Štajerski Ptuj, četrtek, 21. avgusta 2003 letnik LVI . št. 33 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 250 SIT Natisnjenih: 12000 izvodov ISSN 7704-01993 ÏO ÏO iO> = 0 ■ sd-= 0 !o iN- Priloga Gremo v šolo Stran 15-18 Zavr~ 7. občinski praznik Stran 3 Kidri~evo Zgodba o cesti Stran 5 Destrnik 22. kmečki praznik Stran 9 Ptuj Bodo šli na cesto? Stran 10 Zetale . Po suši še neurje Haloz bog nima rad ... Območje občine Žetal, še posebej v smeri proti Maclju, je v torek, 19. avgusta, okoli enih zjutraj prizadelo hudo neurje z orkanskim vetrom in točo. Česa takega ne pomnijo niti najstarejši Haložani. Kot je nekaj ur po noči groze povedal poslanec v državnem zboru in župan ob~ine Žetale Anton Butolen, je po zbranih podatkih, ki so jih analizirali na torkovi večerni izredni seji občinskega sveta, orkanski veter v smeri od Žetal proti Maclju poškodoval kar 23 različnih objektov. Kot za šalo je odpihnil strehe in ostrešja z dveh stanovanjskih hiš in dveh pomožnih gospodarskih poslopij. Delci ostrešja in kritine so leža- li tudi do 200 m vstran od hiš in pri tem poškodovali tudi 3 avtomobile. V osmih minutah je orkanski veter podrl več električnih in telefonskih drogov, izpulil ali prelomil nekaj deset sadnih in gozdnih dreves, močno so poškodovane krajevne ceste, toča, ki je bila ponekod velika kot oreh, pa je v omenjenem pasu skoraj popolnoma uničila večino sadja, vinogradniškega pridelka ter do konca potolkla že Privlařni poletni izbiri: 1.) Polo že za 1.980.000 SIT aU 2.) Polo basis trendUne z ^ brezplačno klimo in Jj^fc električnim paketom = do 350.000 SIT prihranita* Dominko d.o.o.. Zadružni trg 8, 2251 Ptuj 02 / 788 11 62,788 11 64,788 11 65 ^RELAX' SPECIALIST ZAADRIATIC Haložan Natak anca 8 Med 23 poškodovanimi objekti je v no~i groze mo~no poškodovalo tudi hišo in gospodarsko polopje Pulkovih v Žetalah 58. od suše prizadete poljščine. O znesku škode je za sedaj še težko govoriti, kajti regijska komisija Uprave za zaščito in reševanje prvi dan dela ocenjevanja še ni povsem dokončala, zagotovo pa znaša nekaj deset milijonov tolarjev, zato bodo na občini dali vlogo za sanacijo. Več na strani 7. M. Ozmec Računalniki po odličnih cenah ^ J www.nmlron.s! ^e/i zakladi nQokrnjenQ narave Šest velikih zlatih medalj POMURSKE MLEKARNE, d.d., INDUSTRIJSKA ULICA 10, 9000 MURSKA S0B01A Drevesa, velika do 10 m, je orkanski veter izpulil kot za šalo. rau^a polja 1 na ravnem polju je stal en beli grad... Vaško Atanasovski kvartet Petek 29.8. ob 20.00, Golf igrišče Ruj Sponzor koncerta: .03 do sobote 30.8.03, ob 21.00 Kungota na dravskem polju Predprodaja vstopnic: Ptuj: IVIenjalnica Luna, Radio Tednik Ptuj Gorišnica: Bencinski servis Ziher Maribor: IVIenjainica Luna Doma Dijaki opravljajo popravne izpite Ljubljana - V skladu s šolskim koledarjem v srednjih šolah dijaki od ponedeljka opravljajo popravne izpite v jesenskem izpitnem obdobju. Tako imajo tisti dijaki, ki morebiti po zaključku šolskega leta niso bili uspešni v junijskem roku ali pa so imeli preveč popravnih izpitov, da bi jih opravili v enem roku, tokrat možnost izpite le opraviti in zaključiti šolsko leto. ^"Vatikan razpihuje nestrpnost" Ljubljana - V Društvu za integracijo homoseksualnosti (DIH) so se odzvali na dokument, s katerim je Vatikan politike nedavno pozval k nasprotovanju uzakonitve istospol-nih zakonskih zvez. Predstavniki omenjenega društva so sicer "močno zaskrbljeni' zaradi prezira cerkve do znanstvenih ugotovitev mednarodnih institucij, vendar pa niso presenečeni, "saj je Sveti sedež prebivalce držav, kjer pravno urejajo skupnosti parov istega spola, že v marca izdanem slovarju seksualnih terminov označil za globoko motene osebnosti'. Po prepričanju DIH cerkev z vatikansko doktrino prezira slovensko ustavno ureditev, razpihovanje nestrpnosti pa je obenem tudi kaznivo dejanje. Cerkev s tem dokumentom prezira tudi določila splošne deklaracije človekovih pravic Organizacije združenih narodov, po kateri je vsakdo upravičen do uživanja vseh pravic in svoboščin, in smernice Evropske unije, ki države članice in kandidatke za pristop v številnih aktih usmerja k pravni ureditvi partnerstev oseb istega spola, so v izjavi za javnost zapisali predstavniki DIH. Spet s Hrvaško o NEK Ljubljana - Minister za okolje, prostor in energijo Janez Kopač je hrvaškemu ministru za gospodarstvo Ljubu Jurčiču poslal odgovor v zvezi z zahtevkom za reševanje spora po mirni poti, ki se nanaša na nadomestitev škode zaradi nedobavljene električne energije iz Nuklearne elektrarne Krško (NEK) za obdobje od 1. julija 2002 do vključno 18. aprila letos. V odgovoru minister Kopač sporoča, da je slovenska stran z namenom čim prejšnje sporazumne rešitve vprašanj, ki izhajajo iz zahtevka, pripravljena na neposredne pogovore, in predlaga, da se določita datum in kraj pogovorov. Občutno dražje kurilno olje Ljubljana - Cene naftnih derivatov so se v ponedeljek opolnoči v skladu z vladno uredbo o oblikovanju njihovih cen spremenile: nekoliko se je pocenil neosvinčeni 98-oktanski bencin, občutneje pa se je podražilo kurilno olje za ogrevanje. Cene neosvinčenega 95-oktanskega bencina in dizla so zaradi znižanja trošarin ostale nespremenjene. Neosvinče-ni 98-oktanski bencin se je pocenil za 0,4 tolarja na 193,60 tolarja za liter, medtem ko neosvinčeni 95-oktanski bencin v prihodnjih dveh tednih še vedno stane 188,60 tolarja za liter. Za dizelsko gorivo je še naprej treba odšteti 163,50 tolarja za liter, kurilno olje pa se je podražilo za štiri tolarje na 88,70 tolarja za liter. Po svetu Libija želi normalizirati odnose z EU Bruselj - Libijski voditelj Moamer Gadafije po dogovoru o izplačilu odškodnin svojcem žrtev napada na ameriško letalo družbe PanAm nad škotskim mestom Lockerbie leta 1988 izrazil željo po normalizaciji odnosov z Evropsko unijo. V telefonskem pogovoru s predsednikom Evropske komisije Romanom Prodijem naj bi Gadafi po besedah tiskovnega predstavnika komisije Michaela Manna med drugim "vnovič izrazil pripravljenost za zaključek bolečega poglavja o Lockerbieju ter prizadevanje po vnovični umestitvi Libije v mednarodno skupnost'. Kot je še dodal Mann, je Gadafi prav tako pripravljen "spoštovati vse pogoje", ki so jih za odpravo sankcij proti Libiji iz leta 1992 določili Združeni narodi. Srbija želi sodelovanje New York - Podpredsednik srbske vlade Nebojša Covič je na izredni seji Varnostnega sveta ZN dejal, da je Srbija trdno zavezana sodelovanju z mednarodno skupnostjo, ne samo glede vprašanja Kosova, ampak tudi glede vprašanj v celotni regiji. Covič je še opozoril, da se je v zadnjih treh letih skupina kosovskih Albancev odločila, da s Kosova prežene vse Srbe, prestraši vse begunce in razseljene ter tako konča etnično čiščenje pokrajine. Po njegovih besedah bi civilna misija ZN na Kosovu (UNMIK) in mednarodne mirovne sile KFOR na Kosovu lahko storile več, kot so doslej. Konec državljanske vojne v Liberiji Akra - Liberijske oblasti in predstavniki dveh liberijskih uporniških skupin so v ganski prestolnici Akra nocoj podpisali mirovni sporazum, s katerim naj bi se končala štiriletna državljanska vojna v Liberiji. Sporazum predvideva oblikovanje prehodne vlade, ki bo na oblasti dve leti in bo pripravila volitve. Sporazum so podpisali predstavniki gibanja Združeni Liberijci za spravo in demokracijo (LURD) in Gibanja za demokracijo v Liberiji (MODEL) ter predstavniki vlade, ki je nasledila režim dotedanjega predsednika Charlesa Taylorja. Ob podpisu sporazuma je bil navzoč tudi ganski predsednik John Kufour, pa tudi predstavniki Združenih narodov, Evropske unije in Afriške unije. /sta/ G. Radgona • Kmetijsko-živUski sejem 1460 razstavljavcev iz 21 držav Družba Pomurski sejem bo tudi letos v Gornji Radgoni pripravila mednarodni kmetijsko-živilski sejem - že 41. Svoja vrata bo odprl to soboto, 23. avgusta, ter se bo na razstavnem prizorišču v Gornji Radgoni odvijal vse do sobote, 30. avgusta. Letos se bo na največjem sejmu kmetijsko-gospodarskega značaja pri nas predstavilo 1460 razstavljalcev iz 21 držav, v času sejemske prireditve pa bodo zanimive spremljevalne prireditve, bogat strokovni program ter ocenjevanja in podelitve priznanj kakovostnim izdelkom. Skupna razstavna površina na 41. kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni letos znaša 55.000 kvadratnih metrov, pred sejmom pa je na novinarski konferenci direktor Pomurskega sejma Janez Erjavec povedal: "To bo za nas že tretja sejemska prireditev v tem letu, septembra pa bomo pripravili še sejem Sodobna vojska. Tolikšno število sejmov je tudi za nas svojevrsten rekord. Verjamem, da bo letošnji kmetijsko-živilski sejem najkvalitetnejši doslej. Na sejmu bodo svoje državne predstavitve pripravile Italija, Nemčija in Avstrija. Nosilec italijanske predstavitve je Ministr- stvo za kmetijstvo, predstavile se bodo posamezne pokrajine, aktivno pa bodo sodelovali tudi komercialni ponudniki s področja kmetijstva in prehrane. Nemčija bo na sejmu predstavila opremo za živilsko in kmetijsko proizvodnjo. Težišče predstavitve Avstrije, natančneje Gradiščanske, pa bo na vinih." Tokratni sejem bo odprl predsednik vlade mag. Anton Rop, svoj prihod v Gornji Radgono pa so za soboto napovedali tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Franc But, številni člani državnega zbora in sveta, veleposlaniki ter tuje diplomacije. Na 55.000 kvadratnih metrih razstavnih površin - od tega 19.500 kvadratnih metrov v halah - bosta najbolje zastopana kmetijska oprema in orodja, kmetijska mehanizacija, živila, semena, sadike, sredstva za prehrano in varstvo rastlin ter Na novinarski konferenci so Mateja Jaklič, mag. Anton Vodov-nik, direktor Pomurskega sejma, d.d., Janez Erjavec in dr. Alojz Slavič (od leve) predstavili 41. mednarodni kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni. Evropska unija in mi Transport Transport predstavlja približno 7 odstotkov bruto družbenega produkta Evropske unije in skupaj s povezanimi dejavnostmi in industrijo prevoznih sredstev zaposluje 14 milijonov ljudi. Po podatkih iz petnajsterice vidno narašča. Samo cestni promet naj bi se do leta 2010 v primerjavi z letom 1998 povečal za 50 odstotkov. Naraščata tudi letalski in pomorski promet, slednji danes opravi približno tretjino trgovine med članicami in 90 odstotkov med EU in tretjimi državi. Podobne trende je v prihodnje pričakovati tudi v Sloveniji. Evropa se zaradi naraščajočega transporta ubada s številnimi težavami. V cestnem omrežju dnevno zabeležijo 7500 kilometrov cestnih zastojev, 43 tisoč žrtev na cestah v enem letu, zamude letal ter posledično povečano porabo goriva. Negativne posledice, ki se ob tem pojavljajo so še predvsem višji stroški, večje obremenje- sredstva za prehrano in varstvo živali, kmetijske gradnje, oprema za vrt in okolico hiše, stroji in oprema za živilskopredelo-valno industrijo ter sredstva in materiali v živilski predelavi, transportna sredstva in oprema, preostanek (5%) pa bo pripadel različnim institucijam (občine, območne obrtne zbornice, kmetijsko-gozdarske zbornice, šole, ...). Novost na sejmu je nova vzorčna razstava opreme za kmetijske objekte. Hala, ki so jo poimenovali aplikacijska, je razdeljena na dva dela. "Prvi del predstavlja stalno vzorčno razstavo najaktualnejših novosti v kmetijstvu, kot so oprema za hleve, drugi del pa predstavlja najnovejša spoznanja za kmetijstvo s področja računalniških programov, ekološke pridelave vrtnin, integrirane pridelave. V tej hali bo tudi sadjarska razstava, predstavila pa se bo tudi klasična žganjekuha. Poseben poudarek v tem delu razstave je namenjen zdravi prehrani kot pomembnemu viru zdravja," je o novosti povedal Janez Erjavec, ki je spregovoril tudi o razstavi živali, ki bo letos največ pozornosti namenila visoko kakovostnim živalim za proizvodnjo mesa in predstavitvi kolektivnih blagovnih znamk pri reji živali ter pri mestnih izdelkih. Med novostmi, ki jih bo družba Pomurski sejem predstavil v tem okviru, so v letošnjem letu najpomembnejše izgradnja novega govejega hleva v bližini maneže, izdelava novih stojišč in boksov za goveje živali. Pred sejmom so bila opravljena številna ocenjevanja, priznanja najboljšim pa bodo podeljena v času sejma. V času sejma bodo pripravili številne spremljevalne prireditve. Na dan otvoritve bodo odprli mednarodno likovno razstavo Vinogradi obeh bregov Mure, na kateri bodo predstavljena dela iz bilateralne, avstrijsko-slovenske slikarske kolonije, ki je letos potekala julija. V nedeljo, 24. avgusta, bodo na ljutomerskem hipodromu potekale kasaške dirke za veliko nagrado Pomurskega sejma. Kasaške dirke, ki so se v preteklosti med sejmom odvijale na dirkališču v Gornji Radgoni, se letos v Ljutomer selijo zato, ker se vodstvo ljutomerskega kasaškega kluba z lastniki steze v Gornji Radgoni (radgonskim AMD) niso uspelo pogoditi o ceni najema. Prav tako bo to nedeljo državno sekaško tekmovanje lastnikov gozdov, predstavljena pa bo tudi lipiška klasična šola jahanja. V okviru prireditve Dediščina oblačilnega videza na Slovenskem bo sedem skupin iz cele Slovenije to nedeljo predstavilo oblačilni videz slovenskega kmečkega prebivalstva razvojno skozi čas. V času sejma se bodo srečale tudi vse dosedanje vinske kraljice Slovenije in vinske kraljice sosednjih držav, potekale bodo viteške igre, izbira največje buče, zadnji dan sejma pa bo še tekma v kriketu. Sejem bo tako odprt od 23. do 30. avgusta med 9. in 19. uro, vstopnice pa bodo za odrasle stale 900, za mladino pa 400 tolarjev. Udeleženci odrasle skupine bodo za vstopnico odšteli 700, skupina mladine pa 300 tolarjev po osebi. Miha Šoštarič vanje okolja in negativni vplivi na zdravje ljudi. V EU so že izračunali, da naj bi v prihodnjih 15 letih za odpravo nakopičenih tažav potrebovali 400 milijard evrov. Petnajsterica pa si je že postavila tudi strateške cilje transportne politike. Glavni so: povečanje kakovosti prevozov s povezavo različnih transportnih sistemov; učinkovito delovanje skupnega notranjega trga s pomočjo uporabniku in okolju prijaznih prevoznih sredstev ter izboljšanje prometnih povezav. Z vstopom Slovenije v EU bodo tudi v naši državi, kjer beležimo primerljive podatke, ti cilji med prioritetnimi. V transportnem sporazumu med Slovenijo in EU je določeno, da si države podpisnice prometa sicer ne bodo omejevale, zato ekskluzivne pravice za zmanjševanje tranzitnega prometa ne bo, razen, če ne bo ogrožena varnost, infrastuktura ali okolje. V Sloveniji je v prihodnje pričakovati preusmerjanje prevozov na okolju bolj prijazne načine (s cest na železnico), kar pa je že ena glavnih nalog slovenske Resolucije o prometni politiki. Sicer pa naša država v zadnjem obdobju posveča večjo pozornost gradnji ustreznih prometnic, za kar od EU prejema predpristopno pomoč iz programov PHARE in ISPA. V prihodnje naj bi evropska sredstva za gradnjo prometne infrastrukture dobila tudi iz ko-hezijskega sklada. Slovenija je v pogajanjih na področju transporta v celoti sprejela evropski pravni red. Prehodnih obdobij ali trajnih izjem ni. Evropski pravni red na področju transporta, ki ga je sprejela naša država, ureja liberalizacijo dostopa na prometni trg in medsebojno priznavanje diplom, certifikatov in drugih kvalifikacij; odpravo omejevanja konkurence s harmonizacijo tehničnih in drugih standardov; oblikovanje enotnih pogojev za državne pomoči in opravljanje javne službe; izboljšačnje prometne varnosti in zaščito potrošnikov ter vpliv prometa na okolje. Pravila, ki urejajo skupni evropski prometni trg, temeljijo na načelu svobode gibanja, ne-diskriminacije in enotnosti pogojev za opravljanje kopenskih, letalskih in pomorskih transportnih storitev, kar pomeni, da prevozniki države članice opravljajo prevozne storitve na celotnem območju EU pod enakimi pogoji kot to počnejo doma. Slovenske prevoznike čaka več sprememb, ključna pa je, da po vstopu v EU ne bo več treba opravljati carinskih formalnosti pri prometu blaga med Slovenijo in drugimi članicami EU. V Sloveniji je zato pričakovati upad povpraševanja po storitvah špediterjev. Hkrati pa v bo naši državi še naprej mogoče opravljati vse carinske formalnosti v zvezi z uvozom blaga iz tretjih držav v države EU in tudi izvozom blaga iz EU v tretje države, kjer bodo špe-diterske storitve potrebne. Anemari Kekec Zavrč • 7. občinski praznik Prelepe nase Haloze Tako se je glasila pesem, ki so jo ob izteku praznovanja sedmega občinskega praznika konec minulega tedna zapeli ljudski pevci v Zavrču, ki nastopajo pod imenom Trta. V okviru praznovanj so v soboto, 9. avgusta, pripravili literarno-likovno prireditev s slikarko Anico Zupanic in pesnikom Marijanom Bruncem, tekmovanje v streljanju na glinaste golobe, šahovsko tekmovanje ter srecanje romarjev in faranov pri cerkvi Device Marije. Na osrednji slovesnosti v soboto, 16. avgusta, pa so clani Čebelarskega društva razvili nov prapor, gasilsko društvo je predalo novo gasilsko vozilo, osrednja prireditev v pocastitev praznika, ki so jo priceli ob 17. uri, pa je postregla še z bogatim kulturnim programom in podelitvijo ob-cinskih priznanj. Čebelarji razvili prapor Čebelarsko društvo Zavrc, ki danes šteje 12 clanov, je bilo ustanovljeno konec leta 2000, od letošnjega praznika obcine Zavrc pa so bogatejši za nov čebelarski prapor. Slovesnosti ob predaji in razvitju praporja so se poleg clanov domacega društva in predstavnikov Čebelarske zveze Ptuj z Ivanom Vojskom na čelu udeležili tudi predstavniki cebelarskih društev iz Gorišnice, Turnišč, Maj-šperka, Dornave, Markovcev in Ptuja. Po uvodnem pozdravu gostov je spregovoril predsednik društva Zvonko Potočnik in se ob tej priložnosti zahvalil za vso pomoč domači občini Zavrč, ki ima posluh za njihovo delo. Zbrane čebelarje sta nagovorila še župan Miran Vuk in predsednik Zveze čebelarskih društev Ptuj Ivan Vojsk. Za kulturni utrip na prireditvi so poskrbeli ljudski pevci vokalne skupine Trta, završke ljudske pevke ter osnovnošolci, ki so recitirali Župančičevo pesem o čebelici. Bogatejši za novo gasilsko vozilo Ob prazniku občine Zavrč so tamkajšnji gasilci namenu predali tudi novo gasilsko vozilo. Svečanosti ob predaji so se poleg številnih domačih gasilcev, gasilcev okoliških društev ter predstanikov gasilskega društva Obergralla iz sosednje Avstrije udeležili tudi predstavniki Območne gasilske zveze Ptuj s poveljnikom Zvonkom Glažar-jem na čelu. Gasilcem je ob pomembni pridobitvi čestital domači župan Miran Vuk, zbrane pa je nagovoril tudi poveljnik OGZ Ptuj Zvonko Glažar. Jože Gregorc, predsednik PGD Zavrč, je ob tej priložnosti povedal: "Novo gasilsko vozilo je ena naših največjih prido- Ob razvitju praporja so poleg predsednika Zvonka Potočnika prisostvovali še najstarejši član Anton Turščak, čebelar z največ družinami Franc Kukec ter praporščak Roman Fijan, prapor pa je blagoslovil domači župnik Jože Pasičnjek. Foto: Mojca Zemljaric Dobitniki priznanj ob sedmem prazniku občine Zavrč. bitev. Gre za Mercedez-Benz, tip Atego z 250 konjskimi močmi, štirikolesnim pogonom ter nadgradnjo, v kateri je cisterna z 2400 litri vode in vsa potrebna oprema za gašenje požarov. Ob tej priložnosti naj povem, da je bilo v nakup novega vozila vloženega ogromno dela, za kar gre zahvala našim gasilcem, še posebej poveljniku Branku Skoku. Poleg novega gasilskega vozila pa je društvo v letošnjem letu uspelo urediti tudi garažo, prepleskali smo garderobe in vrata, v sklopu priprav na današnji praznik pa smo uredili tudi okolico doma in dvorišče." V nadaljevanju prireditve je PGD Zavrč podelilo številna priznanja, zahvale in kipce sv. Florjana. Te so prejeli: Miran Vuk, Mladen Gregorc, Robert Furjan, Mirko Friščic in predstavništvo Zavarovalnice Maribor. Posebno priznanje pa je bilo podeljeno tudi gostom iz avstrijskega Obergralla, ki je završkim gasilcem od tej priložnosti podarilo bon za 500 ev-rov, in pionirski desetini PGD Zavrč. Podelili tri občinska priznanja Na osrednji svečanosti, s katero so Zavrčani sklenili svoj se- dmi občinski praznik, je župan Miran Vuk pojasnil da so zaradi obilice dela, ki jo imajo tamkajšnji občani v septembru, letošnji praznik preložili na avgust. Prepričan je, da je odločitev dobra, saj se je prireditve lahko udeležilo več občanov, več je časa za praznovanje in vse skupaj poteka veliko bolj sproščeno. V nadaljevanju je župan predstavil uspešno izpeljane investicije in načrte. Osrednje svečnosti v Zavrču sta se poleg številnih domačinov, članov sveta občine in županov sosednjih občin udeležila tudi poslanca državnega zbora in župana občin Žetale in Destrnik, Anton Butolen in Franc Pukšič. Med bogatim kulturnim programom so se Zavrčanom predstavili domači ljudski pevci, ki nastopajo pod imenom Trta, na mandolino je zaigrala Mojca Kukovec, zaplesala pa je tudi otroška folklorna skupina OŠ Zavrč, ki jo je s harmoniko spremljal Peter Vesenjak mlajši. Ta teden Okuženi z virusom primitivizma V vse bolj neznosni vročini, ki jo očitno povzročajo velike vremenske spremembe in so posledice nespametnega ravnanja človeka z naravo, nas ogrožajo nadvse resne eksistenčne zadeve. Poleg splošnega pomanjkanje vode in politične morale pa nas ogrožajo še druga, na videz manj opazna, a pomembna pomanjkanja. Eno takih je zagotovo pomajkanje dobrega okusa, ali drugače - nasilje zabavnoglasbene industrije prek radijskih valov. Če odmislimo osrednji nacionalni medij, poteka med večino "novodobnih" slovenskih radijskih postaj skorajda prava tekma v drznosti predvajanja skladb z neetičnimi in primitivnimi besedili. Formula je nadvse enostavna - "več si upaš, večji frajer si!" Pri poslušanju skladb očitno dajemo prednost glasbi, torej prijetnosti te ali one melodije, besedil pa mnogi - očitno -sploh ne poslušajo. Kako bi sicer lahko doživele uspehe skladbe z nizkimi, vulgarnimi in nesprejemljivimi besedili. Čeprav si ne zaslužijo pisane besede, morda le nekaj cvetk: "kva me briga kurac, jest sm čefur", ali pa "jebem ti mater, pun kurac te mam ful' ali "rad bi švercal koga kurca preko meje", pa "dec ne more... ker mu tič ne stoji', pa tudi "jebiga, guj-dek, zaj te mo vbili" ter "fa fa fa, fafala", ter "tota tota rada da"...inpodobna zavajajoča in vulgarna besedila. Med tistimi, ki ustvarjajo in dovoljujejo predvajanje tako plitkih tekstov, očitno ni nobene cenzure, da o zdravi pameti ne govorimo. Obstaja le avtocenzura poslušalstva. Torej gre za pomanjkanje osebne in duhovne etike ali še huje, za vsajen čisti primitivizem. Žal je vse več tistih, ki pač pišejo besedila kot nujno zlo, in vse manj takih, ki pišejo globlja besedila, taka, ki resnično nekaj povedo ali celo izobražujejo. Plitka, neestetska in primitivna besedila bodo predvajana in poslušana, dokler jih bodo odprta ušesa in usta slovenskega poslušalstva. Lahko bi se sicer uprli, a za nas odrasle je v glavnem že prepozno, smo že okuženi z virusom primitivizma. Prepričan sem, da pod pepelom vulgarnega še žari kanček dobrega okusa, a ključ odrešitve in poti do ozdravitve je izključno v etični in moralni vzgoji mladega poslušalstva - od družine in šole navzgor. Nihče ne pričakuje drastičnih sprememb, zagotovo bodo še naprej obstajala globoka in plitka besedila. Hvalabogu, da imamo različna merila, različne možgane in različne okuse, prav pa bi bilo, da bi ljudje vendarle opazili razliko. Sicerpa hvalabogu, da imajo radijski spejemniki tudi tisti čarobni gumbek, s katerim lahko nadvse enostavno poiščemo pač drugo, manj primitivno postajo. Martin Ozmec Na osrednji svečanosti ob sedmem prazniku občine Zavrč so podelili najvišja občinska priznanja. Za nesebičen in zavzet trud ter za zasluge in dosežke, ki prispevajo h kvalitetnejšemu življenju občanov in povečujejo ugled občine na humanitarnem področju sta priznanji prejela Branko Skok in Janko Lorbek, otroški in mladinski pevski zbor OŠ Zavrč pod vodstvom uciteljice Irene Sabler pa sta ob tej priložnosti prejela priznanje za večletno prizadevno delovanje na področju mlade pevske kulture. Mojca Zemljari~ Foto: Mojca Zemljane Ponosni završki gasilci pred novim vozilom Mercedes atego, vrednim dvaintrideset milijonov tolarjev. Preseka • Kako poteka delo na mejnem prehodu Čez državno mejo Dva meseca po svečanem odprtju maloobmejnega mejnega prehoda s Hrvaško Središče ob Dravi I. smo pogledali, kako se tam odvija vsakodnevno življenje. Zdi se, da so se prebivalci in uslužbenci na prehod že navadili. Mejni prehod je čez teden odprt med 7.00 in 23.00, v nedeljo pa med 9.00 in 21.00. Prestopajo ga lahko državljani Hrvaške in Slovenije. Tisti, ki živijo na obmejnem območju, imajo možnost pridobiti maloobmejno prepustnico, vsi ostali pa prestopajo mejo z dovolilnico za enkratni prehod. Pre- stopajo lahko tudi državljani tretjih držav, vendar le če se obe strani - hrvaška in slovenska - strinjata. Pri državljanih Evropske unije največkrat ni težav. Na slovenski strani službujeta policist in carinik v dveh izmenah, na hrvaški pa je zaenkrat le policist. V času, ko sem Ob mojem prestopu sta za varnost meje skrbela carinik Primož Jager in policist kontrolor Egon Vigali. prestopila mejo, sta bila v službi Egon Vigali in Primož Ja-ger, ki sta mi prijazno razložila postopke. Želela sem namreč čez maloobmejni prehod, pa nisem imetnica maloobmejne prepustnice. Zato sem dobila dovolilnico za enkratni prehod. Za njo je sicer treba odšteti 200 SIT, mejo pa le lahko prestopim. Njena veljavnost je 7 dni. Z žigom mi jo potrdi tudi policist na hrvaški strani. Sicer pa mejo večinoma prestopajo domačini, ki so na poti v službo, ali dvolastniki zemljišč. Dnevno je okrog 60 prestopov, ko se bo pričela šola, pa jih bo najbrž nekoliko več. Kmetje čez mejo vozijo tudi pridelke, vse predmete, ki so potrebni carinjenja, pa je treba peljati čez mejni prehod Središče ob Dravi. Uslužbenci so povedali, da se je delo že uteklo in da nimajo težav. Zadovoljni so tudi z delovnimi pogoji. V teh vročih dneh so še posebej veseli klime. vki Murska Sobota • Sestali so se člani KGZ Kmetje zahtevajo pomoč Člani območne enote Kmetijsko-gozdarske zbornice Murska Sobota, v katero so vključeni tudi kmetje z ljutomerskega območja, so minuli teden sprejeli trinajst sklepov oziroma zahtev, ki zadevajo letošnjo katastrofalno sušo, in jih poslali pristojnim organom in ustanovam. Tako zahtevajo takojšen začetek reševanja škode, izplačilo pomoči na osnovi ocen do 31. oktobra letos; izplačilo subvencij za leto 2003 pa do 30. decembra. Člani območne enote Kmetijsko-gozdarske zbornice Murska Sobota predlagajo še aktiviranje občinskih proračunskih rezerv, sprostitev državnih rezerv koruze in drugih krmnih žit po ugodnih cenah, takojšnjo akontacijo izplačila subvencij in pomoč države pri odkupu živine, da bi tako ohranili krmo za osnovno čredo ter razbremenitev nepotrebnih stroškov v kmetijstvu. Kmetje so se na sestanku strinjali, da položaj v kmetijstvu ni bil še nikoli tako težak, kot je tokrat, ter testiranje goveda na BSE pri 24 mesecih in veterinarska spričevala označili kot nepotrebna stroška. Predsednik regijske komisije za ocenjevanje škode zaradi suše Janko Slavič je predstavil podatke, po katerih je od skupno 67.000 hektarjev kmetijskih površin v Pomurju prizadetih kar 63.000 hektarjev, stopnja prizadetosti pa se giblje med 35 in 85, ponekod tudi okoli 90 odstotkov. Prizadete so vse kulture, tudi v sadovnjakih je škoda vse večja, vinogradniki pa napovedujejo, da bo letos trgatev mesec dni prej. Sicer pa naj bi razmere v slovenskem kmetijstvu olajšale prejšnji teden sprejete izvozne spodbude za 4000 glav žive goveje živine - 30 tolarjev za kilogram žive teže krav in telic oz. 75 tolarjev za kilogram žive teže bikov in volov za izvoz na trge Evropske unije, če bo živina šla na trge izven Evropske unije se bosta omenjeni vrednosti pomnožili s faktorjem 1,50. Predstavniki kmetijskega, finančnega in gospodarskega ministrstva pa so se včeraj dogovorili tudi, da bodo v kratkem na vlado naslovili predlog za sprostitev 20.000 ton koruze iz blagovnih rezerv, ki naj bi jo kmetom preko kmetijskih zadrug začeli izdajati sredi septembra. Roki za postopek pridobitve koruze so začeli teči 14. avgusta, soudeležba kmetov pri nakupu koruze pa naj bi znašala devet tolarjev na kilogram. Natalija Škrlec Ormož • Za odpravo posledic suše Živinorejcem sredstva proračunske rezerve? Iz Koalicije Slovenija so nam sporočili, da so predlagali županu občine Ormož Viliju Trofeniku, da skliče izredno sejo občinskega sveta, na kateri bi obravnavali nastalo situacijo, povzročeno zaradi suše. [koda, ki jo je in jo še povzroča letošnja katastrofalna suša, je zelo velika tudi na področju občine Ormož. "Močno so prizadete vse kmetijske kulture, v najtežjem položaju pa so vsekakor govedorejci, ki jim primanjkuje voluminozne krme. Ponekod v občini pa se poleg po- manjkanja krme kmetje srečujejo tudi s pomanjkanjem vode za oskrbo živine. Občina Ormož pa tudi sicer spada med področja, kjer so prihodki občanov iz naslova drugih dejavnosti zelo nizki. Predlog N.Si in SDS občine Ormož je, da se za pomoč najbolj prizadetim živinorejcem takoj namenijo sredstva proračunske rezerve. Predlagamo tudi, da se prouči možnost rebalansa proračuna občine Ormož, da bi se zagotovila dodatna sredstva za pomoč najbolj prizadetim," so med drugim zapisali v sporočilu za javnost. vki Ormož • Aktivnosti Društva invalidov Med družabnostjo in pomočjo Delo društva invalidov Ormož je razpeto med družabnostjo na eni in pomočjo na drugi strani. Združuje čez 300 članov. Od spomladi ima društvo novega predsednika in čudovite nove prostore. Predsednik Josip Potočnjak ne pozabi povedati, da si je njegov predhodnik Jože Pirc zelo prizadeval, da so prišli do teh prostorov. Pred dnevi so dobili črno na belem, da so lastniki dveh prostorov na Ptujski cesti 8 d in veselje je seveda temu primerno. Razpolagajo s sprejemno pisarno, v kateri člane sprejema gospa Stanka, ki delo opravlja preko javnih del, in nekoliko večji večnamenski prostor za družabne aktivnosti. Prav teh bo v prihajajoči jeseni in zimi gotovo veliko. Največja ovira pri tem je prevoz. Veliko članov je doma izven Ormoža in marsikateri potarna, da bi z veseljem prišel na klepet, partijo šaha ali kart, pa nima prevoza. Jeseni bodo tukaj pričeli tudi s socialnimi programi, ki bodo obsegali najrazličnejše dejavnosti, predvsem ročna dela. Sicer pa so v društvu združeni vsi invalidi ne glede na stopnjo in način, kako so postali invalidi. V občini je še več invalidov, vendar niso vsi člani društva, interes za vključevanje pa je še vedno prisoten, saj društvo nudi dejavnosti, ki so za invalide primerne in oporo v življenjskih preizkušnjah, ki jih imajo invalidi veliko. Ukvarjajo se s primernimi športi. Popularno je predvsem vrtno kegljanje, deluje šahovska sekcija, ribiška sekcija. Po vaseh ima društvo poverjenike, ki pomagajo reševati probleme na terenu in obveščajo o potrebah svojega okolja. Predvsem težki invalidi so veseli obiskov na domu. Člani jih obvezno obiščejo v prazničnih dneh ob koncu leta, pa tudi med letom. Za težke invalide so letos pripravili tudi srečanje v ormoškem hotelu. Prisrčen program so prispevali otroci iz vrtca, zaigrali so mu- Gospa Stanka preko javnih del skrbi, da lahko člani ob ponedeljkih in petkih med 8.30 in 11.30 opravijo vse uradne društvene stvari. Odkar so v novih prostorih na Ptujski cesti 8 d, je delo še prijetnejše. Predsednik društva invalidov Ormož je Josip Potočnjak. zikanti, edino s prevozi je bilo treba malo več kombiniranja. Sicer pa se invalidi udeležujejo vseslovenskega srečanja, ki je bilo letos na Boču in prejeli so toliko vabil sosednjih društev, da se vsem niti ne morejo odzvati. Ko sem se pogovarjala s predsednikom, mi je naštel dolg spisek vabil, od katerih mi je najbolj ostala v spominu flosarija v Dravogradu in srečanje na Kogu. Člani se udeležujejo tudi delavnic v Radencih, ki jih pripravlja Zveza društev invalidov Slovenije in na katerih predavajo tudi njihovi člani. Gre za zanimive teme od delavnic po možganski kapi, po srčni kapi, kamor napotijo svoje člane s tovrstnimi izkušnjami, do povsem praktičnih delavnic, kot so: obrezovanje sadnega drevja, zavijanje daril, kitajska kuhinja, izdelki iz lesa in podobno. Po ugodni ceni za svoje člane uredijo tudi letovanje v določenih zdraviliščih in povpraševanje je vedno veliko. Edino Topolšica in Šmarješke toplice so letos malo razočarale, saj ne omogočajo bivanja zakoncem invalidov, ampak le invalidnim osebam. To pa seveda za marsikoga ni sprejemljivo. Na društvo se pogosto obrnejo tudi člani, ki so v finančni stiski. Pomagajo, kolikor morejo, prav veliko pa ne gre, saj imajo letno na voljo približno 800.000 SIT, ki jih glede na število članov prejmejo od zveze. Spadajo med manjša društva. "Znamka pa stane enako v društvih s 300 ali 3000 člani," pravi Potočnjak. Kljub temu se nekako znajdejo, denar malo oplemenitijo, poiščejo dona-torje. Zato so letos za svoje člane nakupili kar 2000 vstopnic za terme v Banovcih po zelo ugodni ceni. Članom tudi pomagajo pri opremi. Pogosto je težava, ko se kaj pokvari, ko je treba popraviti kakšen pripomoček, zato so se dogovorili s podjetjem Reha, ki prodaja, sposoja in vzdržuje opremo in ortopedske pripomočke. Za člane lahko te reči uredi društvo, saj je invalidom pogosto težko samim transportirati opremo. Kmalu bo društvo slavilo 30-letnico delovanja. Ob tej priložnosti načrtujejo ugotavljanje arhitektonskih ovir po mestu Ormož, ki so za invalide pereč problem. Upajo, da bo do takrat že kakšna odstranjena. viki klemenčič ivanuša Ljutomer • Oskrba z vodo še nemotena Dolgo, sušno poletje Ob visokih temperaturah in sušnem obdobju imajo podjetja, ki so v posameznih občinah zadolžena za oskrbo s pitno vodo, nemalo težav. Zaradi pomanjkanja padavin so se ponekod že morali odločiti za omejevanje porabe pitne vode. V Ljutomeru oskrba s pitno vodo poteka nemoteno, do tega trenutka niso uvedli še nobenih omejitev porabe, gasilci pa vodo odvažajo na območja, kjer se prebivalci s pitno vodo oskrbujejo preko vaških vodovodov, v katerih pa vode ni več. V Radenski Ekoss so nam povedali, da prepoved zalivanja vrtov in pranja avtomobilov velja za osrednje vodovodno omrežje, torej Radgona-Radenci, trenutno pa gasilci z vodo že oskrbujejo gospodinjstva v Hrašen-skem Vrhu; dogovori o odvozu vode potekajo tudi z občino Sveti Jurij ob Ščavnici, kjer so urejeni le vaški vodovodi, sicer pa bodo vodo v cisternah odvažali tako dolgo, dokler ne bodo ogrožene osnovne potrebe po pitni vodi v njihovi občini. V Murski Soboti se za prepoved zalivanja vrtov in pranja avtomobilov še niso odločili, čeprav vsako jutro in zvečer, ko ljudje zalivajo vrtove, komaj zadostijo potrebam, je pa velik problem na Goričkem, kjer morajo s pitno vodo oskrbovati gospodinjstva, ki niso priključena na vodovod. Za prepoved zalivanja so se pretekli teden odločili tudi v Gornji Radgoni. Dnevne količine načrpane vode so trenutno enake kot lani v tem obdobju, znižala pa se je raven podtalnice. Tudi če bi v teh dneh prišlo do obilnejših padavin bi ta prepoved zagotovo veljala še do konca meseca, saj je stanje mogoče oceniti šele tri tedne po deževju. Komunalno podjetje Ormož do tega trenutka še ni omejilo porabe vode in tega tudi ne načrtujejo, saj oskrba poteka nemoteno, le v jutranjih urah, ko uporabniki množično zalivajo vrtove, se lahko zgodi, da se vodohrani izpraznijo. Gasilska društva sicer z vodo oskrbujejo gospodinjstva, ki niso priključena na javni vodovod, v tem času pa se le-ta tudi pogosteje odločajo za priključitev na javni vodovod, če ta teče mimo njihove hiše, saj imajo s tem dobavo vode skorajda zagotovljeno. Sicer pa so v tem času rezultati analiz vode v Ormožu, Ljutomeru in Murski Soboti dobre, tako da je voda pitna, nekaj višji nivo nitratov pa so izmerili v Radenski in radgonski vodi, tako da jo odsvetujejo pri pripravi hrane za novorojenčke. Natalija Škrlec foto vki Kidričevo • Zgodba o dovozni cesti Spor zaradi uslužnostne poti že sredi prejšnjega meseca nas je kar nekajkrat poklicala Marija Leskovar s Tovarniške ceste 17 v industrijskem naselju Kidričevega oziroma nekdanjega Taborišča in prosila, da objavimo precej zapleteno zgodbo o dovozni cesti, ki jo grenko čutijo stanovalci petih hiš ob njej. Ko smo Marijo Leskovar obiskali na domu, sta bili z materjo, ki živi v sosednji hiši, nadvse zaskrbljeni. Takole nam je povedala svojo zgodbo: "Poklicali smo iz obupa, ker sami ne najdemo več rešitve. Vsak si želi dobrega soseda, nam pa eden od njih, tisti v prvi hiši ob cesti, povzroča vse večje težave. Gre za tole dovozno cesto, ki se odcepi desno od glavne cesti Kidričevo-Apače in po kateri hodimo in se vozimo Foto: "m. Ozmec Mapna kopija z vrisanim delom spornega zemljišča, ki nam jo je posredovala Marija Leskovar. stanovalci petih stanovanjskih hiš, ter trije kmetje, ki se po njej vozijo na polja za hišami." St. tednik: Kdaj so se pričele težave? "Menda že leta 1996, ko naj bi zakonca Vidovic iz omenjene prve hiše ob glavni cesti postala lastnika parcele, na kateri sta zgradila hišo. Vsi sosedje smo prepričani, da naj bi si leta 1999 ob merjenju parcelo dali povečati na del dovozne ceste in jo v taki izmeri baje celo plačali oziroma kupili, čeprav vsi vemo, da je ne bi smeli zaradi uslužnostne poti do nas preostalih stanovalcev hiš ob njej. Ta, prvi sosed, ki naj bi bil od tedaj sicer lastnik dela dovozne ceste na delu parcele pred seboj nam od tedaj povzroča same težave. Cesto si lasti in nam prepoveduje, da bi se po njej vozili, čeprav je to edina pot do naših hiš, saj so z druge strani polja. Ko ga je nekoč moja mati opozorila, da nam ne more prepovedati dovoza po tej cesti, ji je rekel "bejži, prasica stara, da ti ne bom glave odtrgal." Tudi druge sosede je že napadel. Sosedu Cirilu, ki stanuje preko hiše sporne stranke na V spomin Branku Turkušu (1931 - 2003) "O, saj ni smrti!... Samo odmikas se, samo tih postajaš," sam pri sebi ponavljam Kosovelove verze. Ko pa stegnemo roko k polici z zapiski Branka, le-ta ni več tih, tudi odmaknil se ni, ne, obratno, spet govoriva, spet premlevava ožja področja njegovega delovanja; gostobesedno in z žarom mi govori o metodiki in teoriji poučevanja, o športu mladih, o tekmovanjih. In pomislim: saj ni minevanja, morda je le spreminjanje forme, oblike. Spet ga poslušam in občudujem, kot takrat, ko sem kot mlad fantič prvič stopil v njegov kabinet in ostal z njim tesno povezan vse do njegovega odhoda "v prepad neskončne modrine..' Z neprikritim ponosom se oziram po njegovi dediščini, za njim, ki mi je bil vse življenje učitelj in prijatelj. Nobene bojazni ni, da bi kdajkoli ugasnila njegova športna misel, njegova ustvarjalna moč je in bo oplajala številne rodove, osmišljala številne športne poti. Nisem imel mnogo somišljenikov, a Branko Turkuš je bil eden najpomembnejših med njimi. Bilje dosleden, pogosto neizprosen v svojih prepričanjih, znova in znova mije polagal knjige v roke, domače in tuje, bilje modrec, ki je pokončno stal za svojo idejo, prepričanjem, ter razvijal in izpopolnjeval vrsto športnihprogra-mov. Da, Branko Turkuš je bil središče, žarišče in gonilna sila na področju šolskega športa, njegovo znanje in izkušnje so uporabljali pravzaprav na vseh osnovnih šolah ptujskega območja v nekdanji Jugoslaviji. Dogorelo je plemenito življenje! Plemenito že zato, ker vrednost človekovega življenja merimo po svobodni misli. In Brankova misel je rojevala sadove na številnih področjih - od pedagoškega, raziskovalnega, do toplega človeškega, kolegialnega. Kot hudournik je preplavljala in bogatila vrsto generacij, jih učila ustvarjalnega mišljenja, dograjevala športno prihodnost našega mesta, da bi bila njegova obzorja širša. Iskanje resnice je rojevalo svetlo prihodnost, dodelano s strogo pedagoško presojo. Listam in listam po Brankovih beležkah, oporoki, namenjeni nam vsem, vsem, ki nam je njegova beseda dragocena, vsem, ki smo imeli srečo, da smo del svojega življenja delili z njim. Danes vem, da je moral hoditi po poti, poti, kije zarisala njegovo življenje; to je bila pot, pot civiliziranega, pokončnega, ustvarjalnega duha, človeka z izostreno izdelanimi vrednostnimi kriteriji. Zarisala se je kot črta na dlan in moral jo je nositi s seboj. Za tako pot je bil potreben pogum, izvirnost, tveganje, spoznanje, dvigniti se iz varne skupinske povprečnosti. Vedel je, da samo taka pot rojeva velike načrte in ustvarjalna dejanja, samo taka pot vodi k napredku. Ostanejo nam njegove besede, dognane, in tudi tiste tople, prijateljske, ki kličejo k obljubi, da bomo nadaljevali Brankovo pot; pot ki je že sama po sebi za nas obveznost in hkrati program. IvoKornik '■'Mm P' f Foto: M. Ozmec Del spornega zemlji{~a na dovozni cesti. drugi strani ceste, je celo spodkopal ograjo, češ da bo cesto razširil na drugo stran proti Cirilovi. Februarja letos nam v tisti zimi ni dovolil dovoza kurilnega olja, saj je na cesto nalašč nametal kup snega. Pred enim mesecem pa je napadel mojega sina kar z železnimi grabljami. Vse to se dogaja, pa nihče nič ne ukrene; morda zato, ker ta sosed tako sam svoj in napadalen, morda pa tudi zato, ker se hvali, da njegova žena baje dela pri neki ptujski odvetnici. Vsi se ga bojijo, tudi na občini nič ne ukrenejo, tako pa ne gre več naprej, naj še komu kaj naredi ... " Zaradi takih očitkov smo se odpravili na občino Kidričevo, kjer je županov svetovalec za pravne zadeve Egon Repnik univ. dipl. ing. s problemom očitno že dobro seznanjen: "Žal je to tudi za nas nerešljiv problem. Občina Kidričevo si je prizadevala, da bi se izpeljal postopek odstopa dela parcele omenjenega lastnika v javno dobro, na podlagi česar bi to dovozno cesto za drugih pet stanovanjskih hiš lahko asfaltirali. Na terenu smo s pogovori našli skupno rešitev, da bi lahko v skladu s predpisi cesto venarle asfaltirali v širini 4 m. Naknadno pa je prišlo do nesporazuma med stanovalci ob tej cesti, zaradi česar eden od njih ni bil več pripravljen na širitev ceste, niti za toliko, kolikor smo se v začetku sporazumeli. Tako smo onemogočeni, ker ta isti stanovalec ob tej cesti pod nobenim pogojem noče odstopiti dela svojega zemljišča, ki bi po minimalnih kriterijih zadoščal za občinsko cesto." Kot se spodobi in kot nam nalaga novinarski kodeks, smo želeli slišati tudi drugo plat medalje in po nekaj klicih smo po telefonu vendarle uspeli dobiti tudi lastnika te parcele D. Vi-doviča s Tovarniške 15, ki pa je sodelovanje z nami ostro zavrnil, rekoč: "Jaz se z vami nimam kaj pogovarjati, samo prek svojega odvetnika, vse bomo rešili na sodišču." Zadevo bi sicer lahko spravili v koš, pa nas je ponovno poklicala Marija Leskovar in prosila, da vse skupaj obelodanimo, ker so zadeve že skoraj nevzdržne. Po njenih besedah naj bi 25. julija D. V. spet verbalno napadel 17-letnega M. K., ki naj bi hotel po sporni cesti na njivo za hišami. Zadevo smo preverili v policijski pisarni Kidričevo in po podatkih, ki nam jih je zaupal Slavko Kolar, pomočnik komandirja Policijske postaje v Ptuju, so bili 25. julija policisti obveščeni, da je prišlo zaradi te ceste resnično do kršenja javnega reda in miru, vendar so stranke napotili na zasebno tožbo, saj gre za spor zaradi uslužnostne poti. Kakorkoli že, prepričani smo, da bi lahko z dobro voljo problem rešili tudi drugače. Dobri sosedski odnosi so tega vendarle vredni. M. Ozmec Borovci • Krstili vozilo Preuredili tudi gasilski dom Po številnih gasilskih slavjih in obletnicah so na svojo novo pridobitev - kombinirano gasilsko vozilo znamke Mercedes - prav gotovo zelo ponosni tudi v Borovcih. Slovesnost ob predaji novega gasilskega vozila je v športnem parku Borovci potekala v nedeljo, 17. avgusta, poleg številnih gasilcev pa so se je udeležili tudi predstavniki območne gasilske zveze Ptuj s predsednikom Francijem Vogrincem na čelu, predstavniki občinskega poveljstva občine Markovci ter Franc Kekec, župan občine Markovci. Po nagovoru in pozdravu predsednika društva ter nekaterih gostov je sledila podelitev pisnih zahval, blagoslov novega vozila pa je opravil markovski farni župnik Janez Maučec. Kot je povedal predsednik PGD Borovci Miran Zagoršek, so za novo kombinirano gasilsko vozilo Mercedez Benz 313 CDl, odšteli devet milijonov tolarjev, od tega je večji del prispevala občina Markovci, nekaj denarja je primaknila društvena blagajna, del sredstev pa so zbrali tudi s prispevki sponzorjev. V PGD Borovci pa so poleg novega avtomobila ponosni tudi na obnovljeni gasilski dom, ki so mu v zaključni gradbeni fazi, ki je potekala prav v teh dneh, uredili še fasado in mu nadeli naziv Vaško-gasilski dom Borovci. Mojca Zemljarič V Borovcih so krstili novo gasilsko vozilo. Foto: Mojca Zemljarič Dornava • Pred 10. lukarskim praznikom Gremo na tržo člani Turistično-etnografskega društva Lúkari Dornava so v sredo, 13. avgusta, na čušekovi kmetiji v Dornavi v okviru priprav na 10. Lúkarski praznik pripravili novinarsko konferenco. Kot so povedali dornavski lúkari, jim je letošnja letina postregla z okrog 1000 kilogrami žlahtnega pridelka, če pa bi bilo vreme ugodnejše, pa bi zagotovo pridelali še kakšnih 600 kilogramov več. Kot je uvodoma povedala predsednica TED Lukari, želijo dornavski lukari na konferenci prikazati, kaj vse je potrebno postoriti, preden se luk odnese na tržo. "Na letošnjem lukarskem prazniku, ki bo v nedeljo, 24. avgusta, v vaškem kulturnem domu in na športnem igrišču pri osnovni šoli, se bo dogajalo veliko zanimivega. Najprej bomo ob 15. uri odprli etnografsko in prodajno razstavo, na kateri si boste lahko ogledali, kako so nekoč potekale priprave na tržo ter poskusili stare kmečke jedi. Na voljo pa bodo tudi spominki, ki jih pripravlja aranžerska skupina našega društva. lz vaškega kulturnega doma se bo nato dogajanje preselilo na športno igrišče, kjer sledi etnografski prikaz različnih del, vse od priprav pa do trženja luka. V nadaljevanju programa se nam bo predstavila še folklorna skupina PD Ruda Sever iz Go-rišnice ter pevska skupina iz Ruš. Trije obiskovalci, ki bodo prinesli najdebelejši rdeči luk, bodo nagrajeni, poleg omenjenega pa se bodo obiskovalci lahko pomerili še v spletanju luka v krence ter v pripravi in jedi oljovega luka,Na Čušekovi kmetiji v Dornavi pa so sočasno z novinarsko konferenco lukari pripravili še prikaz priprav na lukarski praznik. Ženske so pletle krence luka, moški pa so jim pripravljali žito, s katerim nato lukarce povežejo luk v kito. Najboljša slama za pletenje krencev je iz starega ptujskega žita, da pa gre delo lažje od rok, pa jo je potrebno politi še s toplo vodo in jo pohodi- ti, da je mehkejša. Če se želite seznaniti s tradicijo pridelave luka in izvedeti, zakaj je čebula tako huda in rdeča, nikakor ne zamudite osrednje prireditve ob letošnjem lukarskem prazniku. Če pa boste dovolj radovedni, pa boste mogoče izvedeli še kakšno skrivnost, ki so jih imele lukarce pri pridelavi in prodaji čebule. Za vse obiskovalce lukarskega praznika bo tudi letos iz ptujske železniške postaje ob pol treh popoldan organiziran brezplačni avtobusni prevoz, na samem prazniku pa bo poleg lukarske južne - luka, zaseke in mesa iz tunke - poskrbljeno tudi za dobro kapljico, za veselje vseh obiskovalcev pa bo poskrbel ansambel Vagabundi. Mojca Zemljarič Mi praznujemo Vi se zabavate A >> Program prireditev ob praznovanju Europarkovega tretjega rojstnega dne: četrtek, 21. avgusta 2003 od 10. do 13. ure in od 15. do 19. ure: Pravljični kotiček in otroška ustvarjalnica od 16. do 18. ure: Sladoledni dan-brezplačni sladoled od 16. do 17. ure: Pehtine zgodbe in Kekčeve ukane od 17. do 17.30: Nastop Domna Kumra petek, 22. avgusta 2003 od 10. do 13. ure in od 15. do 19. ure: Praznična kuhinja za otroke od 16. do 16.30: Poslikava teles in šov z Rikijem med 16.30 in 18. uro: Nastop plesne skupine Mambo od 17. do 17.30: Nastop Alenke Godec od 18. do 18.45: Atraktiven in zanimiv nastop tolkalne skupine Stick Control sobota, 23. avgusta 2003 od 10.30 do 11. ure in od 11.30 do 11.50: Nastop igralske skupine viteza Gašperja Lambergarja od 12. ure dalje: Torta velikanka za obiskovalce od 11. do 13.30: Nastop ansambla Čuki s Piko Božič od 12. ure dalje: Mihec s pisanimi baloni, kijih bo razdelil med otroke od 11. do 13. ure: Nora zabava z Ronaldom McDonaldom Nakupovalno središče Maribor doživetje nakupov Zetaie • Po suši še neurje in toča Haloz bog nima rad Nadaljevanje s strani 1 Na izredni seji so po županovih besedah sprejeli štiri sklepe, in sicer da strokovna komisija naslednji dan izvede oceno najhuje po{kodovanih objektov, da iz proračunskih sredstev namenijo po 500.000 tolarjev obema družinama, ki sta ostali brez strehe in ostrešja nad glavo, da bodo tistim, Foto: M. Ozmec Toča je uničila večino sadnega in vinogradniškega pridelka na omenjenem območju. Razmišljamo Ohladi se! Ce ste se z dopusta že vrnili in upali, da bo tudi letošnji avgust hladnejši, tako kot je bil prejšnja leta, ste se pošteno zmotili. Tudi sama sem planirala počitnikovanje v mesecu juliju v povezavi z dejstvom, da so avgustovski večeri že precej hladnejši. Letos pa smo priča neznosni vročini in stopinjam, ki segajo že krepko tam proti štiridesetim. Sedim doma za računalnikom, sedim v službi za računalnikom, sedim v avtu, vsepovsod katastrofa! Nikjer klime! Za znoret! Potem pa piši nekaj za Štajerski tednik, ko bi se najraje zavlekel pod mrzel tuš in ne razmišljal. Mojprelestni punto je resda lep in star, ko sem ga kupovala seveda ni bilo pomembno kakšno opremo ima, če je bil kdaj karamboliran, če ima klimo. Važno, da je bil lep. Seveda, ženske, bi porekli moški. Naslednji avto bo zagotovo tudi lep, imel pa bo klimo. Namreč ko se vsedem v svojega pregretega puntiča, ki stoji osem ur na žgočem soncu, ima kar tam nekje okrog 50 stopinj. Ob tej neznosni hici se niti ni čuditi, da se je letošnje poletje povečala prodaja manjših klimatskih naprav, primernih zlasti za gospodinjstva. Hej, če ima kdo kakšno klimo, ki je ne potrebuje, naj se mi javi. Z veseljem jo sprejmem! Ob nakupu klimatske naprave je potrebno vzeti v zakup dejstvo, da s cenejšo ne bomo kaj dosti profitirali. Sicer pa je povprečna cena nekje okrog 150.000 tisočakov, kar pa niti ni mačji kašelj, če vem, da lahko za ta denar uživam 14 dni nekje na morju. In se potem ko pridem z dopusta spet celo poletje kuham. Eh! Ob nakupu klimatske naprave je prav tako potrebno vzeti v zakup dejstvo, da bodo računi za elektriko višji. Ej, jej, jej! Že spet sami stroški, ki naraščajo na vseh položnicah. Ponavadi smo vajeni kupovati energetsko varčnejše aparate, pri katerih bo še vsaj kakšen tolar ostal v denarnici. Vendar je zanimivo, da bo šele predvidoma maja naslednje leto začel veljati pravilnik o energetskem označevanju klimatskih naprav, ki jih bo razdelil v razrede od A do G glede na porabo električne energije. Mnogo posameznikov je do klimatskih naprav še zmeraj skeptičnih. Verjetno kar večji delež izmed njih upravičeno. Mnogim hladen, naravnost v telo vpihajoči zrak povzroča zdravstvene težave. Morda je napaka, da ob preveliki vročini zunaj pogosto pozabimo, da temperaturo na klimatski napravi znižamo, kolikor se da, le da nam je čimbolj in čimhitreje hladno. Ob tem pa pozabimo na svoje zdravje in priporočilo, da naj bi bila razlika med zunanjo in notranjo temperaturo približno sedem stopinj. Vsekakor naj vsak zase presodi, koliko mrzlega zraka potrebuje, da se ohladi. Navsezadnje ste dovolj stari in ne potrebujete nekoga, ki bi vam solil pamet. Pazite le, da vas na stara leta ne bo mučila revma. Uf, to pa zna biti hudo. Baje. So mi povedali... Bronja Habjanič ki imajo poškodovana gospodarska poslopja, višino pomoči določali po oceni škode, hkrati pa pozivajo slovensko javnost, da občini Žetale pomaga, saj so vsa razpoložljiva sredstva že porabili za prevoze vode. Številka transakcijskega računa občine Žetale, kamor lahko nakažete sredstva za pomoč je 01391-0100017412, s pripisom "za obnovo stanovanjskih objektov" ali "za obnovo gospodarskih poslopij". Župan Anton Butolen je posebej pohvalil tudi občane, ki so se v akcijo sanacije razmer vključili takoj in samoorgani-zirano, vsem so pomagali po svoji moči, sami pa so se lotili tudi zasilne sanacije lokalnih cest, do prevoznosti. Tajnik žetalske občinske up- Foto: M. Ozmec Pogled iz dnevne sobe pod sinje nebo - hi{a Beletovih v Žetalah 45 je v nekaj minutah ostala brez ostrešja in strehe. rave Jože Krivec je povedal, da je popolnoma razkrilo in najhuje razdejalo stanovanjski hiši Jožeta Pulka iz Žetal 58 in Jožeta Beleta iz Žetal 45, delno pa je razkrilo tudi hišo Jožeta Pulka iz Žetal 52 in še nekaj hiš. V sanacijo in odpravo po- sledic so se prvi vključili člani Prostovoljnega gasilskega društva Žetale in krajani. Hiše brez streh so zasilno pokrili s plastično folijo. Sestala se je tudi občinska organizacija Rdečega križa, ki bo nadaljevala akcijo nudenja pomoči najbolj priza- detim, odzvalo se je že tudi podjetje Mercator Tehnika iz Ljubljane, ki je oškodovancem ponudilo popust pri nakupu gradbenega materiala, odzvali pa so se že tudi županovi poslanski kolegi iz kluba LDS. M. Ozmec Lenart • Agatina noč Oživitev legende o Agati Športno-rekreacijski center Polena pri Lenartu je bil v soboto prizorišče tradicionalne Agatine noči, ki jo je organizirala občina Lenart. Prireditve se je udeležilo okrog 2000 obiskovalcev od blizu in daleč. Agatina noč je zabavna in kulturna prireditev hkrati, ki je zamišljena kot obuditev legende o nesrečni ljubezni med revno plemkinjo Agato s Štraleka in Friderikom Her-bersteinom iz gradu Hrastovec s konca 16. stoletja. Nesrečno Agatino življenje, ki se je končalo na grmadi, so na prireditvi predstavili s krajšimi odlomki. Ta del prireditve so organizatorji poimenovali Skok v preteklost. Scenarij in režijo je pripravila Tadeja Kur-nik Hadžiselimovič. Agato je upodobila Katja Zrim, Friderika pa Andrej Brdnik. Na violino je prizore spremljala Polona Kapun. Prireditve se je udeležila tudi Herbersteinova konjenica, obiskovalci pa so po končanem kulturnem delu uživali ob bogati kulinarični ponudbi in zvokih ansambla Ekart do ranih jutranjih ur. Zmago Šalamun Foto: Zmago Šalamun Letos sta Agato in Friderika odigrala Katja Zrim in Andrej Brdnik. Grajenščak • Tradicionalna postavitev klopotca Promocija krajev na VTC 13 V soboto, 16. avgusta, je bila na Grajenščaku (na posestvu Kmetijske šole Ptuj) druga tradicionalna postavitev slovenskogoriškega klopotca, ki jo je spremljala pesem moškega pevskega zbora Grajena. Na Grajenščaku so v soboto spustili v pogon klopotec. Prireditev so organizirali Društvo vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice, Poklicna in tehniška Kmetijska šola Ptuj, Lokalna turistična organizacija Ptuj in Kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj s pospeševalno službo. Zbrane so nagovorili predsednik Društva vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice Andrej Rebernisek, ravnatelj Poklicne in tehniške Kmetijske šole Ptuj dr. Vlado Korošec in vodja svetovalne službe Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj Peter Pribožic. Kot je povedal Andrej Rebernišek, cilj prireditve ni samo postavitev klopotca, kar je naloga kletarjev društva, vsako leto izvolijo novega, ki skrbi za društvene prireditve in za društveno vino, temveč tudi promocija krajev na območju osrednjih Slovenskih goric, koder vodi tudi Vinsko turistična cesta 13 z okrog 40 za turista zanimivimi turističnimi postojankami. Dosedaj so bili kletarji društva že: Janko Repič, Milan Breg, Andrej Pola-nec, Marjan Lovec, Roman Petrovič, aktualni kletar je Franc Lovrenčič. Društvo vinogradnikov in sadjarjev osrednje Slovenske gorice, letos praznuje sedmo obletnico delovanja in je bilo tudi pobudnik postavitve klopotca. Letos so prireditev obogatili še z vinogradniškimi igrami. Ekipe so se pomerile v spretnosti nošnje vode s putami, pretakanju vina s šefom in v hoji s hoduljami. Videm • Infrastruktura še vedno v ospredju Poletje - čas za delo Občina Videm pri Ptuju je v preteklih letih veliko vlagala v investicije, namenjene infrastrukturi. O izvedenih investicijah ter o na~rtih, ki jih ima tamkajšnje vodstvo, smo se pogovarjali z Darinko Ratajc, direktorico občinske uprave. Kot je povedala Ratajceva, potekajo vsi projekti po načrtih. Doslej je občina Videm pri Ptuju izvedla večino zastavljenih ciljev. Končali so veliko večino cestnega programa, s katerim modernizirajo ceste na področju občine Videm. Celotna investicija cestnega programa znaša 92 mio SIT. Ratajčeva je dodala, da edino na cesti v Sp. Pristavi še niso začeli obnovitvenih del, a jih bodo začeli kmalu. Dodala je, da je letošnji pomemben projekt tudi šola v Le-skovcu, kjer se dela začnejo septembra. Kot je še povedala, se je s ponedeljkom, 18. avgusta, začela izbira izvajalca del naslednje faze posodobitve na leskovški šoli. Vrednost te investicije bo kar 210 mio SIT. 60 odstotkov oziroma 133 mio SIT sredstev bodo dobili iz dodatnih sredstev proračuna RS, 40 odstotkov pa bo krila občina sama. Pomemben projekt modernizacije občine Videm je zagotovo tudi izgradnja zdravstvenega doma. Ta investicija je že v polnem teku. V stavbi bo ordinacija za splošnega zdravnika, ordinacija za zobozdravnika, v njem bo tudi lekarna ter vsi spremljajoči prostori, na vrhu stavbe pa bosta zgrajeni tudi dve stanovanji. Gradnja bo končana predvidoma 30. avgu- Direktorico Darinko Ratajc (na levi) smo ujeli v družbi z županom Friderikom Bracicem in predsednico odbora za družbene dejavnosti Marijo Černilo, saj jim delovnih dogovorov tudi v vročem poletju ne zmanjka. Foto: Dženana Bećirović Pri zdravstvenem domu poleg notranjosti urejajo tudi okolico. sta letos, celotna investicija pa bo občino stala nekaj več kot 120 mio SIT. Videmska občina bo prav tako poskrbela za izvedbo kanalizacij na območju Vidma in Leskovca. Na Vidmu bodo naredili 250 m, v Leskovcu pa 300 m nove kanalizacije. Občina je za to investicijo dobila sredstva iz taks za obremenjevanje vode, in sicer v višini 21 mio SIT. 7 mio SIT bo občino stala oskrba z vodo na območju krajevne skupnosti Dolena - Ra- kuški Vrh, kjer bodo izvedli sedem novih priključkov za oskrbo z vodo. Dela nameravajo začeti še ta mesec, končana pa bi naj bila v mesecu septembru. Ratajčeva je še dodal, da ni nobenih pogodbenih prekoračitev in da vse poteka po načrtih. Povedala je tudi, da je največji problem v občini Videm oskrba z vodo. Tudi na tem področju so veliko naredili, a jih kljub temu čaka še veliko dela. Dženana Bećirović Leskovec • 8. kmečki praznik Gostija po haloško Turistično društvo Klopotec iz Leskovca v Halozah je v soboto, 16. avgusta, organiziralo 8. kmečki praznik. Praznovanje je potekalo pred gasilskim domom v Leskovcu, začelo pa se je s kulturnim programom. Program so začeli Fantjev iz Jurovec, nato je Sandra recitirala pesem Petra Visenjaka Tiha dolina, kot prva pa je zbrane pozdravila predsednica turističnega društva Leskovec Iva Vindiš-Belšak. Dejala je, da je namen kmečkih praznikov, ki potekajo osmo leto zapored, zavrteti čas nazaj in prikazati življenje ter navade preprostega haloškega človeka. Haloža-ni so zelo dobri in gostoljubni ljudje, a je razvoj naredil svoje in prebivalstvo v Halozah se je močno zmanjšalo. "Zavedamo se, da je za vse potreben čas," je še dodala, upa pa, da bodo kmetje in gospodinje začeli v večji meri tržiti svoje izdelke in si tako zagotoviti vir zaslužka. Veliko prebivalcev in prebivalk si je s svojimi izdelki prislužilo znak kakovosti na Razstavi dobrote slovenskih kmetij, kar je deloma zasluga tudi turistič- Foto: Dženana Becirovic Leskovčani so prikazali, kako je bilo včasih na haloskih gostijah. nega društva Klopotec. Povedala je tudi, da že osem let izvajajo akcijo Uredimo naše podeželje, kjer je poudarek na tradicionalnosti in urejanju po-deželjske arhitekture. In v zahvalo za urejanje domov in okolice so vaščanom podelili tudi priznanja. Tretje mesto za najlepše urejen dom si je prislužila družina Ciglar iz Pobre-žja, na drugem ji sledi družina Kokol-Emeršič iz Zg. Leskovca, priznanje za najlepše urejen dom pa so dobili Primožičevi s Pobrežja 83. Posebno zahvalo pa je društvo podelilo kmetiji Pintarje-vih, ki je društvu prispevala oblačila značilna za obdobje 1935-1970. Oblačila so Pintar-jevi podarili kot donatorstvo v upanju, da bodo ustrezno prezentirana domači in tuji javnosti. Na lanskem prazniku so prikazali delovna oblačila, ki so jih uporabljali v Halozah, letos pa so se odločili za prikaz oblačil v Halozah na porokah. Temu primerno pa so domači- ni priredili tudi kratko predstavo. S tem so končali kulturni program in začela se je degu-stacija dobrot, ki so jih pripravile članice društva. Kot so povedale, so kuhale z užitkom, za pripravo kulinarične razstave pa so porabile kakšen dan. Največjo zaslugo za razstavo ima Marija Habjanič, saj je spekla največ dobrot. Potem ko so se obiskovalci okrepčali, so se začele tradicionalne kmečke igre, ki so bile zelo izvirne, organiziral pa jih je Vinko Mlakar. V njih je sodelovalo osem ekip, izvedli pa so sedem iger. Tekmovale so ekipe Mala Varnica, Soviče-Dravci, Trdobojci, Belovšek, Repišče, Berinjak, Zg. Leskovec in Strmec. Največ točk si je prislužila ekipa iz Trdobojcev in si s tem že tretje leto zapored prislužila naslov zmagovalca. Po kmečkih igrah se je program nadaljeval z ansamblom Poetovio iz Ptuja, ki je poskrbel za pravo haloško veselico. Dženana Bećirović Ptuj • Grajena ogrožena Suša je naredila svoje Potok Grajena z vsem življenjem, ki ga še premore, je že vrsto let ogrožen. Letošnja suša ga je še dodatno ogrozila, tako da je stanje izredno kritično. Na nekaterih delih je Grajena skoraj povsem usahnila. Zeleni Ptuja so se pred leti z njo veliko ukvar- jali, napisali so nekaj konkretnih zaključkov o sanaciji, ki pa se ne izvaja; še košnja nabrežin je v zadnjih letih postala problem. MG Radenci • Gostinsko -turistična šola Še vedno nekaj prostih mest V Srednji šoli za gostinstvo in turizem v Radencih so se dijaki lahko v šolskem letu 2003/2004 vpisali v šest različnih programov. Trije programi - kuhar, natakar in kuhar-natakar so triletni, programa gostinski tehnik in turistidni tehnik sta štiriletna, izvajajo pa tudi program gostinskoturistidni tehnik ki poteka po programu 3 + 2. V vse te programe bodo letos sprejeli po en oddelek dijakov. Največ zanimanja je bilo za program gostinskoturistič-ni tehnik, kjer ni več prostih mest, nekaj mest pa je še prostih v vseh ostalih programih. V novem šolskem letu bodo imeli v Srednji šoli za gostinstvo in turizem v Radencih tudi tri zaključne letnike - 2 oddelka programa gostinski tehnik ter en oddelek programa gostinskoturi-stični tehnik. nšk 1 Zapečeni jajčevci z lahko Poli Za štiri osebe potrebujemo: 2 srednje velil(a jajčevca, 60 dag U\HKE POLI, 10 dag sveže zelene paprike, 10 dag sveže rdeče paprike, 10 dag bučk, 10 dag paradižnika, 10 dag čebule, sir (gavda ali podobno), sesekljan peteršilj, sesekljan česen, timijan, mleto sladko papriko, olje, olivno olje, sol, poper. Jajčevca operemo, prerežemo po dolžini, izdolbemo. l\^eso jajcevœv, lo\?o\:o m