Drugo presenečenje je pa tudi veliko število belih glasovnic; za občinske, kakor tudi za pokrajinske volitve so jih našteli okrog 80. V novem občinskem svetu bo skoro gotovo zopet županoval Ceščut; za podžupana pa bo najbrže Janko Cotič, kot doslej. Od lipe bodo v občinskem svetu Devetak Remo, Hmeljak Mirko in Devetak Ernest. Za pokrajinske volitve so pa te številke: lipova vejica 366 glasov, socialisti 277, komunisti 237, demokristjani 57, PSIUP 55, socialni demokrati 50, liebralci 14 in misini 7. DOBERDOB Volilni podatki iz doberdobske občine so prišli zadnji na dan, ker je med štetjem glasovnic zmanjkal električni tok. Končni izidi občinskih volitev so pa sledeči: listi Občinske enotnosti je bilo oddanih 325 glasov, za lipovo vejico pa 262. Od 12 sveto-vavcev ima manjšina tri: Marijo Ferletiče-vo, ki je dobila največ prednostnih glasov, Benita Ferletič in Romana Lavrenčiča. Udeležba volivcev za pokrajino je znašala v vseh 25 občinah 92,68 odstotka. Udeležba pri občinskih volitvah v goriški občini je dosegla 91,40 odstotka. Pripominjamo, da se je udeležilo zadnjih deželnozbor-skih volitev 93,54 goriških volivcev. Sedanjih volitev sc ni moglo udeležiti dosti izseljencev, okrog 50 volivnih izkaznic ni bilo dostavljenih zaradi neznanih naslovov u-pravičencev. Vsekakor se že ti odstotki volivne udeležbe dokaz precejšnje državljanske zavednosti prebivavcev. Izidi volitev za pokrajino so pa sledeči: na 1. mestu je Krščanska demokracija s 35.415 (39,8%) glasovi in 10 svetovavci; na 2. mestu so komunisti z 21.861 (24,5%) glasovi in 6 svetovavci; na 3. mestu socialni demokrati z 9645 ( 10,8%) glasovi in 2 sve-tovavcema; na 4. mestu socialisti s 6611 (7,4%) glasovi in 2 svetovavca; na 5. mestu liberalci s 4858 (5,4%) glasovi in 1 svetova-vec; na 6. mestu so misini s 4705 (5,3%) glasovi in enim svetovavcem; na 7. mestu lipova vejica s 3112 (3,5%) glasovi in enim svetovavcem; na zadnjem mestu je socialistična stranka proletarske enotnosti z 2943 (3,3%) glasovi in enim svetovavcem. V primeri s številkami pri pokrajinskih volitvah iz leta 1961 je največ glasov izgubila socialistična stranka, in sicer 2590; ohranila pa bo oba sedeža v pokrajinskem svetu. Demokristjani so zgubili 2156 glasov in imajo v sedanjem svetu en mandat manj (zaradi volivne geometrije z ostanki). Mišini so tudi izgubili 1140 glasov, a jim osLa-ne en sedež kot doslej. Pridobili so en sedež le socialproletarci, ki niso pred štirimi leti nastopili. Ostale Mažerole: ŽALOSTEN EPILOG I Vsa okolica je še pod vtisom dosmrtne ječe, ki je bila odmerjena zaradi umora Linu Cencigu. Zdi se, kakor da bi nesrečna usoda preganjala še nadalje obsojenčevo družino. To pot se je pregrešil proti postavi 21-letni Cencigov sin Silvano. Policija ga je zgrabila v Vidmu prav v trenutku, ko je i skušal udreti v neko stojnico s pijačami in sladkarijami. Pri fantu so našli tudi dolg, oster nož. Odpeljali so vlomilca v zapore, kjer je izjavil, da je brez dela in denarja in je zato prišel v Videm, da bi ga kje ukradel. Nočemo obsojati ne očeta ne sina; za to so paragrafi. Potrebno bi si pa bilo ogie-dati, kakšno je tudi splošno moralno okolje v krajih, kjer se mladina izpridi. ZA PROFESORJE Šolsko skrbništvo sporoča, da fo na oglasni deski tega urada na ogled prednostne lestvice za poverjena in suplontska mesta na srednjih šolah za leto 1965-66. Izpostavljene so tudi lestvice za slovenske srednje šole v Gorici. GLASBENI NASTOP Včeraj zvečer je priredila Glasbena šola v Gorici zaključni nastop svojih gojencev. Glasbena prireditev je bila ob osmih in pol zvečer v prostorih kluba »Simon Gregorčič« ob precejšnji udeležbi ljubiteljev glasbe in petja. stranke so ostale pri prejšnjem številu sedežev. Lista lipove vejice je pri sedanjih pokrajinskih volitvah pridobila 198 glasov več kot pri prejšnjih pokrajinskih leta 1961. Pri občinskih volitvah v Gorici so pa sledeči rezultati: oddanih glasov je bilo 27.748, od teh je neveljavnih 282, belih pa 631. Demokrščanska stranka je prejela 11.724 (42,25%) glasov in 18 mandatov; dva manj kot pred 4 leti. Liberalci 2788 ( 10,05%) in 4 sedeže; 2 več kot prej. Socialni demokrati 4038 glasov (14,55%>) in 6 sedežev; dva več. Misini 2488 (8,97) in 3 sedeže; dva manj kot pri zadnjih občinskih volitvah. Komunisti 2311 (8,33%>) glasov; ostali so pri treh svetovavcih. Socialisti 2028 (7,31%) glasov s tremi svetovavci kot zadnjič. Slovenska demokratska zveza 1918 (6,91%) glasov in trije sedeži, kot prej. PSIUP je zbrala 453 glasov; nima svetovavca. USPEHI NA SREDNJIH ŠOLAH V četrtek se je končalo šolsko leto na slovenskih srednjih šolah v Gorici s skupno sv. mašo v stolnici. Profesorji so imeli ra-koj nato zaključne konference, kjer so pretresali učne uspehe in objavili končne uspehe. V splošnem niso slabi, ker je večina izdelala brez popravnih izpitov in je le malo dijakov zavrnjenih. Na gimnaziji so taki uspehi: v 4. razredu so trije izdelali, 5 jih ima popravne izpite, dve dijakinji sta zavrnjeni. V 5. razredu so vsi pripuščeni k mali maturi. Na liceju. v 1. iaz.i^Ui^ |& 7 izdelalo, eden ima popravne izpite. V 2. razredu je izdelalo šest dijakov, 4 imajo izpite. V 3. razredu je vseh 7 dijakov pripuščemh k maturi. Na učiteljišču: v 1. razredu sta dve dija kinji izdelali, štirje imajo popravne izpite. V 2. sta dve izdelali, ena ima popravne izpite. V 3. razredu sta izdelali dve dijakin i, šest s popravnimi izpiti, eden je zavrnjen. V 4. razredu so vsi pripuščeni k usposoblje-nostnemu izpitu. Na nižji srednji šoli: v l.a je 13 dijakov izdelalo, 4 imajo popravne izpite, 6 je zavrnjenih. V l.b je uspešno končalo 10 učen-j cev, 7 jih ima popravne izpite, 6 jih je padlo. V l.c je 13 dijakinj izdelalo, 6 jih mora popravljati, tri so zavrnjene. V 2.a je 15 dijakov izdelalo, pet jih je z izpiti, 6 : je zavrnjenih. V 2.b ni nobena dijakinja | padla, 6 jih mora popravljati, izdelalo jih I je 14. V 2.c ima popravne izpite 8 dijakinj, 12 jih je izdelalo. Vsi dijaki tretjih razredov so pripuščeni k maturi. Čestitamo k lepim uspehom. Tistim pa, ki se pripravljajo za mature ali popravne izpite, želimo dosti dobre volje in — zmago. GORIŠKA PLINARNA Goriška občinska podjetja pripravljajo že več let načrt o preuredbi mestne plinarne. Pravzaprav imajo na mizi dva načrta. Drugi načrt, ki je važnejši, predvideva premestitev plinarne iz strnjenega mestne- i ga dela nekam v okolico, kot je to nakazano v novem urbanističnem načrtu. IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Duhovni profili liiiz(§xn'iri & 'Tonetaim Uglednega slovenskega slikarja, ki je poslikal ie mnogo primorskih cerkva, smo na prosili, da bi odgovoril na nekaj vprašanj: V čem obstoja trenutno Vaše delo pri nas na Tržaškem oziroma Primorskem? kakor pa ne v smislu artističnega aranžmaja celotne stavbe. Na splošno se ceni bolj delo rokodelcev, ki so pri tem zaposleni, ko p i s.ikar, k: zasnuje predmet ob veliki odgovornosti, kar vodi logično do nerazpoloženja od njegove strani za slične storitve. Zame osebno del stare Slovenije praktično ne eksistira iz bridkih izku.š.nj pred in po zadnji vojni. Kaj sodite o današnjem cerkvenem slikarstvu v svetu sploh? Cerkveno slikarstvo po vetu, v kolikor mu morem slediti, je samo v velikem precepu. Urejane tozadevnih stavb v nekakem baročnem sm;slu ns eksistira več razen po obrtniški lin'ji v zgolj uporabne svrhe, kar izvečine nima nič opravka z u-metnostnimi kreacijami. Drugi del, vzporedno z novo arhitekturo, takorekoč povsem eliminira figuralno silkanje in ga nadomešča z praznino in igro svetlobe in sence v plastični obdelavi prostora. Tu se pojavlja skoro izključno vetraži izve čine v abstraktni koncepciji. Kar zadeva posikuse moderniziranja tablo-slikarstva, se po neki ko-njunkturistični logiki običajno figura liki deformira od dekorativnega seciranja v smeri kubizma do naivnega nenaravnega oblikovanja. Koliko je to, razen dejstva iskanja, v korist vekoviti umetnosti, je pa dokaj problematično, dasi se tak način forsira zadnje čase tudi od strani visokega klera. Kaj mislite o modernih strujah (n. pr. o abstraktnosti) v modernem slikarstvu? Vsak pojav modernosti je logična reakcija na akcijo, ki je bila mimogrede rečeno, pred deceniji sama v sličnem položaju. V kolikor je ta porojena iz notranje, humanistično kreativne potrebe, je vredna pozornosti in upoštevanja. Nikakor pa še ni vsaka detajlna finesa kopiranja bor/ijansko ustaljenih struj sama po sebi umetnost, posebno če je zrasla iz zgolj špekulativnih in komolčarskih materialističnih premis. Mislim, da ne rastejo u-| metniki nikjer v nobenih pogojih nagosto kot gobe po dežju, s hipervrednetami. Tudi noben iskan kompliciran naslov v smeri takozvane ekspressije ne rešuje produkta, zgrajenega zgolj na bazi bol-j nega ali površnega ali zgolj senzacijonelnega zn- I znavanja predmetnosti v obliki atomskih foto - po-J večav materije v neskončnih formskih in barvnih j varijantah konstelacije. Kaj sodite o problemu dopolnjevanja starinskih fresk po starih cerkvah z modernimi slikarijami? Ni to v medsebojnem nasprotju? Glede uvajanja novega v starem se obilo greši. Pustiti je treba, ako je res nujno, stare stile v kompaktni obliki kot samostojen organizem in graditi zraven, seve z neko previdno izolacijo, komplekse z novimi smernicami. Vmešavati današnje tendence, tudi zgolj iz umetniških namenov, v stare organizme pa je nespoštovanje dela generacije, ki je imela enako svoj raison d’etre kot današnja. Tu gre seve le za predmete res umetniške vrednote, nikakor pa ne za neke vrste uporabno -trgovsko - konjunkturni kič, katerega je skoro v vsaki cerkvi na pretek, od arhitekture do kiparije in slikarstva. Tako med sodobne kreacije iz prejš njih dob gotovo ni mogoče šteti stavb, zgrajenih v načinu, ki je že davno preminul kot svojski samostojen organizem. Vsak stil mora predstavljati gotovo dobo, sicer javna zgradba nirm svoje funkcionalnosti; tem težje je to v primeru starih zgradb z novo sodobno spremenjeno uporabo. Kakšno je po Vašem mnenju danes stanje ohranitve starih slovenskih cerkva, zlasti na podeželju, in njihovih umetniških vrednot? Niso izpostavljene kraji s strani neodgovornih elementov itd.? (Nadaljevanje na 9. strani) Trenutno moram urediti župno cerkev v Štan-drežu, katero pa iz objektivnih zapre!v »zunaj u-metnosti« gradim le postopno. V okolici Gorice me zaenkrat čakata vsaj še dve na ureditev. V Trstu oziroma okolici je pa tudi še par aktualnih primerov. Koliko cerkva v Sloveniji in na meni poriferijt ste Že nnKliUaU? V bivšem jugoslovanskem delu sta bili dve, ki pa sta obe pred leti propadli radi zunanjih vplivov. Vse druge so tostran bivše rapallske meje. Teh je pred 1945 do 20., skoro enako število pa po letu 1955. Katera je bila prva primorska cerkev, ki ste jo poslikali? Prve moje slike na primorskih stenah so nastale leta 1921 na Premu. S katerimi svojimi cerkvenimi prenovitvami ste najbolj zadovoljni? Pravzaprav ne morem biti z nobeno povsem zadovoljen, ker nobena ne odgovarja mojemu idealu: zgraditi stavbo po enotnem načrtu, sodobno, in jo povsem opremiti. Prav na Primorskem sem slikal zgolj zato, iker sem po svojih osebnih sentimentih -ter po takratnih potrebah in dogovorih sklenil žrtvovati del svoje energije v borbi za obstoj naše individualnosti, ki je bila v temeljih ogrožena. Napravil sem pač, kolikor se je dalo v danih težkih okoliščinah, afirmiral svoj stil na biennalih v Benetkah in drugod v Italiji, študiral italijansko arhitekturo v svrho spoznavanja in čakal trenutka, da bi ta svoj ideal kje uresničil, 'ki pa nikoli ni bil dosežen vsled zaprek zunaj mene in po višjih silah; nasprotno, že obstoječa eksistenca te slikarije je bilo takoimenovano artistično ogrožena, ker je pač služila avtomatično nečemu, česar po merodajnih teorijah ni. Da se to prepreči, sem skušal z novim delom paralizirati po letu 1955 tako tezo. Kaj sodite o sedanjem cerkvenem slikarstvu na Slovenskem? Sedanje cerkvene umetnosti izven Primorske skoro ni. Ker se mladi kader takorekoč ne peča s problemi te vrste. Deloma tu pa tam kak starejši umetnik napravi kako posamezno delo, ni- V nedeljo zjutraj je umrl v Jeruzalemu slavni judovski filozof in pisatelj Martin Buber. Mlade igra.v Že zadnjič smo kratko poročali, da se je zbrala skupina mladih ljudi in pripravila svojo prvo predstavo. Nadela si je ime Gledališče mladih 65. Nocoj* pa že nastopijo tudi v Kulturnem domu novi mladi ljudje, tokrat dijaki, ki pa so si nadeli ime Eksperimentalno gledališče. In kot slišimo, se zbira še ena skupina, da bi osnovala novo igrav-sko družino. Pojav sam na sebi je razveseljiv, saj je tako kot bi se prebudili iz dolgega mrtvila. In to prav mladina. Res da je že tudi v preteklih letih mladina nastopala in igrala, vendar pa je morda zdaj seglo navdušenje bolj na široko. Seveda bi bilo največ vredno, če bi se zbirali v teh novih dramskih družinah novi igravci, ne pa morda tisti, ki so že doslej nastopali in so šli tokrat le pod drugo streho in pod drugačnim nazivom. V bistvu to še ni nikak velik korak naprej v kulturni angažiranosti. Treba je najti in razgibati še nove ljudi, treba je priti še do nove mladine, ki doslej morda ni še nič delala. O takoimenovanem Eksperimentalnem gledališču danes ne moremo še nič zapisati, ker imajo v četrtek šele prvo predstavo. Ce nas občutek ne vara, so si izbrali nekoliko prepompozen naslov. Vendar nas bodo morda presenetili s svojim nastopom. Pripravljajo Palutosovo veseloigro Meneh-mi. Gledališče mladih 65 pa je že odigralo svojo predstavo v režiji Jožka Lukeša. Odločili so se za Sylvanusovo dramo KORCZAK IN OTROCI, v drugem delu prireditve pa so brali pisma na smrt obsojenih. Vtis tega njihovega prvega večera je bil prijeten in nas je skoraj iznenadil. Vsaj predstava. Trije igravci so sodelavci naše radijske postaje in tedaj niso novinci v recitativu besedila, četrti iglavec pa se šola v neki privatni italijanski igrav-ski šoli. Kakor je že delo samo pisano v posebni tehniki nekake zamisli improvizacije in avtor tudi neprestano razbija iluzijo dramske poezije, ta'ko je tudi režija težila za tem, da je igravce znova in znova s klici soigravcev klicala v realnost. Posluževala se je minimalnih rekvizitov, čeprav v tem ni bila dosledna. Pogosto je kretnje in predmete samo nakazala, drugič je z njimi operirala. ske skupine Vloge so odigrali Saša Rudolf, Livij Valenčič, Drago Gašperlin, Savina Remčeva in še Roman Ljubič. Vsi so lopo rešili svoje vloge. Rudolf je ustvaril s skromnimi sredstvi, a zelo doživeto in s toplo glasovno barvitostjo lik zdravnika. Livij Valenčič je s svojim liričnim glasom in veselim, mladostnim temperamentom zaživel v nemškem neizprosnem častniku. Gašperlin pa je kot sprem-Ijevavec in kronist spretno vabil v igro in iz nje. Pri njem se sicer čuti manjša glasovna toplina in prepričljivost ter rahla izgovorna neizrazitost, odlikuje pa ga siguren, čeprav rahlo zanešen nastop. Savina Remec je morda nekoliko prevei odmaknjena igri ali vživetosti, zato je bil delno vtis kot da nekako ob robu spremlja dogajanje in ga še vedno kot na vaji komentira. Lep je tudi nastop Romana Ljubiča. Na eni strani so imeli igravci težko nalogo, ustvariti brez gledaliških oblek in brez mask iluzijo, na drugi strani pa so bili s tem načinom razbremenjeni vsega tistega, kar ima ši igravec izraznih sredstev in to od mimike do večjega gibanja na odru, od velikih do rahlih igravskih poudarkov. Tu je seveda vprašanje, kako bi se ti mladi igravci znašli. Verjetno je bil boljši način ta, ki ga je izbral režiser in je s tem razbremenil nastopajoče marsikatere odgovornosti. Branje pisem pa je bilo manj posrečeno. Najprej so se le redki povzpeli v recitativu do umetniške ravni, razen tega pa mimohodi s transparenti preveč kličejo na oder ulico. Zamiisel statičnosti cele grupe pa seveda tudi ni izvirna. Vtis, ki smo pa imeli, je bil ta, da je bil večer preveč mračen in turoben. Ti mladi 1'udje bi mogli narediti več kot komemoracijo. Lahko bi bili prinesli vsaj eno svetlo in odrešilno misel, ki bi nakazala njihovo in naše poslanstvo v nov svet im v novi čas. Glodavci so prisostvovali večeru pod psihološkim vtisom počastitve žrtev. V tej impresiji se marsikaj prezre. Težko bo skupina našla spet neko tako vodilno geslo večera za svoj drugi nastop. Takrat bo prišel njen nastop do polnega izraza. Sicer pa je občinstvo zelo toplo sprejelo in izrazilo sovje priznanje z dolgotrajnim ploskanjem. * Članek je bil namenjen že za prejšnjo štev. N. I- GOSPODARSTVO Sanacija goveje živine Naslednje tri živalske bolezni so najpogostejše in povzročajo živinorejcu najhujše skrbi, neprijetnosti in izgube: jetika, bruceloza ter slinavka s parkljevko. Objavljene so zakonske določbe in navodila za sanacijo jetične in brucelozne goveje živine, enake predpise in določbe pa se pričakuje tudi glede slinavke in parkljevke. — »Gazzet-ta Ufficiale«, to je državni uradni list, je objavil: a) V št. 187 z dne 31. 7. 1964 državni zakon z dne 9. junija 1964 št. 615 glede zdravljenja jetične in brucelozne živine. Podana so bolj splošna navodila in je torej smatrati ta zakon kot temeljni ali okvirni. b) V št. 131 z dne 26. 5. 1965 ministrski dekret z dne 11. marca 1965 z podrobnimi navodili glede zdravljenja goveje jetike. c) V št. 133 z dne 29. 5. 1965 ministrski dekret z dne 12. marca z načrtom za zdravljenje bruceloze. č) V št. 130 z dne 25. 5. 1965 ministrski dekret z dne 16. marca 1965, ki določa višino odškodnine za uradno zaukazan zakol okuženih živali. d) V isti številki je priobčen tudi ministrski dekret z dne 10. aprila 1965 z navo- dili glede proizvodnje in razdeljevanja tu-berkulina, ki ga uporabljamo za kontro- lo in zaznavanje bolezni. Temeljno načelo predpisov je, da je boj proti boleznim prostovoljen, a če se je priglasilo 60% živinorejcev ali tudi lastni-1 s proračunskim letom 1963-64 kov 60% živine, potem postane obvezen. Glavno besedo ima v tem oziru provincialni živinozdravnik. — Lastniki zaukazano pobitih živali dobijo odškodnino v znesku 80% razlike med cenitvijo žive živali in resnično iztrženo vsoto za meso in kožo. Mali živinorejci, to so taki, ki nimajo več kot 10 glav goveje živine, dobijo 100% odškodnino, a ne več kot 60.000 lir od vsake na ukaz pobite živali. Za zdravljenje jetike in bruceloze je vlada določila vsoto 40 milijard lir, in sicer po 4 milijarde na leto skozi 10 let, začenši Boj proti koloradskemu hrošču j že lani smo pisali, da postanejo razni škodljivci trdoživi, odporni ali imuni proti nekaterim uničevalnim sredstvom. I Tak primer nam nudi koloradski lirošč | ali krompirjevec. — Pred leti, ko se le ta škodljivec komaj razpasel v naših krajih, ga je uničil najnavadnejši DDT. Do 1. 1963 j sta izborno učinkovala Gesarol-Gaberol, tako za prašenje kot škropljenje. Že lani, še bolj pa letos se ne izplača več uporabljati onega za prašenje in tudi močnejši za škropljenje ni več tako zanesljiv. Potrebno se je ogledati po drugih učinkovitih snoveh. — Zelo mnogi se odločijo za svinčeni arzenat, ki je zelo učinkovit kot razpršilo, če razstopimo vsak kg svinčenega arzenata v količini do 300 litrov vode. Kljub temu pa je potrebno odsvetovali u- porabo svinčenega arzenata, ker je prehud strup in zahteva posebne pažnje. V zadnjih dveh letih smo dobili iz ZDA sredstvo SEVIN, ki je mnogostransko uporabljivo. Za človeka je Sevin prav malo strupen, dočirn deluje proti skoraj vsemu mrčesu, tako tudi proti krompirjevcu, raznim črvom in gosenicam in tudi proti živalskim ušem in kurjancem. — Na podlagi sevina je napravljenih zelo mnogo zaščitnih sredstev, nekatera za škropljenje, druga za prašenje. Za škropljenje proti koloradskemu hrošču je predvsem PANAM od tvrdke Monteschell (Montecatini + Schell), pa tudi Dorigamma od Sipcam. Škropi se navadno s 0,15% raztopino. Najboljše sredstvo na podlagi sevina za prašenje proti koloradskemu hrošču pa je ASP tvrdke Sipcam. Gospodarstvo preteklosti in bodočnosti Vsi gospodarski in sociološki teoretiki preteklega stoletja, ki so skušali nakazovati ali samo uganiti razvoj človeške družbe v našem stoletju in sploh v prihodnosti, so se v nečem zelo in — lahko rečemo — celo odločilno zmotili, namreč da niso predvide- li faktorja, ki dejansko v tem stoletju najmočneje vpliva na družbeni razvoj. Ta faktor je moderna tehnika. Ko bodo kdaj pozneje skušali dati najbolj odgovarjajoči naziv našemu veku, mu morda ne bodo dali ime atomski vek, kakor največkrat slišimo, ampak tehnični vek, kajti razbitje atomov in izdelava atomskih bomb je le eden izmed rezultatov moderne tehnike. Pred sto leti, ko so nastajale in se izpolnjevale razne gospodarske in socialne, pa tudi politične teorije, še absolutno ni bilo mogoče sklepati na današnji skokoviti razvoj civiliziranega sveta. Moderna tehnika je sicer logično izšla iz raziskav in preizkusov znanstvenikov in tehnikov preteklega stoletja (in seveda tudi tistih v prejšnjih stoletjih, ki so kot pionirji znanosti prispevali k napredku), vendar pa je v bistvu nekaj, česar ti sami niso predvideli, nekaj, kar je gospodarskim in socialnim teoretikom, pa tudi filozofom zmešalo račune, kot bi lahko rekli. Ne le navadni ljudje, ampak tudi teoretiki sami miselno le težko dohajajo razvoj, ki ga diktira moderna tehnika kol rezultat znanosti. Tehnični napredek je element, po katerem se današnja doba globoko razlikuje od prejšnjih dob človeštva: v tem spoznanju so si vsi edini. Malo pa je takih, ki bi se že zavedali, kakšne ogromne spremembe je ta element vnesel v življenje človeške družbe kot celote in kako odločilno je že vplival in vedno bolj vpliva na njeno bodočnost. Tehnika je povzročila največjo in edino revolucijo, ki je res radikalno spremenila oblike našega življenja in jih spreminja še kar naprej, v vedno hitrejšem ritmu. Temu razvoju se ne more nihče odtegniti, tudi če ga noče priznati oziroma noče prilagoditi svoje miselnosti pogojem novega življenja, zato naletimo tudi še danes na mnogo ljudi z miselnostjo, ki vpliva anahronistično in docela preživelo. Toda to razvoja ne more zavreti. Vendar je človek dolžan sebi, družbi in bodočnosti, da ne zaostaja za razvojem, ampak da skuša razbrati njegove pogonske sile, silnice, smeri in posledice. To dolžnost živo čutijo mnogi sodobni sociologi in tudi filozofi, ki preučujejo stvarnost tehničnega razvoja brez podedovanih predsodkov in skušajo graditi na izsledkih svojih raziskav hipoteze za bodočnost, ali bolje rečeno, o bodočnosti. Največjo pozornost pri svojih raziskavah so posvetili razlogom, ki so sprožili današnji tehnični razvoj, ki je postavil na glavo dosedanje gospodarske teorije. Eden teh raziskovavcev na področju gospodarstva in sociologije — in to eden najbolj bistrih in objektivnih — je Francoz Jean Fourastie, ki je napisal že vrsto temeljitih del o sodobnem gospodarstvu, o današnji civilizaciji, o moderni mehanizaciji in o socioloških spremembah v današnjem svetu, posebno pažnjo pa posveča vprašanjem, ki zadevajo medsebojno odvisnost izboljšavanja tehnike, dviganja proizvodnje, večanja potrošnje in spreminjanja sociološke strukture pri splošnem razvoju človeške družbe k novim, naprednejšim oblikam. V eni svojih knjig, ki ima naslov »Le grand espoir du XXe siecle« (Veliko upanje dvajsetega stoletja) razlaga vzroke izpre-memb, ki jih povzroča moderna tehnika na strukturo sodobne družbe, in hkrati odpira razglede v bodočnost, nič več s pomočjo ideoloških teorij, ampak na osnovi statističnih dejstev in verjetnostnega računa ter upoštevajoč človeško psihologijo. Predvsem je skušal ugotoviti zakonitost tehničnega razvoja v gospodarstvu, to je v proizvodnji in potrošnji. Glavni faktor razvoja in napredka je odkril v vedno večjih zahtevah potrošnikov, v temeljnem neravnovesju med naravno strukturo vedno večje proizvodnje, ki jo narekuje tehnični napredek, in naravno strukturo naraščajoče potrošnje, ki jo narekujejo spremenjeni pogoji družbenega življenja ter osebna težnja po zadostitvi, ki jo čuti vsak človek. Neravnovesje med tema dvema pojavoma racionalno pojasnjuje vse važne pojave in dejstva, ki jih opažamo v sodobnem gospodarskem razvoju: preseljevanje aktivnega prebivavstva, spreminjanje cen, gospodarske krize, zunanjo trgovino in davčno politiko. Eden izmed bistvenih rezultatov Fourastiejevih raziskav je ta, da se proizvodnja in potrošnja nujno čimbolj izenačujeta in da je opazili težnjo po taki izenačenosti v vsakem gospodarskem proizvodnem in po-trošnem sektorju posebej. Proizvodnja in istočasno potrošnja pa tudi povzročata strukturne spremembe v družbeni sestavi, in sicer tembolj, čimbolj se njuna količina veča. »Reakcije večajoče se potrošnje na večajočo se proizvodnjo se kažejo v trajni nestabilnosti, ki usmerja gospodarstvo v stanje, ki se globoko razlikuje od tradicionalnega ravnovesja, in dejstva zdaj že dajo predvideti splošne črte bodočega ravnovesja« — trdi Fourastie. (Dalje) VIRGILU ŠČEKU V SPOMIN Pred kratkim se je vršila zapuščinska razprava po umrli goriški deželi. Trst in Videm sta si razdelila premoženje. Goriška je imela 15 milijonov lir čistegai premoženja. To imovino, ki jo je ljudstvo zbiralo skozi desetletja, so si torej porazdelili. m. Dr. E. BESEDNJAK Videm je dobil 80 od sto, ostalih 20 od sto pa Trst, ki sta oba pasivna, torej brez premoženja in hudo zadolžena. Ali ni to zopet očiten dokaz, da je naš stari deželni odbor gospodaril v korist ljudstva? ZADRUŽNA TISKARNA Kakor so naši čitatelji brali med oglasi v Goriški Straži, je K. T. D. (Katoliško Tiskovno Društvo) v Gorici odprlo v lastnih prostorih v Riva Piazutta svojo tiskarno. Veseli smo, ko vidimo, kako se kljub mnogoterim težavam krepko gibljemo in želimo novemu podjetju največ uspehov. NAŠA IZOBRAŽEVALNA DRUŠTVA Na kvesturi so vpeljali za prireditve naših izobraževalnih društev novo zahtevo. Predstava se dovoli le tedaj, ako stoji na prvem mestu programa igra v italijanskem jeziku, ki jo morajo slovenski kmečki fantje in kmečka dekleta predstavljati, četudi ne poznajo italijanskega jezika. Ker je uvidelo oblastvo, da je ta zahteva! neizvedljiva, je pogoj znižalo in zahtevalo, da se mora deklamirati kot prva točka italijanska pesem. Na podlagi katerega zakona se to terja, ni nikomur znano. Kvestura dovoljuje v zadnjem času našim ^obraževalnim društvom dramatične predstave le pod pogojem, da dajo po posebni komisiji prej pregledati oder, ali odgovarja vsem zahtevam zakona. Seveda mora društvo komisiji plačati stroške, kar stane vsakokrat par sto lir. VERSKI POUK Fašistovska vlada misli izvršiti v državnem življenju Italije važno reformo. V nasprotju z vso preteklostjo zadnjega petdesetletja uvaja fašizem v italijansko šolo obvezen verski pouk. Priznati je treba, da pomeni ta reforma za staro Italijo velik korak naprej. Za nove pokrajine pa je stvar bistveno drugačna. Pri nas je verski pouk in verska vzgoja mladine že zdavnaj vpeljana, naši predniki so znali verski značaj šole trdovratno braniti in so vse poskuse nasprotnikov vselej zmagovito odbijali. Tako določa pri nas zakon, da se mora v ljudskih in srednjih šolah vršiti dve ure na teden verski pouk, in sicer kot obvezen učni predmet. Nadalje določa pri nas zakon, da podučujejo veronauk duhovniki, ker so pač oni po naravi za to poklicani in morejo le oni biti pravi tolmači naukov katoliške Cerkve. Taka je pri nas navada že od pamtiveka in nikomur ne pade na misel, da bi moglo biti drugače. Toda fašistovska vlada misli uveljaviti v verski vzgoji mladine drugačna načela. Verskega pouka naj bi ne vršili za to poklicani duhovniki, temveč učitelji. Cerkev, ki je po svojih duhovnikih doslej sama tolmačila mladini svoj nauk, bi prišla ob to pravico in zgubila svoj dosedanji vpliv. Reforma se ne strinja z naukom in načeli Cerkve. V naših krajih šola ni tolmačila učencem le nauka katolicizma, temveč je skrbela tudi za religiozno življenje mladine. Zato so bile poleg verouka obvezne tudi verske vaje, ki so se ponavljale večkrat v letu. Te vaje bi morale sedaj odpasti. Važno je tudi to, da bi se po novem sistemu verouk občutno zmanjšal, in sicer na eno tedensko uro za vse ljudske šole v mestu in na deželi. ZVEZA DRUŽINSKIH OČETOV Reforma, ki jo misli vpeljati fašizem v šolstvo, je torej za staro Italijo velik korak naprej, za nove pokrajine pa odločen korak nazaj. Naše matere in naši očetje se zavedajo dobro, da gre v tem vprašanju za duševni razvoj in blagor njihovih lastnih otrok in zato so v svojih zahtevah neomajni. Istih misli in ilste volje niso le Nemci, Hrvatje in Slovenci, temveč tudi Italijani iz novih pokrajin. Na Trentinskem je začelo med italijanskimi katoličani mogočno gibanje za,1 obrambo dosedanjega verskega pouka in na tisoče brzojavk je bilo odposlanih Mussoliniju. Vse občine dežele so se priključile gibanju in njihov klic je zadonel do Rima. Italijanski katoličani so storili še več! Organizirali so »Zvezo družinskih očetov« z izključnim ciljem braniti verski pouk v šoli. Toda tudi v Južnem Tirolu se je začelo med ljudstvom močno gibanje. Od vasi do vasi se pobirajo podpisi' za versko vzgojo mladine in tisoči mož in žena so že podpisali resolucijo na Mussolinija. Enodušna zahteva trentinskega ljudstva ima izreden pomen in veliko moč, ker so se tudi v stari Italiji vzdignili glasovi pritrjevanja. Primorski) Slovenci in Hrvati se priključujemo iz polnega srca našim nemškim in italijanskim sodržavljanom, kajti preko vseh političnih in narodnih razlik nas združuje z njimi isti ideal krščanske civilizacije. (Dalje) Zazdelo se mu je, da je izplul izmed čeri tolikih negotovosti. Spomnil se je, da živi v Edimburgu neki njegov prijatelj draguljar, B. Macculloeh po imenu, ki bi ga gotovo rad izučil v umetnosti razrerovanja diamantov. Samo nekaj mesecev, ali morda nekaj let bi moral hoditi v ta dolgočasni in skrivnostni uk, pa bi si pridobil dovolj znanja, da bi lahko uspešno razrezal in prodal Maharadžov diamant. Potem se bo spet lahko posvetil svojim verskim študijam in poglobil vanje z vso udobnostjo, kot bogat in dobro živeč študent, ki ga bodo vsi zavidali in spoštovali. V spanju so se mu prikazovali prizori rožnate bodočnosti in v jutranjem soncu se je zbudil spočit in vesel. Policija je dala zapreti Raeburnovo hišo, kar je nudilo duhovniku naj lepši izgovor, da se je odselil od tam. Potem ko je pospravil svoj kovček, se e podal na železniško postajo in ga pustil v garderobi. Nato se je vrnil v klub, kjer je nameraval prebiti popoldan in večerjati. Tam mu je dejal neki prijatelj: »Če boš nocoj večerjal tu, bož spoznal dva v resnici izredna človeka: češkega princa Florizela in starega Johna Vandeleurja.« »O princu sem že slikal, generala Vandeleurja pa sem včasih srečal v kaki družbi.« »General Vandeleur je osel,« je odvrnil oni. »Toda v mislih imam Johna, njegovega brata, velikega pustolovca in strokovnjaka za drage kamne, ki pa je tudi eden najfinejših diploma-matov, kar jih ima Evropa. Nisi slišal o njegovem dvoboju z vojvodom Val d’Orgeom? Ali o njegovih dejanjih in okrutnostih, ko je bil guverner Paragvaya, ali o sposobnosti, ki jo je pokazal, ko je rešil dragulje Sira Samuela Levija, ali o njegovih uslugah med indijskim uporom, s katerimi se je vlada sicer okoristila, a jih ni hotela priznati? Teci dol, sedi h kaki mizi blizu njiju in drži ušesa dobro odprta, pa boš slišal zanimive stvari...« »Toda kako ju bom spoznal?« epa D a a Hitadam audaim KU »To bo lahko. Princ je najodličnejši gentleman, kar jih premore Evropa, edina živeča oseba, ki ima res kraljevski videz in obnašanje. Kar pa zadeva Johna Vandeleurja, si predstavljaj Odiseja pri šestdesetih letih z brazgotino od sablje preko obraza.< Rolles je odhitel v obednico. Prijatelj je imel prav. Nemogoče je bilo zgrešiti dva taka tipa! Stari Vandeleur je imel močno postavo, ki se je zdela privajena najtežjim telesnim vajam in naporom. Ni bila ravno postava sabljača ali mornarja in tudi ne postava jezdeca, priraslega na sedlo, toda v njem je bilo nekaj od vsega trojega, nekaj, kar je bilo kot rezultat in odraz različnih vaj in spretnosti. Imel je drzen orlovski obraz, ki je izražal nesramnost in pohlepnost. Vsa njegova pojava je razodevala spretnega, nasilnega človeka brez pomislekov, in gosti beli lasje ter globoka brazgotina od udarca s sabljo, ki mu je brazdala obraz od čela do nosu, je še krepila divji vtis, ki ga je vzbujala njegova že tako grozeča glava. Kar pa zadeva češkega princa, je bil Mr. Rolles zelo presenečen, ko je spoznal v njem gospoda, ki mu je bil malo prej svetoval, naj bere Gaboriauja. Princ, ki se je le poredko pojavljal v tistem klubu, katerega časten član je bil kot mnogi drugi, jn zadnjič, ko se mu je bil približal, nedvomno čakal Johna Vandeleurja. (Dalje) ^ PO H TNI PREGLED Prvo mesto za Sovjetsko Zvezo Razgovor mod nmntl V prejšnjem tednu so odigrali v Moskvi košarkarske tekme za evropsko prvenstvo. .Tekmovanj se je udeležilo šestnajst reprezentanc, katere so razdelili v dve skupini. V prvi skupini so tekmovali domačini, ki so zmagali v vseli sedmih tekmah, ter Italijani, sveži zmagovavei tekmovanja »5 evropskih držav«. Italijanom je že trda predla, saj so klonili povsem nepričakovano tudi Finski po porazu s Sovjetsko zvezo. Toda opomogli so si in dosegli skupno pel zmag in s tem 12 točk, kot Češkoslovaška (ker je izgubila srečanje z Italijani, se je uvrstila na tre- NATECAJ ZA IZVIRNE NOVELE V SLOVENSKEM JEZIKU RAI — ITALIJANSKA RADIOTELEVIZIJA razpisuje natečaj za izvirne novele v slovenskem jeziku. Za natečaj velja naslednji PRAVILNIK Čl. 1 — Pogoji udeležbe a) Natečaja se lahko udeleže samo slovenski avtorji, ki stalno bivajo v Italiji. Izključeni so stalni in začasni uslužbenci in konzulenti RAI-a — Italijanske Radiotelevizije. b) Predložena dela ne smejo trajati več kol 20’ in morajo biti napisana za en glas. c) Predložena dela morajo bili napisana v slovenskem jeziku, izvirna in neobjavljena. Čl. 2 — Način udeležbe a) Udeleženci natečaja morajo poslati, na način in v roku, kot je to določeno v naslednji točki b), 4 izvode natečajnega dela, jasno in čitljivo natipkanih, označenih z geslom ali psevdonimom, brez kakršnegakoli znamenja, po katerem bi mogli spoznati avtorja. Geslo ali psevdonim mora biti natipkan tudi na posebni kuverti, v kateri naj bo list o avtorju in njegovem bivališču. Kuverta mora biti zalepi iena z voskom brez pečata. b) Natečajna dela je treba poslati na naslednji naslov: RAI — RADIOTELEVISIONE ITA1.IANA Tajništvo natečaja za izvirne novele v slovenskem jeziku — Via Fabio Severo 7 — TRIESTE in sicer s priporočeno pošiljko, ki jo 'e treba oddati na pošti najkasneje do 30. septembra 1965. Poštni pečat bo dokazoval datum odpošiljatve. c) Če bi se kak avtor udeležil natečaja z vec deli, mora biti vsaka novela označena z različnim geslom ali psevdonimom in odposlana kot samostojna pošiljka. d) Odposlani teksti udeležencem natečaja ne bodo vrnjeni. Čl. 3 — Ocenjevalna komisija Predložene povesti bo ocenila in nagrade iz Čl. 4 bo dodelila posebna tričlanska komisija, ki io imenuje RAI in proti sestavi katere ni priziva: imena članov komisije bodo objavljena v Radiocor-rere-TV, po Radiu Trst A ter v tržaškem in gori-škem tisku. Cl. 4 — Nagrade Avtorjem desetih najbolje ocenjenih novel bo dodeljena nagrada v znesku L. 50.000 (petdeset tisoč). Vsak avtor ne bo mogel dobiti več kot dve nagradi. Cl. 5 — Izvedba in programiranje novel a) Nagrajene novele bo Radio Trst A oddajal v dnevih, za katere si RAI pridržuje pravico, da jih določi v skladu s svojimi programskimi potrebami. b) RAI si nadalje pridržuje pravico, da lahko vključi v svoje sporede tudi tiste novele, ki jih komisija posebej priporoči. c) Za novele, ki jih bo RAI kakorkoli uporabil, bodo avtorji prejeli honorar po tarifi za novele, veliavni na Radiu Trst A v času oddaje. Cl. 6 Za natečaj ne prihajajo v poštev tiste novele, katerih avtorji se ne bodo povsem držali predpisov lega pravilnika. Cl. 7 Vsa sporočila o natečju bodo objavljena v Ra-diocorriere-TV, po Radiu Trst A in v tržaškem in periškem tisku. Cl. 8 Predpostavlja se, da vsi udeleženci natečaja poznajo in v celoti sprejemajo ta pravilnik. tje mesto). Sledijo še Izrael, Finska, Vzh. Nemčija, Romunija in Madžarska. V drugi skupini je gospodarila Jugoslavja, ki je nanizala kar sedem zmag in se tako uvrstila s prvim mestom v finale. Druga je bila Poljska. Sledile so nato naslednje ekipe: Grčija, Bolgarija, Španija, Francija, Zah. Nemčija in Švedska. Največ košev je v predtekmovanju zabeležila Jugoslavija (642), najmanj košev pa prejela Sovjetska zveza (370). Polfinalne tekme so bile zelo zanimive in borbene. Jugoslavija je porazila večne nasprotnike iz Italije s tesnim 83-82 (50-41), Sovjetska zveza pa je z lahkoto odpravila Poljsko z izidom: 75-61 (37-22). Nepričakovan je bil tudi poraz Cehov proti Bolgarom (70-77) v tekmi za peto mesto. V finalu za prvo mesto so se tako spoprijeli tekmovavci iz Sovjetske zveze in igravci iz Jugoslavije. Tekma je bila zelo borbena in prvi polčas se je končal v korist domačinov 29-25. Rusi so nato tudi zmagali z izidom: 58-49. Odlikovali so se Paulaskas (16), Petrov (14) in Volnov (8) za So-tietsko zvezo ter Djuric (16), Korac (9) in Daneu (8) za Jugoslavijo. V tekmi za tretje mesto je bila Italija poražena od raz:granih Poljakov (70-86). Končni vrstni red letošnjega evropskega prvenstva je naslednji: I. SOVJETSKA ZVEZA, 2. JUGOSLAVIJA, 3. POLJSKA 4. ITALIJA, 5. BOLGARIJA, 6. IZRAEL, 7. ČEŠKOSLOVAŠKA, 8. GRČIJA, 9. FRANCIJA, 10. VZH. NEMČIJA, 11. ŠPANIJA, 12. FINSKA 13. ROMUNIJA, 14. ZAH NEMČIJA, 15. MADŽARSKA in 16. ŠVEDSKA. ZENA IN DOM Moda. za vas Naše telo vedno izloča znoj, a v zmerni obliki in znojenja zato niti ne opazimo, ker hitro izhlapi. S to funkcijo namreč naše telo ureja svojo toploto in množino tekočine v telesu. Znojenje ni enako so vsem telesu: močnejše je pod pazduho, na dlaneh, po podplalih, na čelu, ob nosu, na bradi, na vratu in okrog spolovil. O bolezenskih vzrokih prekomernega znojenja tu sedaj ne bomo razpravljale. Ogledale si bomo ta problem s kozmetičnega vidika ter skušale odpraviti to nevšečnost, ki moti nas same in našo okolico. Posebno sedaj, ko je zelo vroče in soparno, se hitro in močno znojimo, poleg tega veliko več pijemo in tudi to povzroča znatno povečanje znojenja. Na dlaneh voda lahko hitro hlapi in nam zato ne smrdijo. Drugače pa je pri znojenju pod pazduho in pri znojenju nog, ker smo obute in oblečene ter znoj prepoji blago, ne izhlapcva, in ker telo izloča prav na teh predelih tudi določene snovi, ki dajo znoju duh, ta duh ostaja v obleki. Znojenje lahko delno omejimo s kozmetičnimi preparati, ki ne škodujejo koži, a njihovo delovanje seveda traja le nekaj časa. Tu vam lahko svetujem tekočino KIT, ki dezodorira in omeji znojenje: za 12 ur šibkejši preparat, za 24 ur močnejši. Seveda vsa la sredstva lahko uporabljamo le, ko smo kožo dobro očistile in posušile, kajti stroga osebna higiena je najvažnejša stvar. Posebno tiste dele kože, ki se močno potijo, moramo redno umivati s toplo vodo in z milom, nato pa še splakniti s hladno vodo. Ako se nam potijo noge, si jih po vsaki kopeli splaknemo v hladni vodi, kateri smo dodale dve žlici kisa, ali pa si jih otremo z limonovim sokom, kajti tako bo koža izgubila neprijeten duh. Za močnejše oblike znojenja je potrebno, da si vsa mesla, potem ko smo jih dobro posušile, namažemo z alkoholom, v katerem smo raztopile salicilno kislino (1 gram na sto gramov alkohola) in formalin (4 gr na 100). Paziti moramo tudi, da obuvalo ni gumijasto, ampak zračno in udobno. Znojenje dlani lahko omilimo enako kot zno-j jen je nog: z uporabo formalinovega alkohola zvečer, zjutraj pa z nekaj kapljicami limonovega soka in nato s kolonjsko vodo. M. M. So filmske igralke res toliko lepše Kot me navadne ženske? O tem smo razpravljali v družbi in nekateri moški so trdili, da so res lepše in da se druge ženske ne more';o meriti z njimi, češ, zato pa so jih izbrali, ker so bolj privlačne kot druge. Jaz pa sem bila mnenja, da so prav takšne kot druge čedne ženske in da le igra in maskiranje napravijo svoje. Sem imela prav? Ana Z. De!no si imela prav. Mnogo je deklet in žensk, ki so lepše kot marsikatera zvezda, pa kaj, ko filmski producenti zanje niti ne vedo. Z veliko ambicije in še več sreče pa en včasih povzpnejo do slave skoro povprečne ženske. In tu stopi v akcijo vrsta pripomočkov, ki spremenijo obraz, telo in tudi značaj. Ne smemo pa pozabiti na Rito Hay-word, Avo Gardner in ndkatere druge, ki bodo še dolgo izraziti primeri ženske lepote. MARTINA Razgovor s Tonetom Kraljem (Nadaljevanje z 9. strani) Z žrtvami stavb zadnje vojne se je izvečine postopalo prav vandalsko, ker ni bilo nikogar, ki bi se postavil ropanju predmetov v bran. V zadnjem času se je izboljšalo v toliko, da so bolj vredne stavbe prešle pod trdno upravo muzejev, kar pa še ni garancija za rcpariranje, ampak zgolj za rešitev obstoječega stanja, kor je skoro vse obešeno na rame lastniku, ki tega izvečine ne zmore. V kakšnem stadiju je danes Vaše necerkveno slikanje? V kolikor je moje umetniško udejstvovanje del celotnih okoliščin, se z javnim delom ne morem ravno pohvaliti, ker je to pretežko breme za posameznika. Med starejšimi kolegi se je ustvaril nekak koncern akumulacije brez ozira na ostale, mogoče celo enakih kvalitet, ki so postali po nujnosti razmer pravi proletarci, medtem ko se pretirano favorizira mladino, ki se vsakoletno najmanj po algebrični lestvici producira z vsemi pravicami do življenja. Ker praktično ne maram biti konjunkturist, je logična posledica zaprtost vase, v kateri si moram graditi sam brez vsaike družbene pomoči najnujnejše potrebno v umetnostnem in družbenem smislu. Sem spada poleg dragega ustvarjanja tudi plasiranje mojega dela v javnosti preko razstav, galerij itd. Kako gledate na abstraktno umetnost? Se vam zdi, da gre razvoj evropskega in svetovnega slikanja v tej smeri, ali se usmerja spet v figurativno slikarstvo? Težko je prerokovati. Vsekakor se bo moralo sčasom oddvojiti zrno od plevela, katerega je po mojem mnenju v obilici, ker skuša vsak sebe uveljaviti z čimvečjo duhovitostjo in spretnostjo, ki ni vedno ne umetnišso vsebinska, ne likovno logično grajena. Kako gledate na Picassa in na Chagalla? Med moderno predstavljata oba, Picasso in Cha-gal, neko očetovstvo, čeprav sta oba le očima. Uspeh, katerega sta oba dosegla po slični liniji, zavisi mnogo od ambienta. Imela ta oba srečo na umetniški borzi oziroma med borzijanci z umetninami, eden preko ekspresije in po absolutnem tovrstnem prodoru preko kubizma in osebnih muk, drugi od ekspresijonizma do formalno prefinjenega primitivizma. Koliko se je napravilo malih in velikih pregreh na njun račun in se jih še bo, je težko predvideti, čeprav niso storjene vedno v taki osebnostni potenci, kot jo onadva predstavljata. Dosegljivi zgledi pač vlečejo. Kaj bi kot slovenski umetnik še radi povedali našim bravcem? So razlogi, da o nekih podrobnostih mojega delovanja na Primorskem še ne morem govoriti. Ko zaključim svoj opus, bom tudi o tem jasno in brez obzirov govoril. Eno je jasno, da sem moral pod silo razmer pri vsem tem delu zadrževati likovno izražanje na mejah, ki so bile in so tudi danes dostopne širšim slojem, katerim je bilo vse to namenjeno in v likovni obliki, ki naj bi bila v korist gibanju, v katerem je delo nastajalo. Želel bi le, da to ogromno delo, nagrmadeno vzdolž cele meje, ne bi ostalo brez koristi tistim, katerim je bilo dano, in namenu, kateremu je bilo določeno. n NAŠE v Po povesti 0. Cunrada me Miki Muster ^ J 367. Koča je bila kakih dve sto milj severozahodno od Grey Loona in Jim je opazil, da se Baree sedaj ozira proti jugozahodu. Prvi znaki bližajoče se pomladi so v Bareeju zbudili veliko hrepenenje po starem domu. V sanjah je spet srečaval Nepeeso in nežno cvilil. Jim ga je začuden opazoval in se trudil, da bi uganil njegovo skrivnost. 368. V aprilu je Jim Carvel povezal krzna in se namenil na postajo Lac la Bichc. Baree ga je spremljal pol poti. Nekega večera se je vinil nazaj h koči. Jim je sam nadaljeval pot in dobro prodal krzna. Na povratku ga je vznemirjala misel na Bareeja. Ga čaka doma ali je pobegnil? Baree ga je čakal na pragu in Jim ga je od veselja objel. 369. Vse do junija sta Jim in Baree ostala v kolibi. Ko so se začeli razcvetati prvi cvetovi, sc je Jim Carvel pripravljal na pot. Baree ga je nemirno opazoval in gledal proti jugozahodu. Jim ga je potolažil: »Spremenil sem svoje načrte, prijateljček. Skupaj bova odpotovala.« Z roko je pokazal na jug: »Pojdiva torej nazaj!« 370. Čudno razpoloženje je prevzemalo Jima na tej poti. Ni bil praznoveren, nikoli ni verjel v vraže, in vendar je čutil v Bareejevi želji po vrnitvi nekaj skrivnostnega. Vedel je, da se hoče Baree vrniti na čisto določen kraj. Ta želja je začela vedno bolj vzbujati njegovo rr:'ovednost in brez premislekov je prepustil Bareeju vodstvo. 371. S kompasom je preverjal smer, v katero je hitel pes. Bil je jugozahod. Tretjega dne je nalašč obrnil korake proti zahodu. Takoj je opazil spremembo v Bareejevem obnašanju. Sprva je stopa' za njim nemirno, potem žalostno. Opoldne se je Jim spet obrnil naravnost na jugozahod. Baree je veselo stekel naprej in ga daleč prehitel. 372. Odtlej je Carvel poslušno hodil za Bareejem. 2e je mislil, da ga pes vedi v Lac Bain. Toda Baree je stopal mimo McTaggartovih pasti, ne da bi se zaustavil. Tekel je tako hitro, da je včasih Jimu izginil izpred oči. Hitel je naravnost na jug in nestrpno cvilil, če je Jim hodil prepočasi. Slutil je bližino doma, bližino Nepeese.