Aleksandrov: Oj dobro jutro, hišna mati.
215
večni   promotor,  redno postavljen, priznavamo s tem pismom in hočemo izpričati, da je bil
Gaj Julij Cezar Oktavijan Avgust, porojen v Rimu, po dobro prestanem izpitu v navzočnosti vseli bogov na slovesen način povz-dignjen v čast božjo in so mu bile podane pravice in predpravice božje. V zagotovilo te časti in teh pravic smo podpisali svoja imena in pritisnili nebeški pečat«  . . .
(Dalje prihodnjič.)
Oj dobro jutro, hišna mati.
vJj  dobro jutro, hišna mati, oj  dobro jutro Bog vam daj! Namenil sem se v trg pogledat, kjer velika bo maša zdaj.
Vsi  drugi, mati, tak prešerno z očmi me, mati,  pikajo, in rožmarine za klobuke vsi drugi, mati, vtikajo.
A glejte, nimam, nimam rože, da za klobuk si jo pripnem,
Ah takrat kri vzkipi mi, mati, na srce žalost leže mi —
a glejte, nimam, nimam družbe,     Jaz fantič mlad sem, bolj kot noži da z njo po cesti beli grem.         pogled njih v srce reže mi . . .
Jaz fantič mlad sem, čujte,   mati, mlado, ah, hčerko dajte mi . . .    . Hej, žalost in vsi ti sosedje, ne enega več blizu ni!
Aleksandrov.
Visoka molitev.
A?
V
ečni Bog,
pred tebe pokleknem tja
in prosim te sklenjenih rok
in iz vsega srca:
Obvaruj  me blamaž, kristjana udanega, nepotrebnih fraz in vsega dognanega, obvaruj me barbarstva
in vsega neblagega, varuj  me varstva prijatla predrazega . . . ah, in daj  mi moči, premagati blesk oči in sebe premagati vsaki čas, daj  okusa mi  pravega in usmili se mene, vihravega vsem ljubim ljudem na rovaš Aleksandrov.
15*