____    87    ____
Novičar iz domačih in tujih dežel.
z Dunaja. — Smrt nemškega cesarja našla je tudi pri nas mnogostranskih odmevov. V prvi vrsti izrazil je cesar sam svoje sočutje in milovanje knezu Bis-marku naravnost, posredno pa tudi osebno nemškemu poslaniku knezu Reuss-u na Dunaju in pa novemu nemškemu cesarju Frideriku. — Zbornica poslancev, katera je imela minuli petek, smrtni dan nemškega cesarja, javno sejo, in predsednik S molka sam izrekel je takoj po pričeti seji žalovanje in milovanje zbornice potem je v znamenje žalosti predlagal takoj sklep seje.
Milovanje izrekli so enako bodi si osebno, pismeno ali brzojavno vse odličnejše osebe cesarske rodbine in političnih krogov.
Pri pogrebu zastopal bode našega cesarja naš ce-sarjevič, ki se poda v ta  namen v Berolin.
V  državnem zboru so, kakor smo že zadnjič omenili, sedaj še vedno bolj pomenljive razprave v bud-getnem odseku, kakor one javnih sej.
V  zadnjih dveh javnih sejah bila je naj zanimivejša razprava o zakonu odškodovanja katehetov v ljudskih šolah.
Ena vrsta govornikov zagovarjala je pravico državnega zbora, sklepati o tej zadevi, druga branila je pravico deželnih zborov. Zanimiv je bil, kakor smo že v zadnji številki „Novic" omenili, govor Heinrich-ov. Včeraj odgovarjal je temu govorniku načelnik Nemškega ^Schulvereina" Weitloff, ki je bil pa v svojem go-Toru tako malo srečen, da mu vkljub različnih v govor pomešanih neslanih šal, — še lastni pristaši niso hoteli dajati tako zaželjenega odobravanja.
Gosposka zbornica zboruj danes in ima med drugem na dnevnem redu poročilo odsekovo ozakonu za rad odpisavanja zemljiškega davka pri vremenskih nezgodah"
Glede daljnih razprav deželnega zbora je danes že gotov, da se budgetna razprava ne prične pred veliko nočjo, temveč skoraj gotovo še le v drugi seji po veliki noči. Prva seja po praznikih pa bode dne 6. aprila. —
Pred nekaj časom nastala je govorica, da namerava cesar odpotovati za nekaj tednov na ptuje. Tej govorici oporekalo se je v časnikih, ki so z vlado v oski zvezi.
Nemška. — Berolin postal je vsled smrti cesarja Viljema minuli petek središče vsega poličnega zanimanja o tem tednu. Po komaj trodnevnem resnem bo-lehanji umrl je dne 9. t. m. malo da ne 911etni starček Viljem.
Vse se je po tej dogodbi poprašavalo, kako bode vplivala ta dogodba na bolnega nemškega cesarjeviča, ki je po smrti očetovi postal sam cesar nemški. O vtisu naznanila smrti očetovi na bolnega cesarjeviča se poroča, da se je ta novica naznanila pred vsem soprogi cesarjevičevi, po tem zdravnikom, potem pa se je ce-sarjeviču sprehajajočemu se na vrtu nesel dotični telegram. — Ko cesarjevič bere naslov: „Njegovemu veličanstvu cesarju Frideriku itd. — razumel je takoj vsebino depeše, jo odložil nazaj, se glasno zjokal čez nekaj časa pa vendar odpečati brzojav ter se takoj poda v svojo sobo, kjer ga je tolažila enako potrta soproga. Kasneje pa se je podal na delo in je sprejemal brzojave, odgovarjal in pa razpolagal vse potrebno ali dan.
Odločil se je drugi dan odpotovati v Berolin. Zdravniki izrekli so, da sme potovati, ne da bi se bilo bati posebnih nasledkov. — Dejansko odpotoval je nov nemški cesar v soboto jutro ob 9. uri dopoludne s posebnim vlakom proti Berolinu.
Potovanje proti Berolinu bilo je srečno in sijajno. Še pred prihodom v Genuo pričakoval ga je na postaji laški kralj Humbert, izrekel mu je svoje sočutje, objela sta se srčno in na pozdrav laškega kralja odgovoril je nemški cesar na listeku, ter se spominjal enakega mi-lovanja takrat, ko je umrl laški kralj Viktor Emanuel, oče sedajnega kralja. — Enako pozdravljali so cesarja v Milanu, v Monakovem, v Lipsiii, na državno mejo pa si je cesar naročil svoje državno ministerstvo tam sprejel je v svojem vozu ministre s knezom Bismarkom, s katerem se je dolgo razgovarjal ter ga konečno naprosil v njegovem vozu ostati do Berolina.
Cesar bil je namenjen takoj po prihodu svojem obiskati mrtvega svojega očeta in potem svojo mater, toda, ko se vlak bliža Berolinu začel je silovito sneg nesti, nastala je naenkrat prav Božična zima. To je sililo cesarja, da se je takoj po prihodu v Berolin takoj v vozu s svojo soprogo podal v Charlotenburg.
Soproga cesarjeva, cesarica Viktorija, pa se je kmalu po prihodu podala v cerkev, kamor so oni večer prenesli mrtvega cesarja.
Pogreb cesarjev odločen je na prihodni petek in vdeležili se ga bodo zastopniki vsih evropejskih vladarjev deloma vdeležil se bode pogreba tudi cesar sam, v kolikor mu bode to dopustilo zdravje njegovo.
Zoper dosedanjo navado razglasil je takoj v pon-deljek nov nemški cesar manifest: ;,do svojega ljudstva" in pa pisanje do državnega kancelarja. V teh pismih izreka, kako hoče,  da se vlada njegovo ljudstvo.
-----    88    -----
Vsa poročila potrjujejo, koliko se sploh čudijo, da nov cesar v nasprotji z navadami Bismarkovimi odločno izreka liberalno vladanje. En del manifesta pravi do besede: „Varno stoječa v lastni moči je Nemška spoštovana v svetu narodov; zahteva samo, da se more razveselevati pridobljenega mirnega razvoja. Da je tako, zahvaliti se imamo cesarju Viljemu. Prešinen od velikosti naloge, obračalo se bode vse moje prizadevanje, delo nadaljevati v onem duhu, v katerem se je ustanovilo: Nemško storiti v zavetje miru, v soglasji z zaveznimi vladami in pa z ustavnimi organi Nemške države in Pruske, gojiti blagostanje nemške dežele/^ —
Potovanje je novi cesar srečno prestal in kolikor se čuje, pooblastiti namerava svojega sina samo za posebne slučaje, sicer pa hoče vladarstvo obdržati v lastnih rokah.
Francoska. — Smrt nemškega cesarja tukaj v obče ni zbudila takih izgredov, kakoršnih so se nekateri bali. Ako pa so nekateri časniki vendar poskušali ščuvati zoper „Nemško" in grditi umrlega cesarja, — toda vlada je vse take liste zasegla in se je sploh ogibala dražiti čutje Nemcev.
Laška. — Časniki z zadostenjem odobravajo pozdrav nemškega cesarja po laškem kralju in izrekajo — da sta se pri tem pozdravu objela laški in nemški narod, katera bodeta sklenila še ožje prijateljstvo.
Bolgarska. — Vlada odložila je takoj odgovoriti na pisanje Turške, v katerem izreka nepostavnost sedanjega bolgarskega kneza Ferdinanda.