Solkan, sobota 27. marca 1948. PoStnina plačana r gotovini. Leto II., štev. 7. — Posamezn številka 2 Din la/l 27, marec — začetek slavne borbe narodov Jugoslavije skozi revolucionarno narodno osvobodilno borbo v socializem GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA GORIŠKI OKRAJ Volitve v okrasno ljudsko skupščino so nova veličastna in pomembna zmaga Osvobodilne fronte v izgradnji liudske oblasti Kako smo volili Dart 21. marec je bil v Goriškem okraju dan ponovne zmage Osvobodilne fronte. Z 96.8 % udeležbo in z 98.05 % glasovanjem za kandidate OF smo volili in izvolili naš okrajni ljudski odbor. V mnogih vaseh je bila že na predvečer volitev velika razgibanost med starimi in mladimi. Mladina je po hribih in na višinah nad vasmi pripravila in zažgala kre sove. Volišča so bila že na predvečer pripravljena in vsa okrašena. Že sam pogled na veselo razgibane ljudi, ki so se vsi utrujeni od spomladanskega dela na polju vračali na svoje domove, je zadostoval, da je človek vedel, da se pripravljajo na nekaj slo vesnega, nekaj resnega, da hočejo ponovno dokazati svojo predanost Osvobodilni fronti, da hočejo dati svoje glasove najbolj Šim med najboljšimi člani OF, ki so že v času NOB delali z vsemi svojimi silami za našo osvoboditev, ki so v času ZVU stali vedno v prvih vrstah v borbi za priključitev k FLRJ, ki so bili v času obnove in prve Titove petletke iniciatorji prostovoljnega dela, s katerim so se obnavljate in gradile nove ceste in mostovi, obnavljale in gradile nove stanovanjske hiše in gospodarska poslopja, ustanavljala nova gospodarska podjetja, produktivne in kmečke zadruge, kar vse pomeni korak naprej k našemu lastnemu blagostanju in graditvi socializma v naši državi. Naši volivci, člani OF, so že od vsega začetka predvolivne kampanje, ko so izbirali svoje kandidate, zelo resno upoštevali to, kaj je kdo že napravil za OF, za ljudstvo, zato tudi niso dopustili, da bi se bil kdo vrinil v kandidaturo z namenom, da bi tako izkoriščal ljudsko zaupanje v svoje sebične in protiljudske namene. Primer v Šmarjah, kjer se je vrinil v kandidaturo špekulant Lisjak, ki je bil v preiskovalnem zaporu zaradi kriminala že pred vojno, ki je bil kaznovan v naši J A, ki je bil kaznovan od KLO, ker je hotel oslepariti leta 1946 mlatiča za njegov zaslužek, ki še danes izkorišča svojega hlapca, da največkrat nima niti za cigarete in ni niti socialno zavarovan, ki je hotel povračilo stroškov od zadruge ali KLO za potovanje po drugih republikah, kamor je Šel sam iz špekulativnih namenov, da bi si nabavil moko, katero bi bil prodajal svojemu ožjemu krogu ljudi, kateri bi ga za to »dobroto« zagovarjali pred ljudstvom, mora služiti vsem krajevnim aktivistom OF, da bodo vedno budni pred takimi pojavi že prej in ne šele zadnji teden pred volitvami. Ker aktiv OF na področju KLO Šmarje ni bil Še v začetku dovolj buden, je to politični špekulant imel svoje zagovornike že med člani vaškega sekretariata OF. O predvolivni kampanji, v kateri so se obravnavala vsa vprašanja, smo že v zadnji številki »Nove Gorice« pisali. Tako se je že na predvolivnih zborovanjih krepila in utrjevala naša ljudska oblast. Utrjevala se je zato, ker je ljudstvo svobodno, ker ljudstvo samo aktjvno sodeluje pri utrjevanju in graditvi svoje ob- lasti, ker ljudstvo ve, koliko žrtev je moralo dati za svojo ljudsko oblast, ker ljudstvo ve, da si je to oblast samo priborilo s pomočjo in pod vodstvom OF in KP, ker ve, da je ta oblast res ljudska, ker ve, da jo prav zato napadajo samo protiljudski elementi. Prav zato, ker vse to naše ljudstvo ve, ne bo dopustilo klevetanja svoje oblasti, temveč jo bo samo aktivno podprlo in s konstruktivno kritiko vzgajalo in čuvalo kot zenico svojega pčesa. Če smo prav v času, ko smo se mi pripravljali za volitve v OLO, ko smo mi tudi v tem času utrjevali in gradili svojo ljudsko oblast, pogledali v časopise, kako se pripravljajo na volitve v Italiji in če smo prisluhnili raznim redkim protiljudskim elementom, ki so prav zadnje dni pred volitvami vrgli svojo že neštetokrat pregreto parolo »vojna bo,« smo si prav hitro lahko na jasnem, zakaj prav take momente uporabljajo za svoje vojnohujskaške namene. Enotnosti in bratstva jugoslovanskih narodov so se ustrašili vsi protiljudski elementi v vseh državah zapadnega imperializma. Ker pa je enotnost jugoslovanskih narodov skovana v času obnove in izgradnje naše nove države in ker italijanske delovne množice, združene v ljudski fronti Italije ustvarjajo strah in trepet De Gasperiju, Vatikanu in njihovim gospodarjem v Ameriki, so prisiljeni vreči parolo o vojni, da bi tako ustvarjali malodušje med demokratičnimi množicami. Strah jih je demokratičnih množic v Italiji, ki se z borbo za svoje osnovne pravice pripravljajo na volitve, ker so te množice iz dneva v dan bolj enotne in borbene. Da bi pomagali k oživljenju fašistično - šovinističnih ostankov v Italiji, so pripravili ameriško-anglo-francoski predlog za revizijo mirovne pogodbe z Italijo s priključitvijo Trsta k Italiji. S tem bi radi tolmačili in vzpodbujali k sovraštvu do nove Jugoslavije. Kakor demokratične množice v Jugoslaviji obsojajo take namere, tako jih obsojajo tudi demokratične množice v Italiji, združene v ljudski fronti. Našim volivcem hi bilo treba obljubljati ničesar, ker vsi predobro vedo, da smo si vse sami priborili, zato so se tudi volitev polnoštevilno udeležili in glasovali za kandidate OF. Prav tako tudi italijanske delovne množice ne bodo nasedale varljivim obljubam, ker vedo, da bodo z demokratično vlado vzpostavljeni tudi boljši odnosi med Jugoslavijo in Italijo. Z utrjevanjem naše ljudske oblasti prav tu ob meji bomo dvigali tudi samozavest in zaupanje v zmago demokracije tudi na volitvah v Italiji dne 18. aprila t. I. Kakor smo že pisali, so se v dneh pred volitvami razgibale vse naše množične organizacije, vsi naši KLO in potom njih vsi volivci. Vse kandidaie pa je ob-ravnavanje vseh gospodarsko-po-litičnih vprašanj opozorilo na trenutne in bodoče najvažnejše naloge OLO-ja. Vsak kandidat je na predvolivnem zborovanju, če se je poglobil v vprašanje gospodarstva, v svoji enoti lahko začutil, da se z njegovo izvolitvijo delo šele začne in da prav zaradi velikega zaupanja, ki mu ga je ljudstvo izkazalo, tega zaupanja ne sme zlorabiti, temveč skrbeti, da si bo to zaupanje vedno bolj utrjeval. Vsi kandidati so bili izvoljeni in kandidirani zato, ker so bili aktivisti OF in morajo ostati tudi v bodoče. Da pa bomo v bodoče še boljši, je treba ohraniti in razvijati živ stik s svojimi volivci. Raztolmačiti bo trebavsak ukrep, vsako uredbo naše ljudske oblasti vsem volivcem na preprost in zaupljiv način. Za nadaljnje razvijanje zaupanja ljudstva v naše člane KLO je dolžnost vsakega, da najtesnejše sodeluje s sekretariatom OF na vasi, kateri mu kot politično-gospo-darska organizacija na vasi lahko nudi največ pomoči. Prav sedaj, ko se pripravlja zasedanje novega okrajnega lO, ko se bo sprejemal okrajni petletni plan, ko se bo sprejemal letni proračun, ko se bo sprejemalo še več drugih sklepov, je dolžnost vsakega člana OLO, da se živo pripravi na to zasedanje, da bo s svojimi pametnimi predlogi, ki jih lahko dobi pri svojih volivcih, mnogo prispeval k izboljšanju delovanja OLO-ja in s tem prav k utrditvi naše ljudske oblasti tu ob meji: med napredno demokratično Jugoslavijo, kjer ljudstvo z velikim delovnim po- letom gradi svojo domovino, in Italijo, kjer se ljudske množice vsak dan bolj odločno bore za svoje osnovne pravice, katere jim krati De Gasperijeva vlada, Vatikan in ameriški imperialisti. Velike in odgovorne so naloge, ki stojijo pred okrajnim ljudskim odborom. Za izvajanje teh nalog bo potrebno mnogo naporov. V kandidatih, ki so izvoljeni, pa je podana vsa garancija, da bodo tem nalogam tudi kos. Potrebna bo samo še širša razgledanost, tako da bo vsak član OLO imel v vidu cel okraj, vso republiko, vso državo. Skrbeti bo treba za ustanavljanje novih okrajnih gospodarskih podjetij in za pravilni razvoj že obstoječih, za pravilno organizacijo in razvoj trgovske mreže, za pravilno razvijanje naših kmečkih zadrug, za dvig hektarskega donosa, za pravočasno oskrbovanje s semeni, za dvig živinoreje, za izboljšanje vinogradništva in sadjarstva, za dvig obrtniške proizvodnje, za pravilno odmero davkov po dohodku in gospodarski zmožnosti, za dvig kulturnega nivoja, za ekspe-ditivno reševanje zadev socialno ogroženih. Kot ena najvažnejših nalog pa je pomoč KLO-jem za izvajanje vseh nalog in ustvarjanje njih avtoritete. Ko smo ugotovili votivne rezultate, ko smo primerjali volitve pri nas z volitvami v kapitalističnih državah, ko smo ugotovili najvažnejše naloge novoizvoljenega OLO, pa poglejmo še na napake, ki so se vršile tik pred volitvami. Vedeti moramo namreč, da če bi napak ne bilo, bi bili volivni rezultati še boljši. Zato pa moramo vse napake zelo kritično pogledati, da jih v bodoče ne bomo več ponavljali. Bilo je vsekakor mnogo napak, tako političnega, gospodarskega in tehničnega značaja, vendar bomo tu našteli samo nekaj glavnih napak, ostale manjše pa prepuščamo aktivistom in krajevnim aktivom OF, da jih v svojem kraju ugotovijo in gledajo, da jih odpravijo. Ena glavnih napak je bila vsekakor ta, da ali več kandidatur. Ta napaka je zmanjšala volivno udeležbo in glasove za OF, ker volivci niso imeli izbire in so tako čutili, da so postavljeni pred izvršeno dejstvo. Druga je bila v tem, da se v predvolivni kampanji ni v zadostni meri zajelo globino in pomen Osvobodilne fronte in naše borbe proti imperializmu za utrjevanje miru in borbe demokratičnih množic za svoje osnovne pravice v Italiji in drugje v svetu. Tretja je bila v tem, da so naše ljudske množice vse premalo nastopale proti vaškim mogotcem, ki so po navodilih iz kakega župnišča, hoteli posamezna predvolivna zborovanja spremeniti v nemogoče zahteve. Ze samo to, da so se sklicevali na pomanjkanje taki, ki pomanjkanja še niso nikdar občutili, kot je bil to primer v Gočah, nas opozarja, da moramo najprej pogledati socialni položaj človeka, ki godrnja. Četrto napako pa so delali člani naših krajevnih ljudskih odborov, ki napak, katere so napravili pri spro-vajanju uredbe o preskrbi, niso sami priznali in ljudstvo za bodoče pozvali k večjemu sodelovanju. Ljudje vedo, da je naša oblast še mlada in da še tako posamezniki v krajevnih ljudskih odborih napravijo tudi kakšno napako, ker se vsi še učimo. Vedo pa tudi, da je treba ugotovljene napake hitro odpraviti. Ljudje so to svojo oblast pripravljeni tudi braniti in ji ustvarjati avtoriteto, prav zato pa je pred ljudstvom napake treba priznati in jih z ljudsko pomočjo odpravljati. To so glavne ugotovitve iz zadnjih volitev, zato je za v bodoče vse, kar je dobrega, treba posplošiti, kar je slabega, pa odpraviti. Uspesen rasbvoi del tta gradiliscu iVore Gcrsce Borba treh mladinskih delovnih brigad »a sekcijsko prehodno zastavivico Lepi pomladanski dnevi omogočajo hiter razvoj gradbenih del na gradili, šču Nove Gorice. Tehnika in človeška delovna sila se tu med seboj harmonično prepletata — živahnost in delovni polet med delavci in brigadirji je vedno večji. Tri mladinske brigade medsebojno tekmujejo, da si priborijo prehodno sekcijsko zastavico. Dnevno prekoračujejo normo za 20 odsotkov. Razlika v prekoračenju norm med brigadami je le za 2 do 3 odstotke. dovršen. Izdelana je tudi cestna zaščitna plast v dolžini 1500 m. Po njej vozijo kamijoni, ki prevažajo material iz kamnolomov in gramoznih jam. Podjetje za gradnjo cest LRS »Nova Gorica« je organiziralo v gramozni jam; mehanično nakladanje materiala na vozilo, da gre delo bolj izpod rok in zmanjša človeško delovno silo. Organizirali 6o posebno delovno brigado, ki upravlja težke stroje. Buldožer tu poriva material do bagra (stroj za nakladanje), ki s svojim žre- r' ..~.............. Staro dvonadstropno poslopja v Mirnu bo z udarniškim delom do 1. maja. 8bremenjen© v moderno tovarno usnja, ki bo v veliki meri krila potrebe Težek parni valjar utrjuje cestišče glavne magistrale v .Novi Gorici. Mla.-dinske brigade tekmujejo, da bi gradnjo čim bolj pospešilo Sedaj se vršijo glavna dela na mestni. ulici, pri regulaciji potoka Korun in pripravljanju taborišča za nove delavce in mladinske brigade, ki bodo dospele prve dtni meseca aprila. Urejuje se tudi mestni park, kjer že sadijo cedre, ciprese, srebrne smreke in druga okrasna drevesa. Prvi del novozgrajenega mesta bo imel tako že dovolj zelenja in cvetja, dovolj sence, posute stezice, otroško igrišče in ma jhno jezero v bližini. Dela pri urejevanju mestnega parka vodi vrtnar Paulin Leopold, ki je pred priključitvijo urejeval mestni purk v Stari Gorici. On pravi, da hoče vložit; ves svoj trud in izkušenost, da bo* mestni park v Novi Gorici čim lepši in prijetnejši. Tudi specialna vrtnarska četa primorske mladinske brigade »Jožeta Srebrniča«, katero vodi tovariš Paulin, dela marljivo in pazljivo pri sajenju dreves. Na majhni vzpetini nad Kromberško planoto raste iz tal novo delavsko naselje, katerega gradi republiško gradbeno podjetje »Primorje«. Ob zaključku vsakoletne gradbene sezone se bo v teh prostorih vršila preko zime vajeniška in delovodska zidarska šola, z namenom, da se usposobi čim-več novega mladega kadra stavbin-skih delavcev. Novo taborišče bo imelo prostora za okrog 1000 ljudi. Taborišče bo imelo zračno prostorno menzo, kjer se bodo vršile ob prostem času tudi kulturne prireditve med delavci in mladinci, ki bodo gradili novo mesto. Načrte za taborišče je izdelal inž. Lojk Teodor. Izkop mestne ceste je v glavnem že lom grabi in na to varja material na vozila, Zelo živahno je tudi vzdolž mestne ceste, Tu kopljejo mladinci in mladinke odtočne jarke na cesti, ki je široka 18,5 m. 'Valjarji tlačijo droblje-nec in gramoz, katerega delavci sproti posipajo na cesto, da učvrstijo cestno plast. Na obeh straneh pa buldožerji *u jež; ravnajo teren. Zraven pa bodo uredili zelene pasove iz ruše, kjer bodo nasadili okrasna drevesa. lam kjer se spaja tovarniška ulica z odhodno cesto Šol kan-St. Peter, pa delavci in mladinci regulirajo potok Koren. Z deli so pričeli sredi prošlega meseca v dolžini 450 m. Od tedaj so že izkopali nad 10.000 kubiikov zemlje ter pričeli 6 tlakovanjem struge. Da se izsuši močvirnat svet, kjer bo stal vzhodni del novega mesta, je predvideno, da bodo v letošnjem letu regulirali 900 m potoka, za kar bo treba izkopati 25.000 kubikov materiala. Opaziti je velik; polet mladinskih delovnih brigad »Janeza Hribarja«, »Otona Zupančiča« in »Jožeta Srebrniča«. Težko je reči, katera izmed bri-gad je najboljša. Vse tri se kosajo med seboj za dosego in prekoračenje desetdnevnega plana. Tekmuje se med brigadirji poedinci, trojkami, četami in brigadami. Preteklo nedeljo je bila proglašena IV. brigada »Otona Zupančiča« za udarno brigado. Normo so prekoračili za 24°/o ter si teko priborili sekcijsko prehodno zastavico. V. udarna briga- fcadružni domovi morajo postati središča vsega gospodarskega in kulturno - prosvetnega življenja na vasi! da »Janeza Hribarja«, ki si je sedaj pustila vzeti zastavico iz rok, pravi, da so jo IV. brigadi le dobrodušno posodili za 10 dni, da si jo oni ogledajo, ker jo hočejo v prihodnji dekad; ponovno priboriti. Borba pa tega se mladinci in mladinke V. bri- bo težka — gade dobro zavedajo. Tej je resen tekmec dvakrat pohvaljena primorska brigada »Jožeta Srebrniča«. Zato 6o v tem tednu brigadirji V. brigade zasadili na kraje svojega dela brigadno zastavico in poleg nje transparent, na katerem je na eni strani upodobljen polž, ki vleče vagončke. Zraven pa so dali napis, da to gre prepočasi, da hočejo več kubikov. Tudi druge briga- de so na kupih izkopanega humusa ob potoku Koren postavile transparente z dnevnimi obvezami, ki jih vzpodbujajo k delu za izpolnitev in prekoračenje dnevne norme. Žvenket rovnic in lopat se meša med ropotom strojev in eksplozijami min _ v kamnolomih, dela potekajo z naglim tempom. Parola vseh mladincev in delavcev na gradilišču pa je: »Zgraditi hočemo cimprej novo Gorico za Tita in ljudstvo, živeče na. zapadnd meji, ki je toliko trpelo v četrtetoletnem suženjstvu pod fašistično okupacijo in je ostalo po krivični razmejitvi brez svojega življenjsko važnega kulturno-gospo-darskega žarišča.« Savnoffifcicttivnosf KLO Brie Dne 17. marca t. 1. je KLO Brje na Vipavskem poslal OLO za Goriško dopis s sledečo vsebino: Z ozirom na to, da nimamo denarnih sredstev za kritje proračuna januar—marec in da ne moremo dobiti dotacij od OLO za nujno popravilo, krajevne poti, smo na redni seji KLO, ki je bila dne 25. februarja t. 1., sklenili, da se uvede krajevni samoprispevek, in sicer v višini 20.000 din. Ta sklep smo prenesli in predložili na zboru volivcev dne 29. februarja v pregled in potrditev. Ker so volivci ta sklep podprli in potrdili, zlasti ker sami uvidijo nujno potrebo popravila, smo potem ce- lotno vsoto, to je 20.000 din, razdelili na posamezne kmetovalce,'in sicer točno na podlagi osnove za odmero davka, aa je vsak kmetovalec obremenjen po velikosti dohodkov svojega premoženja. KLO Brje smatra stvar za nujno in potrebno, zaradi tega predlaga in priporoča, da OLO pregleda razdelilnik in ga potrdL Na isti seji smo sklenili tudi, da se postavi davek na pse ter isto dali v pretres zboru volivcev, kar je bilo tudi od volivcev potrjeno, in sicer na vsakega lovskega psa po 150 din, za pse čuvaje pa po 100 din. Usnjarna v Mirnem bo pripravljena s 1. malem iznajdljiv. Zaradi pomanjkanja cevi m drugih priprav, si je sum izmislil V Mirnu že s polnim tekom dela Okrajno čevljarsko podjetje, ki dnevno izboljšuje svojo produkcijo in se število delavcev, k' presegajo normo vedno veča. Med tem se pa že z naglioo pripravlja in obnavlja stavba, ki bo služila za strojar.no, torej predelavo kož. Usnjarna bo lahko za okrog 30 odstotkov oskrbovala potrebe čevljarskega podjetja. Priprave strojarne se vrše 6 silno pridnim in požrtvovalnim delom tam zaposlenih delavcev in delavk. Tovariš Lado, k; vodi obnavljanje stavbe, ki je bila dosedaj v povsem nerabnem stanju, se je pri tem izkazal kot zelo pripravo za sušilnico kož. Vse stroje ■ie poiskal in spravil v stavbo. S silnim veseljem in ponosom razkazuje vsakomur dosedanje delo, ki ga je skupno s 6vojim delovnim kolektivom, ki mu res udarniško pomaga, ustvaril. »S 1. majem bomo otvorild našo s t roja r no J Moramo jo dokončati do takrat!« je dejal in pri tem vzpodbudno pogledal na sodelavce, ki so jnu potrdilno m z odločnim nasmeškom pokimali im se še z večjim elanom vrgli na delo. Pogled v notranjost, usnjarae, kjer v vzornem delovnem poletu urejajo delavplop, da bodo ustrezalo vse®# sodobnim zahtevam Kdo ovira hitro in redno preskrbo prebivalstva po vezanih cenah Naše dnevno časopisje nam vsakodnevno prinaša primere o izvajanju nove uredbe o odkupih kmetijskih pridelkov ter prodaji blaga po vezanih cenah in nam istočasno prikazuje dobre in slabe strani raznih trgovskih — zadružnih podjetij V mnogih primerih je čutil kmet poprej potrebo po prodaji svojih pridelkov po vezanih cenah, kakor pa so čutili neki uslužbenci Okrajnih poslovnih zvez ter zadrug dolžnost do pravočasne oskrbe kmeta z industrijskimi proizvodi. Menda edini primer slabega čuta do preskrbe kmeta nam kaže s svojim delom Okrajna poslovna zveza Gorica. Zvezna skupščina je sprejela zakon, da se s 15. marcem prične odkupovati blago od naših kmetov po vezunih cenah ter se jim že istega dne nudi industrijsko blago po nižjih enotnih cenah, kar bo omogočalo velikemu delu našega gospodarstva izogniti se špekulantom, poleg tega pa se dobro in ceneje oskrbovati. Razumevanja zu to uredbo pa ni bilo pri uslužbencih Okrajne poslovne zveze Oblica, ki je s svojim delom pokazalo, da ne vidi našega kmeta, da je potreben že (lu-nes obleke in orodja za obdelavo svojega posestva Kmet, ki je prodal takoj v prvih dneh veljavnosti te uredbe svoj pridelek z namenom, da si na-bavi blago za kritje svojih potreb, istega ni mogel prejeti, ker Okrajna poslovna zveza ni skrbela, da bi bile zadruge z industrijskimi izdelki založene, če pa so bile založene, niso imele cen. Prideš v zadrugo Grgar, Dobrovo in vidiš blago na policah. Ko pa ga kmet želi kupiti, sledi kratek odgovor, da ni cen Prideš v skladišče Poslovne zveze še 18. marca 1948 in vidiš polno raznovrstnega btaga, okrog katerega se sprehajajo delavci in ču-kujo, kduj jim lio uprava dala nalog, tla se blago razdeli in razvozi po zadrugah. Menda je vsakemu razumljivo, da naša trgovinska distribucija ni nikakor usmerjena do potrošnika. Popolnoma neumesten je izgovor, dn ni cen za blago, da je personul preobremenjen s svojini delom itd. Za blago, ki se je nahajalo v zadrugah poprej v prosti prodaji se je sedaj preneslo na vezane cene, za katerega je bila napravljena inventura, je bilo potrebno poskrbeti samo cene in zadruge bi to blago luhko nudile kmetom takoj. Poslovna zveza je čakala vse do t8. in 19. marca, da pridejo cene za to blagru ki je bilo po inventuri prenešeno na vezane cene in se niti ni pozanimala, kje naj bi te cene dobila, niti se ni pozanimala, dn bi pogledala Službeno obvestilo, kjer so cene zn to blago objavljene. Naš kmet je spoznal to uredbo kot življenjsko važno, dočim pa so jo uslužbenci Poslovne zveže hoteli spremeniti v golo administracijo Nerazumljivo je. da si je tnjiiik Poslovne zveze tov. Stanič vzel dopust ravno v času največjega rlela, to je v času, ko je bilo treba preusmeriti našo trgovino in preskrbo in ko je bilo treba preusmeriti naše kmetijsko gospodarstvo in to ravno s pomočjo uredile o vezanih cenah in hitre preskrbe kmečkega prebivalstva. Tuilj bivši predsednik Poslovne zveze tovariš Benevolj je o naloga sprejel kot nevažno ir. sedaj kot personalni referent ni skrbel za pravočasno razmestitev kndra po novih za- drugah. Namesto, da bi vodilni ljudje pomagali tovarišema, ki sta bila tja postavljena, da se poslovanje izboljša, so enostavno prepustili vse delo tema dvema, ki nisfn bile tako seznanjena s problematiko Poslovne zveze in zadrug. Ta sla se omejila na vse mogoče probleme in pri tein izgubila iz vida najvažnejše. Pomanjkljivo poslovanje v Okrajni poslovni zvezi so opazile že zadruge same, zato vračajo dopise, poslane od Poslovne zveze ter opozarjajo na zgrešene datume, ko zahievujo poročila zn že prejšnje dneve, nego je dopis zgoraj datiran da je dopis nejasen, zato ne morejo poslati odgovora. Tak primer je bil v dopisu Odseka lesne trgovine. Tudi navodil o poslovanju z boni in sploh trgovanju po vezanih cenah zadruge ral Poslovne zveze prejemajo zelo malo. še liiuiij pa izvaja po tem vprašanju Poslovna zveza po zadrugah kontrolo. Pomanjkanje kontrole je razvidno iz tega, dn je n. pr. zadrugi Ozeljan ostaln večja količina olja iz garantirane prcskrlie, dočim ga druga zadrugu nima in upravičeni potrošniki še do danes niso prejeli, kar jim pripada V zadrugi Trnovo že več kot pol leta leži blago za garantirano preskrbo v zabojih in kar je najhuje je to, da je večji del tega blaga upro-paščen ter objeden od miši. Tu vidimo malomaren odnos do planske evidence razdeljevanja blaga, ki nam lahko služi kot primer, kako potrebna je kontrola nad izvajanjem preskrbe prebivalstva tako s strani operativnih in oblastvenih forumov, to je Poslovne zveze in Okrajnega 1 j nilskega odbora, kot tudi s strani potrošnikov sa- mih. Zelo verjetno ne bo nad poslovanjem nameščencev zadruge v Trnovem navdušen noben- kmet, ki se zaveda, dn je blago uničeno v tej trgovini prav zaradi same malomarnosti Ponovno moramo poudariti, dn je sodelovanje ljudskih množic pri izvajanju naših gospodarskih uredb, konkretno uredbe o preskrbi prebivalstva nujno potrebna. Naše tovarne in naš kmet sta storila vse potrebno, da se delo prične izvajati in nikakor ne smemo dopustiti, dn nam bi delo zaostalo v kaki pisarili vsled nepravilnega odnosa do prebivalcev, kakršnega je imela doslej Okrajna poslovna zveza Signali in obvestila, ki jih Okrajni ljudski odbor prejema s terena pravočasno in redno od prebivnlcev-po-trošnikov, omogočajo oblastvenim forumom, da odstranjujejo tuke napake hitro in pravočasno. V naši novi ljudski rlrž.nvi ne sme nihče imeti strahu opozarjati na napake, ki jili je napravilo to ali ono podjetje, kajti vedeti je treba, dn ljudje, ki so uslužbeni v upravnem ali oblastvenem aparatu, ne morejo dovolj uspešno reševati gospodarskih problemov, če ne sodeluje pri tem vse ljudstvo kraja ali okraja. Zato si moramo tudi strni vsierl nedosledne kontrole izreči upravičeno kritiko, ker nismo merodajnih forumov o napakah, ki so se pojavile, pravočasno obvestili. Ie sodelovanje prebivalstva s predstavniki oblasti in operativnimi organi ter dosledna kontrola ljudstva nad izvajanjem njihovih nalog nam bo omogočalo vzpostavitev trdnih temeljev našemu gospodarstvu in hitregu prehoda k novemu in boljšemu življenju kmeta in delaven v novi Jugoslaviji. D. L. Sttnmree $godovinbfzt dan narodov dugo&Caviie Tlali tImetje na $otil&em proda; a} o vino po ve$anift conah Naš okraj je z deceniralizacijo kmečkih zadrug izpopolnil in razširil svojo trgovsko mrežo tako, da ima sedaj vsak krajevni odbor svojo zadrugo. Nov način prodaje in odkupa po vezanih cenah so kmetje dobro sprejeli. Kmelje, ki se bavijo v okolici Šempetra, na Vipavskem in v Brdih z gojenjem vrtnin in sadjarstvom ter kmetic v gorskih predelih, ki imajo kot glavni pridelek les, želijo, do bi bili tudi njihovi pridelki vključeni v trgovino po vezanih cenah. Glavni pridelek, ki ga kmetie na Goriškem prodajajo po vezanih cennh, je vino. Okrajno podjetje Vino-pivo je že sklenilo več pogodb skupno za 100*hl vina. Med prvimi se je priglasil kmet Stekar Franc iz Dol. Cerovega, ki je prodal po vezanih cenah takoj 20 hi vina. Veliko zanimanje za prodajo vina ie tudi na Vipavskem. Vinarska zadruga v Vipavi pričakuje, do bo dotok vina še večji, ko bodo kmetje spoznali koristnost prodaje po vezanih cenah. Vendar se trgovina po vezanih cenah po krivdi okrajne poslovne zveže še ni razvila. Zadruge še niso prejele dovolj industrijskih izdelkov, predvsem ročnega kmetijskega orodja. Kmetje prihajajo dnevno na Okrajno mehanično podjetje, da bi jim tam izdelali motike, plevnice in drugo. Okrajna poslovna zveza v Šempetru je dobila dovolj raznovrslnega ieksiilnega blaga, katerega je imela vskladiščenega nekaj časa namesto da bi ga takoj poslala kmetskim zadrugam. Te dni je prejela tudi precej cementa. Sedaj pričakuje, da bo prejela tudi druge industrijske izdelke, ki so potrebni kmetom pri njihovi vsakdanji uporabi. Pričakujemo, da bo poslovna zveza blago, ki ga dobi po naročilih, takoj razposlala kme-f čkim zadrugam in jim nudila pri njihovem delu svojo pomoč. Priprave zadrug za prodajo sadja sadja mnogo obetajo. Kmetje iz oko- Okrajna poslovna zveza za Goriško in kmetske zadruge se že sedaj pripravljajo na odkup sadja, ki se bo pričel prve dni maja s češnjami in do trajal do pozne jeseni, ko dozori jesensko sadje. Pred mesecem dni so ustanovili lastno delavnico za embalažo, avlogaražo, za mehanično delavnico in velik zračen prostor za sortiranje sadja. V delavnici za embalažo je zaposlenih tudi okrog 30 žena in deklet. Od začetka obratovanja so že izdelali 18.000 zabojev za eksport sadja na domača in zunanja tržišča. Izdelali so tudi večje število zabojev za zbiranje sadja, s katerimi bodo oskrbeli kmetske zadruge. Sedaj v nižinskih legah cvetejo breskve in prve češnje. Bujno brstje in popki jablan in hrušk ter drugega lice” Šempetra pravijo, da je priča kovati dobro sadno letino, ako ne nastopijo kake posebne vremenske ne-prilike. Ko bo sadje dozorelo in bo izgotovljenih dovolj zabojev za prevoz sadja, bo Okrajna poslovna zveza delavke, ki se sedaj trudijo in tekmujejo, da v pravem času zagotovijo dovolj zabojev, zaposlila v zbiralnici za sortiranje sadja, po njegovi kvaliteti. Z zuključitvijo odkupa pa bodo pričeli s pripravami in izdelavo zabojev za naslednje leto. Delavke delajo z zavestjo in veseljem, da doprinašajo svoj delež za izvedbo petletke, da se z našim sadjem zagotove potrebe industrijskih središč ter domačih in tujih tržišč. Pomladanska setev na Goriškem Priznati moramo, da je naše kme-tVstvo še vedno na precej nizki stopnji, zato je naša dolžnost, da vložimo vse sile, rla tudi kmetijstvo dvignemo. Da bomo to nalogo izvršili, pa je pred vsem potrebno, da na tem sektorju delamo s pomočjo vseh množičnih organizacij. ker je na ta način bomo dosegli in dvignili produkcijo tCT kmetijstvo, kar bo v splošno korist in izboljšanje življenjskih pogojev delavnemu ljudstvu. Zato pa moramo pristopiti k delu plansko, ne pa šablonsko, ker nam mora biti jasno, da vsako delo, ki se dela po načrtu je dobro in tudi pravočasno izvršeno. Če pa hočemo pravilno razumeti planiranje v kmetijstvu. moramo vedeti, da se to ne da izvršiti v pisarni. Računati moramo z vso razdrobljenostjo naših kmečkih gospodarstev, kakor tudi z najrazličnejšimi polrebami kmeta, samega. Povsod, kjer so danes postavljene setvene komisije h vrst članov masovnih organizacij z dobrim in spretnim kmetijskim referentom na čelu, kakor tudi iz najbolj spretnih, požrtvovalnih in naprednih kmetov, tam ni strahu, da bi setvena kampanja ne bila pravilno in plansko organizirana. Po naših Krajevnih ljudskih oillio-n'4i se opažajo grobe napake v tem, da setvene komisijo sploh ne vedo, kakšna je prav za prav njihova naloga. Oglejmo si nekaj primerov: Setvena komisija v Šempasu je na svojem masovnem zborovanju v zvezi s pomladansko setvijo pristala na to, da so se nabavljena semena delila pro-centualno. Ni pa znala ta setvena komisija v sporazumu s Krajevnim ljudskim odborom zainteresirati najvzor-nejših kmetov ter jim dati večjo količino tega semena, da bi tudi z njimi sklenili pogodbe na podlagi uredbo pridelovanja semen. Nekoliko boljše je bilo razdeljevanje dodeljenih semen v Ozeljanu, kljub teinu pa tudi tam ni znala kmetov zainteresirati setvena komisija, da bi se posejalo dovolj semenskega graha. ki jim je bil po planu nakazan. Krajevni ljudski odbor Kromberg pa bi v tem oziru zaslužil še večjo kritiko, ker ni znal odgovoriti na vprašanje, če obstoja setvena komisija ali ne obstoja, če so dobili semena ali no. Po strojnem oranju je vedno večjo povpraševanje. Traktor ni več tuje orodje našemu kmetu, kajti dobro sc je že seznanil z njim in zna ceniti prednosti njegovega dobrega dela. To dejstvo se je posebno pokazalo v našem Goriškem okraju ob pogodbah naših kmetovalcev za pomladansko setev. USTROJ v Ajdovščini mora orati v vsem Slovenskem Primorju, a bo v teni času prvenstveno zaposlen na Goriškem. Za izvršitev tega dela je postavil USTROJ tri brigade v nižinsko predelo okraja. Poleg teh treh brigad bo pomagala še leteča brigada z gibčnim traktorjem. ki se lahko hitro kreta in luhko priskoči na pomoč, kjer je najnujnejša potreba: Poleg te delovne sile Je okraj 8 pomočjo USTROJ-a organiziral tudi' privatne lastnike traktorjev v enotno delo in jih razporedil po nji hovih okoliših. Pričakujemo, dn ho tudi ta sektor izvedel svojo nalogo v polni meri, da se bo tu prvenstveno izkoristilo ugodno vreme. Od celokupne površine orne Z eni Ijo našega okraja je dosednj, ne vštevši jesensko in zimsko oranje; preoranih nad 35 odstotkov orne površino in to v glavnem za posevek krompirja. S povečanjem intenzivnosti pomladanskega dela se bo ta procent naglo večal in .pričakujemo. _ da bomo kmalu lahko poročali o izvršitvi te prevažne naloge. Zanimiv je procent kontraliiranega oranja za spomladansko setev, ki se je dvignil v letošnjem let« za 908 odstotkov. Toda traktorsko oranje še ni zadovoljivo v okrajnem Ljudskem odboru Gorica, kjer closcdaj ni bilo povezave rned njim in Ustrojem. Napake so se dogajale v tem. da je okrajni Ljudski odbor planiral po svoje. Ustroj pa zopet po svoje. Te, in že prej navedene napake mo. ramo čimprej odstraniti in pričeti bazirati na dosedanjih 'izkušnjah, da bomo po planu v letošnji' setveni kampanji, dosegli take uspehe, kot jih od nas zahteva naše plansko gospodarstvo. Letos smo imeli sorazmerno precej čft>a za pripravo pomladanskih setvenih del. Od teh pripravljalnih ilel v veliki meri zavisi setev sama. Za pravilno izvedbo pomladanske setve je skrajni čas, da pristopimo k delu z vso resnostjo. POMANJKLJIVOSTI Na pomanjkljivo evidenco naletimo povsod pri krajevnem setvenem planu, pri razdeljevanju semen v okrajh in krajih, pri kontrahiranju oranja itd. Vsi okrajni ljudski odbori imajo lakozvane okrajne setvene plane. Večina okrajev je te setvene piane razdelila na Krajevne ljudske odbore. Toda ta plan je brezpomembna številka, če nimajo tudi operativnega plana in evidence o poteku priprav in setvenih del samih. Zato seveda moramo vedeti, koliko in kakšna semena imajo kmetovalci sami, kakšno seme Danes, ko z borbo kujemo našo gospodarsko neodvisnost, mora zopet živo stopiti pred nas dan začetka naše oborožene borbe. 27. marec 1941. bo ostal v zgodovini naših na-rodpv svetla točka. Na ta dan so stotisoči manifesfan-tov v Beogradu in množice demonstrantov v vseh krajih Jugoslavije pokazali, da so jugoslovanski narodi rniše pripravljeni žrtvovati vse, kakor pa da oblatijo slavno tradicijo svojih prednikov. Režim izdajalskega princa Pavla, v katerem sia igrala vodilno vlogo Cvefkovič in Maček, je bil vržen zaradi sramotnega podpisa trojnega pakta in pristopa Jugoslavije k osi. Os Rim—Berlin je bila v tem momentu za narode Jugoslavije nož smrti gospodarske in poliiične svobode. Sproščene nezlomljive ljudske sile s KP na čelu so pokazale staremu korumpirnnenui režimu in takratnim kapitalističnim krogom, da povratka v staro ni in da M nastopil čas novega življenja delovnega ljudstva. Ta dan je prišel do izraza ves tisti zatajeni odpor proti vsemu izkoriščanju, odpor proti socialni nepravičnosti in kulturni temi. Tudi nova Simovičeva vlada, ki ja prišia po Cvetkoviču, se ni znašla zaradi tega, ker ni znala pravilno oceniti in se nasloniti na veliko moč, ki je v naših narodih. Pustila je ves stari zarjaveli državni aparat, ki ni bil samo nezmožen, temveč je tudi odkrilo sabotiral vse ukrepe, ki so bili polrebni za obrambo domovine. V teku 10. dni, v katerih so okupatorji pregazili našo domovino, je prišla šele do izraza vsa tista gniloba in izdajstvo, ki so jo ti krogi do 27. inaica umetno prikrivali. Narodi Jugoslavije so bili pripravljeni branili domovino. Delavci in kmetje, mladina in poštena inteligenca je šla v borbo zavestno. Višii krogi pa so v tem momentu popustili in imamo sto in sto primerov, kjer so generali grozili z orožjem, da vojašivo položi orožje pred sovražnikom. Ta pečat sramote so narodi jugo-gosiavije oprali s slavno narodno osvobodilno borbo. 27. marca je bila narodom jugosiavije začrtana pot v lepšo bodočnost brez izkoriščanja človeka po človeku, v bodočnost velikih usivarjanj. b. n> Naloge aktivov IMS na gradiliščih bodo rabili, kako je z delovno silo, kako je Ustroj pripravili kontrahiranje oranja ter koliko bi se dalo napraviti v posameznih Krajevnih ljudskih odborih z živino in medsebojno pomočjo. Nič manjša ni važnost evidence pri Krajevnih ljudskih odborih. Značilen primer slabe evidence o razdeljevanju semen je v nekem kraju, kjer se je seme razdelilo brez vednosti kmetijskega referenta, sedaj pa kmetje povprašujejo kdaj se bo delilo seme. Naša ljudska oblast pomaga pri izvedbi setve s semeni, umetnimi gnojili, stroji, krediti in organizacijo pravilne porazdelitve vseh sredstev. Prav zaredi tega pa moramo tudi nij vsi pristopiti v vse načrtne kmetijsko kampanje množično, ker edino ob živem sodelovanju ljudskih odborov in frontovskih organizacij bomo kos nalogam, ki se postavljajo pred našim kmetijstvom. Organizirajmo medsebojno pomoč v semenih., vprežni živini in ljudski sili ter strojih in orodju. 4. E. Cementarna Arhovo ge presegla plan za mesec februar za 77% Gradilišča so postala mravljišča delavnih ljudi. Borba na gospodarskem polju je v polnem teku- Naši delavci presegajo norme, postavljene plane in s svojim požrtvovalnim delom kljubujejo vsem poizkusom Imperializma, ki skuša ovirati gospodarski razvoj v demokratičnih deželah in s tem njih osamosvojitev-Eden od teli borcev je tudi delavni kolektiv oddelka Cementa v tovarni Anhovo- Delavci v tem oddelku se zavedajo, kakšne važnosti je danes cement pri gradnji naših tovarn-stanovanjskih zgradb, cest In mo- stov ter naših zadružnih domov-Prav zato so sklenili, da bodo poslovljeni plan za mesec februar presegli-Ni so Pa pričakovalo takega uspeha. Saj postavljeni plan prekoračiti za 77"It v enem mesecu ni malo. Znižali pa so tudi neopravičene izostanke na 0.63VO ter organizacijsko utrdili delo v svojem kolektivu. Ta delavni kolektiv v tovarni Anhovo je eden tistih, ki z delovno disciplino, borbenostjo pri delu in novalorstvom gradijo socializem na zn-padnlh meja Jugoslavije. I- B- Za dvig kadrov v gradbeni stroki V nedeljo 14. marca se je v Renčah na Vipavskem zaključil trime-sečn i tečaj učencev v gospodarstvu zidarske stroke. Tečaj je organiziralo okrajno gradbeno podjetje „ZID-GRAD“ - Gorica kot predpripravo za uspešen potek letošnjih gradbenih del. Obiskovalo ga je 82 vajencev iz vseh krajev Slovenskega Primorja, največ pa se jih je udeležilo iz okrajev: Gorica, Tolmin iin Sežana. Čeprav je bilo med vajenci nekaj takih, katerim je slovenščina delala preglavice in niso imeli prej nika-kega osnovnega znanja, se je tečaj zaključil z dobrim uspehom. Vajenci so se marljivo učili, med njimi je bilo 7 odličnjakov, 16 tečajnikov je izdelalo izpite s' prav dobrini uspehom, 44 dobro in 8 zadostno. Nekaj jih je, ki bodo prvi razred ponavljali'na prihodnjem tečaju. Poleg svojih učnih predmetov so tečajniki gojili tudi fizkulturo. 70 tečajnikov si je priborilo fizkulturni znak v polaganju fizkulturnih norm in pri gradnji fizluiUurnega igrišča v Šempetru pri Gorici. V 272. urah so izvozili in splanirali 48 m* zemlje. Ob zaključku tečaja so v prosvetni dvorani v Renčah priredili kulturno prireditev, ki je prav dobro uspela. Koncem meseca marca se bo zaključila tudi zidarska šola v Vipavi, ki jo je organiziralo ..Splošno gradbeno podjcLje Primorje" za delovodjo in vajence svojega podjetja, šolo obiskuje več zidarskih učencev, dva tesarja in 30 delovodij. Marljivost in velika volja pri učenju kaže, da bodo Šolo končali s polnim uspehom. Tako bodo v letošnjem letu dobili nov mladi kader v gradbeni stroki zidarjev in delovodij, ki bo s svojim slro-Kovnimi znanjem pripomogel k čimprejšnji izgradnji porušenega podeželja in graditvi Nove Gorice. D. L. Če govorimo o važnosti organizira, nega dela iu med tem strojnega dela v našem kmetijstvu, o važnosti mladinskega delovnega poleta v n a Šib tj)-varnah, moramo brez dvoma reči tudi: Prenesti moramo duha iz mladinske proge, iz vseh naših mladinskih delavnih akcij, na naša gradilšča. — Ud tega. kakšna bo organizacija dela na gradiliščih, kako l>o to delo uspe. šno, zavisi naše blagostanje. Radi vsega tega je nujno, da učvrstimo našo mladinsko organizacijo na vseh gradiliščih. Potrebno je. da se postavi v vodstva aktivov Ljudske mladine Slovenije na gradiliščih mladince, ki delajo na gradbišču samem, ki so v stalnem stiku z mladino iu ne one, ki vršijo administrativna dela in podobno. Nujno je, da se vodstva aktivov po-globe v organizacijska vprašanja in aktive rnzdeie na grupe, ker le tako bo mladina lahko uspešno izvrševala vse probleme in odpravljala vse napake na gradiliščih. Vsa mladina, ki dela na gradiliščih, mora biti tudi tam v organizaciji, ker sicer na va« ne more koristiti niti reševati problemov, ki nastajajo na gradilčču. Organizacija mladinskih brigad, oz. številk bo prav gotovo mnogo pripomogla, da bo plan gradnje v letošnjem letu dosežen in prekoračen. V kamnolomih, na gradnji cest, povsod naj mladina pokaže starejšima, kako se dela na novi način. Posebno pažnjo je treba posvečati mladini, ki kroži' z gradilišča na gradTišče. Najboljše mladince, člane mladinskih brigad bomo postavljali v vodstva aktivov, da bodo vnašali lidarniškil duh v našo mladinsko organizacijo. Ni dovolj, da uvedemo norme, tre. ba jih jo tudi kontrolirati, da bodo postale realne — življenjske. Tako bo. mo omogočili, da bo plačevanje delavcev pravično, istočasno bomo po. rnagali upravam pri postavljanju operativnih planov in se ne bo več dogajalo, da bi uprave nastopale proti mladinskim številkam. Vsekakor pa moramo posvečati naj-večjo pažnjo ideološki vzgoji naše mladine na gradiliščih. potom se go. tovo ne bo dogajalo, da bi mladinci zapuščali gradilišča, ker se bodo za. vedali pomena delavcev gradbene stroko, ker bodo vedeli, da brez delavcev v tej stroki si ne moremo zamišljati noviit tovarn, niti gospodarskega dviga našega podeželja. Zavedali se bodo, do so člen, važen člen v verigi delavcev, ki delajb na dvigu naše domovine, na dvigu življenjskega standarda našega delovnega človeka. ■I. B. i4* mate c — dan mladinsUih delovnih hvt£ad , Sklepi žena itz Črnič naj kodo zgled ostalini krajevnim tajništvom AFŽ Važnosl organizacije žena na vasi lahko ocenimo iam, kjer žene polagajo važnosi na vzgojo in na pridobivanje znanosti v načinu, knko bodo lahko, kot žene, s svojim delom največ koristile v usivarjanju boljše in srečnejše bodočnosti za skupnost in s iem za svoje najmlajše. Med precejšnjim številom neakfiv-nil krajevnih organizacij lahko trdimo, da so žene s sprejetjem obveznosti v vasi Črniče pokazale pravo frontovsko zavesi in vnemo za delo pri graditvi nove domovifie. Obvezale so se: 1. da bodo dvignite fronfovsko zavest žena na vasi na ta način, da bodo pritegnile v organizacijsko delo vse žene na vasi, ki so po že v celoti vključene v Osvobodilno fronto. 2. Dn bodo poživile in reorganizirale AFŽ organizacijo s tem, da bodo prenovile odbor v celoti in postavile nove referentke. 3. Da bodo prevolile obiskovalke in jako poživile ta sektor dela. 4. Da bodo na organizacijske sestanke pritegnile vse žene in jim prikazale nujnost, da se udeležujejo masovnih sestankov Osvobodilne fronte in zborov volivcev. 5. Da bodo utrjevale našo ljudsko oblast s tem, da ji bodo pomagale pri reševanju raznih problemov na vasi. 6. Da bodo znale pravilno tolmačiti in prikazati vsem politiko naše frgovine. 7. Dn bo organizacija AFŽ postala redni član Socialnega fonda Osvobodilne fronte z mesečnim prispevkom, ki ga bodo žene zbrale v svoji sredi. 8. Da bodo širile naše časopisje in tudi same prebirale. 9. Da bodo pripomogle k izvedbi okrajnega plana AFŽ na ta način, da bodo kakor že do sedaj, organizirale na vasi masovne delovne dneve za dela v Novi Gorici. 10. Da se bodo udeležile dela za izvedbo krajevnega piana in v zvezi s tem same nasadile že v tem letu 300 novih sadnih dreves. 11. Da bodo podpirale in navduševale svoje družine za prostovoljno delo. 12. Dn bo organizacija AFŽ posta- vila na vasi iniciativni odbor, ki bo! zbiral poseben fond in skrbel, da se | v *ej prvi petletki posiavi spomenik. našim padlim borcem. I Ž3 ves teden je mladina na raznih sestankih govorila o dnevu mladinskih delovniii brigad, pripravljala se nanj s transparenti, obveznostmi in podobno. V tem tednu se je mladina seznanjala z delovnimi akcijami zveznega in republiškega značaja, seznanjala se je s pomenom istih. Zbirale so se prijave za prvo grupo prVe izmene, to je za brigado »Mihe Marinka«, ki bo prva odpotovala na progo črnogorske mladine, v Nikšič-Ti-togrnrl. Skupno se je prijavilo za to akcijo 53 mladine. Že zgodaj so začele prihajati skupine veselih navdušenih mladincev in mladink z zasfavami in iransparenji. Ob 11. uri je bil na trgu mimohod brigad. Velika slika o gradnji zadružnih domov je glasno pričala o pomenu mladinskih delovnih brigad, o prostovoljnem in udarniškem delu. Prvi so korakali naši udarniki, naio mladinske delovne brigade iz Nove Gorice. »Gradimo zadružne domove!« je bil napis, katerega so nosili na lopa-tah kmečki mladinci, kar je med množico izzvalo val navdušenja. Uvrstile so se brigade iz vasi, med njimi Medana, Batuje, Vogrsko in mnoge druge. Obe gimnaziji, v Ajdovščini in Šempelru imata svoje (Llovne brigade, kakor iudi irgovski tečaj iz Šempcira. Po mimohodu je bilo na trgu zborovanje, kateremu je prisostvovalo nad 250 mladincev in ostalega ljudstva. Govorili so predstavniki Osvobodilne fronte, Enotnih sindikatov in Ljudske mladine Slovenije. Vsi so podčrlali doprinos mladine v dosedanji izgradnji domovine, istočasno nakaznii naloge, ki stoje pred mladino v letu 1948. — _ Novi Beograd, Nova Gorica, pionirska proga v Ljubljani, cesta Zagreb-Beograd, proga Titograd—Nikšič, to so častne in velike naloge naše mladine v letu 1948, poleg izgradnje 42 zadružnih domov v našem okraju, — Sledila je podelitev prehodnih zastav najboljšemu aktivu Ljudske mladine Slovenije Medana in odredu Zveze pionirjev — Batuje pri gradnji zadružnih domov. Z navdušenjem so obljubili, da se bodo borili in zastavico osvojili za trajno. Pionir, načelnik odreda iz Batuj je dejal: »Učenje, znanost mora postali naša last, s katerim se bomo usposabljali za nadaljnje Titove petletke-« — Razvila se je povod. Mladinci so korakali ob zvokih godlie in peija ier spodbujali prisotne. Ob slovesnem razpoloženju ie mladina zaključila svoj praznik in odšla z novim delovnim elanom v svoje kraje. Ivanka B. Mladinci-prostovoljci za gradnjo proge Titograd—Rlikšič Mladina' tovarne Anhovo se v polili meri zaveda velike važnosti gradnje proge Titograd—Nikšič v Črni gori. Na masovnem sestanku aktiva LMS v naši tovarni, ko je mladina sprejemalo sklepe za bodoče delo je bil med prvimi sprejet sklep: pomagati pri gradnji proge v Črni goiri. Predlagano je bilo, naj se javijo mladinei-prostovoljd. Iz vrst mladine so vstajali drug za drugim štirje mladinci -prostovoljci s ponosnim glasom: z Ja z grenile Butnno ploskanje je pozdravilo njih odziv. Aktiv je pozdravil prostovoljce z minerskim pozdravom. I. B. Pripravimo sc za teden protituberkuloze sevati še v nadalje. Borba proli jetiki je borba na gospodarskem polju. Da pa se bomo znali varovati tega sovražnika, nam mora biti jasno, kako naj proli njemu vodimo borbo. Zalo se bodo v tednu proiiiuber-kuloze po všem okraju vršila predavanja, za katera bodo skrbele naše zdravniške moči. Krajevni odbori RKS bodo objavili dan in kraj predavanj. V tem iednu se bodo vršile tudi akcije za pomoč iuberkulozno bolnim, vršile se bodo akcije pri čiščenju vasi in stanovanj, t. j. akcije zdravstvenega značaja. Razdeljeno bo v teku lega tedna tudi več brošur, ki bodo seznanjale ljudstvo z nevarnostjo tuberkuloze. Teden proliiubcrkuioze naj bo akcija delovnega ljudstva v borbi proti svojemu sovražniku. I. P. Z uvedbo sisleittti vezanih cen se bodo stalno razvijali ter krepili ekonomski odnosi med vasmi Od 1. do 8. aprila t. I. bo »Teden protituberkuloze«. Naloga za organizacijo in izvedbo ledna je poverjena odboru RKS. V času tega tedna se morajo v io borbo vključiti najširše plasii delovnega ljudstva, saj Sejnin prav ta bolezen v starem kapitalističnem redu izvor iežkili socialnih prilik, ki so tlačile naš proletariat. Z revolucionarno borbo, ki jo vršimo na gospodi k uničevanju tega zahrbtnega so-darskem polju, moramo pristopiti tu-vražnika — jetiki. Za naloge, ki stojijo pred nami, ie potreben čvrst in zdrav rod. Socialne prilike, ki danes so, in dvig blagostanja našega ljud-nnm to omogoča. K zatiranju te bolezni pa moramo pristopiti skupno in zavestno. Mi bomo v tednu protituberkuloze sprejeli naloge, ki pa jih bomo morali re- • •.'v JCje so vas-votei zastoja pra gradnji zadružnih domov? Ko smo pristopiti: k organiziranji in 'dvigu zadružništva in pripravam za grfidnlo zadružnih domov, smo ugotovili, da naše delovno ljudstvo dobro razume pomen in korist kmečke za• druge s svojim zadružnim domom na vasi. Z vso dobro voljo je naše ljudstvo Sprejelo obveze o decentralizaciji zadrug in o graditvi zadružnih domov, izvoljene so bile uprave po vseh krajih za gradnjo. Zakaj so bile postavljene uprave? Zato, da sl bodo vasi pomagale med Seboj, v delu, materijalu in z nasveti. Marsikje so si kralevni odbori OF in masovne organizacije tudi izvolili svoj Upravni odbor za gradnlo zadružnega doma. No, s tem, da so bile postavljene uprave, so se nekaterf kraji zadovoljili. Tudi kralevni odbori O F so smatrali, da je njihovo delo pri gradnji zadruž-nega doma končano. Tako nič čudnega. če so ponekod Uprave zaspale, ker jim ni nihče nudil pomoči in jih ni nihče kontroliral. Seveda pa ne smemo vreči vse krivde le na OF odbore in masovne organizacije. Urez dvoma so tudi Uprave precej zakrivile. Imamo primere, kjer se posamezni člani Uprav prav za prav ne zavedajo, kakšno bi moralo biti njihovo delo. Tako se sicer vrše seje, a le radi seje. Na teh se običajno ugotavlja le to, koliko le stor> lenega in koliko, ni, ne da bi skušali ugotoviti vzroke, kje so krivci zastoja In ne da bi sklepali o tem, kako to odpraviti. V tem oziru je ljudstvo mnogo naprednejše in poznamo primere vnete požrtvovalnosti in zanimanja rruvno pri prostovoljnem delu. Če si ogledamo primer Prvačine, bo-mo ugotovili, da je tisti delovni elan. ki le bil zajel vso vas od najstarejših do pionirjev, danes preče) vpadel. Kje je krivda, da danes Prvačina. čeprav je bila med prvimi in le napovedala tekmovanje vsem gradbiščem v okraju, nič več ne prednjači. Prav gotovo na krajevnem aktivu in Upravi za gradnjo | \r Čepovanu imajo svojo upravo, ta-zadružnega doma. Kaj so prav za prav ji iep načrt, a to je tudi vse. Nihče ni storili tovariši iz Uprave, Id odgovar-jajo za določen sektor? Kle je organizacija delovnih čet, zbiranle prispevkov internega posojila, nabava materijala itd.? Datum 27. aprila se bliža, tekmeci z drugih gradbišč so vedno resnejši nasprotniki in ne vemo, kako bo Ijud-stvu odgovarjal listi, ki bo kriv, da Prvačina ne bo prva. Skoro Isti primer opažamo v Gradi• šču pri Renčah. Tudi tu so se prve dneve res zagnali v delo pri gradnji svojega doma. Danes pa se dela le od časa do časa in tudi ob nedeljah ni več tistega delovnega zaleta kot smo ga občudovali prve dni, Vemo, da Imajo danes važno delo Pri obdelavi zemlje; vendar to ne sme ovirati pri gradnji zadružrtega doma. Pač pa je prav radi mnoge zaposlenosti delovne moči pri obdelavi in setvi, tembolj potrebna dobra organizacija in pravilna porazdelitev prostovoljnega dela. mislil na to, da bo le potrebno preskrbeti toliko in toliko materijala, da bo dom lahko rasel, toliko delovne sile in jasno tildi denarnih sredstev. Kot vzgled in opozorilo, da je kljub delu na polju, kljub pomanjkanju materijala, vendarle možno s skupno po* močjo v vasi mnogo storiti, so nam nekatera gradbišča v Brdih, na Predmeji. v Batujah In drugod. V mnogo težjih pogojih rastejo te stavbe dosti hitreje. V teh krajih je prav radi dobre organizacije In dela OF odbora ter masovnih organizacij, uspelo doseči mobilizacijo vsega delovnega ljudstva v kraju In s tem gradnja domov mnogo uspešneje in hitreje napreduje. Danes tekmuje lludstvn v Medani z DoUPred-mejo in vse kaže, da bo prehodna zastavica z Brd vihrala v Trnovskem gozdu. R- M. š£}ud&tvo t§ J)oCm(ptedmeje fiooe do 1. maja graditi svoj $adtupti dom Več truda in požrtvovalnosti V Šempasu se že dalj časa bavijo i Vendar so vse te številke rezultat s pripravami za gradnjo zadružnega uspeha začetnih korakov. Čudi,mo pa domu Zgraditi ga nameravajo na le- se da delo v poslednjem času ne gre pem kraju ki je sicer bolj v zatišju, tako izpod rok, kot bi sicer v tako vendar blizu glavne ceste Gorica— številčno in gospodarsko močni vasi Ajdovščina kar bo omogočalo lažji lahko pričakovati. Brez dvoma je tu promet zadružnemu domu. Načrt je krivda na celotnem krajevnem akti-zelo skrbno izdelan in bo zadružni vu. ki ne zna mobilizirati in zainte-dom res lahko v ponos in okras šem- reširati vsega ljudstva, da bi se res pasa. Pripravljanje materiala in masovno udeleževalo nedeljskega sploh zanimanje za gradnjo samo je prostovoljnega dela na gradilišču za-v začetku že dokazalo, da je ljudstvu i družnega doma. Poleg tega je aktiv Šempasa mnogo do tega, da si čim- popustil pri organizciji, ki je bika v prej in čim lepše zgradi svoj dom. | začetku res dobro in spretno izpe- .......:lSnnn Iti mrvivil nkliv TVi.zit oddali cestni uprav) za nasip cest. — Izkupiček gramoza bo šel v fond zn gradnjo zadružnega doma. Bat ujci naj lx>do v vzgled vsem osta- lim vasem, kako je treba pristopiti k gradnji zadružnega doma s pravilno organizacijo in mobilizacijo ljudi na vasi, C. S. Resolucija mladine i* Batuj na dan volitev zainteresirati vse ljudstvo. Osvobodilna fronta je dala pobudo, da smo. za- Z,brani na masovnem prostovoljnem delu pri gradnji zadružnega doma v Batujah, pošiljamo okrajnemu sekretariatu mladine — delovne pozdrave. Danes smo polagali naše mlade glasove v volivue skrinjice Osvobodilne fronte. Pripomogli smo k temu, da je bila udeležba na volitvah 100%, da so ee volitve zaključile do 0. ure. Črna skrinjica je ostala prazna. S tem je naša vas ponovno dokazala, da je enotna, da ni met nami človeka drugačnih teženj. Potrdili smo našo ljudsko oblast in ponovno smo zadal: klofuto reakciji. Za vse to ima zaslugo Osvobodilna fronta naše vasi, na katere vodstvu so mladinci iz naše srede, ki so znali čeli z gradnjo zadružnega 'toni*, ki bo ;>lj zavednimi in požrtvovalnimi, tudi danes noče zaostajati. Zato pomagajo vsi vaščani n prostovoljnim delom, da lx> njihov zadružni dom film prej pod streho. Tudi na dan volitev so organizirali množlfino prostovoljno delo na gradtlišču In v kamnolomu, kjer pripravljajo kamenje In pesek Marljivi prostovoljci bodo poskrbeli, da bo dovolj peska za zadružni dom Tudi organizacija po četah, desetinah in podobno za delo je bila dobro izpeljana, saj je bil Šempas med prvimi kraji, ki se je s tako interesi-raiiiostjo in dobro voljo pripravljal na delo pri zadružnem domu. Tudi nedeljsko prostovoljno delo je dokazovalo razgibanost vasi. Do sedaj je sicer nekaj že napravljenega, kur nam dokazujejo sledeči podatki: Izkopanega materiala v djavi je til m?. Delalo je 91) delavcev 970 ur. Od teh (11 m3 materiala je: Čisli pesek 1-5 m* Kamenja za zidanje 20 m’ Gramoza 20 m5 Teh 01 m* materiala je bilo prevoženih na teren gradilišča v 125 urah, vozilo ga je 30 voznikov. Pri izkopavanju jame za apno je delalo 11 delavcev, kateri so izkopali 24 m3 zemlje v 38 urah. Za kanalizacijo na terenu gradilišča je 15 delavcev izkopalo 10 m3 zemlje v 45 urah. Skupaj je bilo 120 delavcev in 36 voznikov. Skupno izkopanega materiala 61 m3. Skupno vseh prostovoljnih ur 1178. lja.na. Seveda bi moral aktiv paziti tudi na to, da bi v vasi ne trpelo o&talo delo. Organizacija dela na gradilišču zadružnega doma bi se morala ozirali na vse prilike v vasi. Ce bi se organiziralo prostovoljno delo tako, da bi prišlo na vrsto izmenoma vse delovno ljudstvo Šempasa, bi prav gotovo gradnja napredovala, kakor je izglodalo v začetku. Po drugi strani s« zdi, da se aktiv vse premalo zaveda pomena zadružnega doma danes, ko gospodarstvo v današnjih oblikah nujno sili težnje prebivalstva vsakega kraja, da bi imeli čimprej izgotovljen svoj gospodarski center s primernimi prostori. Poleg tega se čuti, še vedno pomanjkanje kulturnih dvoran, kar bi z iz-gotovitvijo zadružnega doma tudi odpadlo. Prepričani smo, da je krajevni aktiv že sam ugotovil pomanjkljivosti v svoji vasi in da bo napravil vse. da se bo delo nadaljevalo z večjim delovnim zanosom in zavestjo, in tako dokazal, da niso redki kraji v goriškom okraju, ki pridno in vztrajno tekmujejo za prvenstvo. M. R. 7.e v zgodnjih jutranjih urah se je delovno ljudstvo vas: Ročinja ob Soči zbralo pri delu zadružnega doma V kratkem času so podrli eno steno stavbe, kjer bo sial njihov zadružni dom in očistili ves material. Druga skupina je oh istem času čistila vas samo, ostali pa so v vinogradu, ki je last narodne imovine obrezovali trte in pripravljali količke. Med ljudstvom je bilo pruvo delov-no razpoloženje, kj se je stopnjevalo ob veselju nad izvršenim delom. Vas, ki je bila |x> končanem prostovol jnem delu temeljivo očiščena tudi vseh ruševin, je kazala prav praznično lice. Mladina je tako z obrazi, polnimi zadovoljstva, po prostovoljnem delti prihitela v Solkan na praznik delovnih brigad. ljudstvo v Jjafujafi nadaljuje $ tf&o v$txajno&tjo . • . Vasica Dol-Predmcja, ki stoji pred Trnovskim gozdom nad Ajdovščino, je bila za časa NOV popolnoma požgana in uničena. Ljudstvo je tu dalo vse sile v borbi proti okupatorju in preživljalo res težke ure. Danes je tudi pri delu in obnovi naše domovine med prvimi. V poslednjem času so vse priprave za Volitve bile usmerjene v delo na vasi 'n pri pripravah za gradnjo svojega zadružnega doma. Na svojih predvolivnih masovnih sestankih je ljudstvo razpravljalo o vseh vaških gospod arskh vprašanjih, največ pa je bilo vedno govora o vprašanju gradnje zadružnega doma. Na enem izmed teh sestankov se je javilo 25 mladincev in mladink za nepretrgano delo pri zadružnem domu za 35 dni, kar tudi pridno izpolnjujejo s svojim vztrajnim in požrtvovalnim prostovoljnim delom. Družina Velikonja Ivana je darovala 2 m3 jelovega lesa in 2000 diin v fond zadružnega doma poleg lega, da se tudi sami pridno udeležujejo prostovoljnega dela. Prostor za trgovino je toliko že končan, da posluje v njem trgovina. Na dan volitev je ljudstvo v Predmeji pokazalo svoje zaupanje in razumevanje do ljudske oblasti v tem, da sc je masovno udeležilo in glasovalo za kandidate Ob stoodstotno. — Volitve so bile zaključene že ob 8 zjutraj. Takoj po končanih volitvah pa so odšli skupno gradit svoj zadružni dom. Na pred votivnem masovnem zborovanju je ljudstvo v Batujah sprejelo sklep, da bo volilo 100% in se po končanih volitvah udeležilop rostovolj-negu dela pri gradnji zadružn. doma. Da sklepi niso ostali samo na papirju nam dokazuje dejstvo, da so Batuje prve v Goriškem okraju zaključile volitve s 100% udeležbo že v jutranjih urah ter se masovno udeležile prostovoljnega dela pri gradnji zadružnega doma od mladine do najstairejših ljudi na vasi. Batujci so zavedajo, kaj pomeni gradnja zadružnega doma na vasi, ker bo prav to žarišče kulturno prosvetnega dela in gospodarstva ter ostal kot svetilnik Se jtoznejšint rodovom. Dri gradnji zadružnega doma so zainteresirane množične organizacije n« vasi, ki a svojim požrtvovalnim delom Ukazujejo pmv.ilno organizacijo posameznih ljudi pri delu. Za lepši potek dela 60 organizirali brigadne skupino po 10 n»ž, katere se vrstijo vsakodnevno tako, da delo pri gradnji zadružnega doma poteka v polnem redu. ?,e sedaj so vidijo lepi rezultati njihovega dela. Poleg teh skupin se vsako nedeljo vrši masovno prostovoljno delo, katerega se udeležujejo vsi vaščani. Pri izkopu temeljev so napravili ogromne količine gramoza, ki ga IkkIo PRITLIČJE \W im URHU /// Il|(l tl Tli(I utrnil« 31 «*0 OF nudi aktivno pomoč pri delu Mestni odbor OF se zaveda svojih nalog in skuša preko masovnih organizacij Pomagati pri mobilizaciji ljudstva za razne akcije. Oglejmo sl nekatere številke, ki kažejo razumevanje Ajdovskega ljudstva: Za Grško pomoč je bito zbranih 8701 d*n; pionirjem je bilo darovanih 2000 din za rutice; na proslavi 8. marca je bilo zbranih 2478 din za Zadružni dom, za vse naše otroke, ki žive pod Italijo so žene dirale 1753 din, 840 din pa za Drugi kongres. Za Socialni fond OF je bilo odpornih 20.456 din. Pionirji sami so zbrali pred kratkim 579 din za pomoč grškim borcem. Žene so sprejele sklep, da ustanove In organizirajo čim preje Dom igre In dela, ki je tako prepotreben v tem kraju In je povpraševanje po njem že zelo pogosto. Žene so se obvezale tudi z 5000 prostovoljnimi urami pomagat! pri gradnji zadružnega doma. Z delom se je že začelo In so ruševine že skoro očiščene, precej kamna je že zloženega In presejanega peska, kot tudi posutega zidu. Pri tem sodelujejo vse organizacije in tudi mladina, ki sl poleg tega planira svoje športno flzkulturno igrišče. J. L. NADSTROPJE Meril« ct«* Tloris pritličja, I. nadstropja In gospodarskega poslopja zadružnega doma, ki ga grade v Njivicah pri Kojakem tl jM ! ■i \ * ' ■ y i ■ ^ talSHv... V kamnolomu so ves dan na delu In pripravljajo kamenje In pesek tor ga spravljajo na gradilišču Razvoj apnenice »Rdeča zvezda” Apnenica »Rdeča zvezda« v Solkanu se je zopet razširila, ker je povečala svojo zmojgljtvcut z otvoritvijo Cente ped. Ob priključitvi cone »A« k FLRJ Je delala samo ena peč. Z novim letom so delavci spravili v obrat drugo peč, tako da se Je produkcijo apna zvečata za. še enkrat toliko. Delavci se niso s temi rezultati zadovoljili, ker je stal pred njimi plan ter so vložili vise sile, da obnovijo še tretjo peč, katero so zakurili 17. februarja. Poleg teh peči je » ata še četrta peč, katero je bilo treba takoj obnoviti, da prekoračijo štirimesečni plan, ln res, dne 17. marca ob 16. url so zakurili še četrto peč (apnenico). Ako bodo vse štiri apnenice delale do cine 1. maja, bo apnenica »Rdeča zvezda« prekoračila plan prvomajskega tekmovanja za 26 odstotkov. Tudi kvaliteta apna se je precej izboljšala od priključitve do sedaj ter je to apno danes med najboljšimi v Jugoslaviji. Prt tem gre zasluga predvsem delavcem-nakladačem, ki pripravljajo beli kamen v primerni debelini, ne pa kot so delali preje. Enaka zasluga gTe kurjačem, kateri morajo paziti, da imajo peči stalno in eno-komorno temperaturo. Medtem, ko so nakladači izpostavljeni težkemu delu pri drobljenju kamna in vremenskim neprilikam, so kurjači izpostavljeni veliki vročini pri pečeh. Tudi na minerje ne smemo pozabiti, posebno pa na tovariša Bitežnik Alojza, ki se je pokazal med najbolj požrtvovalnimi, posebno pri štednjL eksploziva in tovariša Bensa Iva, ki tudi pri delu ne zaostaja. Pomisliti moramo na to, da so minerji stalno v življenjski nevarnosti, ker morajo poslavljati mine v višini tudi preko 40 m v stenah ln to mnogokrat na vrveh. Meri delavci vlada še precej dober odnos, lahko pa bi bil še boljši, ako bi se sindikalna podružnica malo bolj oživela. G. L. Belo mladincev in in pionirjev v Ustju Mladinski aktiv v naši vasi se je organiziral v čelo, katera nosi ime padlega borca »Bratina Edvarda1*. Mladinci in mladinke so se obvezali, tla bodo naredili v letošnjem letu 7600 prostovoljnih delovnih ur. Z delom so pričeli preteklo nedeljo. Napravili so brv preko potoka, katera bo služila v času gradnje novega mostu in očistili jarek ob cesti. Popoldne so pa imeli pionirji prireditev v pomoč borečemu sc ljudstvu Grčije. Nastopili so z več dramskimi in pevskimi točkami. Posebno so razveselili navzoče mali plesalci r. ruskim narodnim plesom ,,Katju-ša“. Tovarišica učiteljica je pionirje naučila lepo uspelo prireditev in smo ji hvaležni, ker vzgaja naše najmlajše tako, da bodo postali dobra Titova mladina, ki ne šiedi svojih sil pri delu v korist naše domovine. S. S. Zadružni dom v Šempasu bo eden največjih in najlepših v goriškem okraju Stran 4 0Cie so hibe, da ni pravih uspehov v šolah Pred naše prosvetne delavce se danes postavlja ena od najvažnejših nalog — vzgoja kadrov. Naše go-spodarstvo, trgovina naša industrija, gradnje potrebujejo strokovnega kadra, ki bo sposoben graditi in ustvarjati. Zato mora naša šola tem najmlajšim dati ono osnovno znaanje, na katerem bodo kasneje gradil■ teoretično in praktično znanje za svoje delo. Vprašamo pa se ali smo že dorasli v zadostni meri tej nalogi? Pouk na nekaterih šolah je še vse preveč sam sebi namen. Ne vnaša se v njega ono problematiko naše vasi, ki je danes bistvenega omena. Zakaj naš pionir v šoli ne i vedel, da gradimo zadružne domove da je za to potreben material, da bo ta material dobil na kak nači. tu ali tam, da mora biti ta material kvaliteten. Pri tem enem problemu, ki ga zdaj rešujemo po vaseh, učitelj lahko obravnava več predmetov. Uredba o vezanih cenah mora imeli odziv tudi v naših šolah. Naše kmečke zadruge, lokalno gospodarstvo, kulturni dvig ljudstva, sploh našo gospodarsko borbo mora učitelj na vasi in profesor na gimnaziji staviti v sklad z učnim načrtom, ki mora biti za vsakega po-edinca norma, ki jo hoče s svojim uspešnim delom kot učitelj in vzgojitelj prekoračiti. Da pa se tega na vseh naših šolah ne opaža, so tu prav gotovo vzroki, ki jih moramo poiskati iri seveda tudi odstraniti. Naši prosvetni inštruktorji prav gotovo ne dajejo za. dostne pomoči našemu učiteljstvu. Niso jim v vsem mentorji pri njihovem delu. Če se bo naš učitelj-pripravnik-tečajnik čutil osamljen, prav gotovo ne bo pristopil k delu z vsem tistim elanom, ki je danes vsakemu ljudskemu učitelju potreben. To napako bo v bodoče treba odpraviti in bodo naši inštruktorji učiteljstvo morali voditi pri delu in obenem strogo kontrolirati, če se te zadane smernice sprovajajo v življenje. Da naš učitelj na vasi danes še nima podrobnega učnega načrta, je tu vzrok, da nekateri od teh niso bili poučeni, da j>a so tu poedinci, ki bi to lahko storili, toda opravljajo svoje delo preveč površno. Če mi danes vse gradimo in delamo po načrtu, mora prav tako sle-hern učitelj na šoli imeti pred seboj načrt, ki ga izvaja. Izgubljanje v priložnostnem nenačrtnem delu ni delo na temelju prave znanosti, ki sta jo Lenin in Stalin postavila kot prvo pri graditvi socializma. Pomanjkanje šudija pri našem učiteljstvu naj si bo to strokovnega, pedagoškega, gospodarskega ali političnega, v veliki meri pri poedincih vodi v apolitično delo v šoli in delu med ljudstvom sploh. Zavedati se moramo, da se le ležkoče in napake ne bodo tako hitro odpravile, potrebno pa je, da se nakažejo in da pristopimo k reševanju istih. Naš učitelj na vasi mora bili svesten dela, ki ga opravlja, svesten, da je on tisti, ki vzgaja mlado pokolenje in mora biti kot tak tudi avtoriteta na vasi in vodnik vsega delovanja. Odpraviti se mora tisto ozko gledanje pri reševanju problemov. Učitelj na vasi mora gledati s perspektivo bodočnosti in se ne izgubljali v podrobnostih. ki skoraj vedno vodijo v strokovnjakarstvo in nenačrtnost. Nujno je potrebno, in to bomo dosegli le z naprednim študijem, da se otresemo predsodkov in vpliva po-edinih reakcionarnih duhovnikov, če hočemo našo mladino vzgajati v duhu marksizma-leninizma, da bodo sposobni dograditi to, kar je naše revolucionarno ljudstvo započelo graditi. Ozrimo se še na zunanje momente, ki tudi kvarno vplivajo na sam pouk. Poglejmo naše šole. Zdi se nam, da nekatere od njih niso šole. Vrt okoli je zapuščen, brez cvetja in zelenja. Stavba ni pobeljena in očiščena. To prav gotovo ne vpliva pozitivno na pionirja in bo naš učitelj s podporo ljudstva v vasi morial pristopili k reševanju tega problema. Da ne govorimo o tistih prostorih, ki so v privatnih stavbah. Skoraj je nemogoče v lem času, da je šola v najslabšem prostoru v vasi, je pa vseeno resnica. Posvetimo tuili več j>až-nje higieni učencev in čistoči sjdoh v razredih, šola mora bili vzor v vsakem pogledu. Z malo več aktiv, nosti in skupnega dela bomo te napake odpravili. Naši krajevni ljudski odbori posvečajo vse premalo pažnje šolam v svojem območju. Poiskati bi morali sredstva iz lastnih virov, da se tako stanje odpravi. Lepa šola na vasi je tudi ogledalo krajevnega ljudskega odbora. V tej zvezi bi bilo potrebno omeniti še to, da se naši odbori tudi premalo brigajo za učitelja na vasi, ki v mnogih slučajih naleti na gluha ušesa, če hoče rešiti to ali ono tež-kočo. Da jm poedini odbori niti ne ireslcrbijo učitelju stanovanja in irane, je pa to prav gotovo izraz malomarnosti, proti kateri moramo vodili ostro borbo. Ko smo na kratko ožigosali napake■ in nakazali težko-če, se moramo zavedati, da imamo na drugi strani šole, kjer teh napak ne bi bilo potrebno, da učiteljstvo na teh šolah opiše svoje delo, da bo to v pouk drugim, ki danes še ne vna. šajo v šolo one idejne revolucionarne borbe na polju znanosti. S pravilnimi organizacijskimi prijemi, strokovnim'in političnim študijem ter povezavo z množičnimi organizacijami bomo le napake v šoli popravili, odpravili pa tudi materialne težkoče, naj si bo učitelja na vasi ali šote sploh. Učitelj na vasi naj bo kakor delavec v tovarni, delaven, borben, discipliniran, idejno močan in prvi pri izgradnji socializma. B. R €)nstfan tnepe • • • Predkg revStiJe mirovne pogodile 2 Italije - votivni manever ilmperlfkma ■Ive, a je ni ustavila nobena še tako nevarna pot. Takoj po osvoboditvi, ko je bilo pomanjkanje zdravnikov že bolj občutno oe jo tovarišica Rijavec hitro znašla in nudila, ikjeir je le mogla svojo pomoč. Danes vodi tovarišica kot prava skrbna mati' posvetovalnico, ki je med najboljšimi. Zapadni Imperialisti skušajo z novim predlogom revizije mirovne pogodbe z Italijo ovirat] pohod demokratičnih množic v svetu v trenutkih, ko se v Italiji demokratično množice pripravljajo na volitve. Predlog imperialistov c priključitvi Tržaškega ozemlja k Italiji je bil izdan prav z namenom, da podpre na volitvah De Gasperija In njegovo ameriško za-sužnjevalno politiko, da zastro jasen pogled volivcem v Italiji, da onemogočijo pošten sporazum med Jugoslavijo in Italijo. Predstavnik Sovjetske zveze je označi! tristransko odločitev glede predloga o priključitvi Tržaškega ozemlja k Italiji kot očitno propagando. Izjava Togliattija silno Jasno kaže in razkrinkuje to volilno špekulacijo ameriških imperialistov, ki skušajo obenem ustvarjati v Italiji svojo psihozo. »Vprašanje Trsta zanima predvsem v prvi vrsti Italijo in Jugoslavijo«, pravi v svoji izjavi. »Moje mnenje je, da bomo lahko rešili vprašanje Trsta. ko bo imela Italija demokratično in neodvisno vlado; ki bo vodila politiko sodelovanja in bratstva z Jugoslovanskim ljudstvom. Tega vprašanja ne bomo rešili nikoli, dokler bomo imeli vlado vazalov ameriškega imperializma«. Preiskave pri slovenskih partizanih Preiskave pni slovenskilh partizanih so še vedno na dnevnem redu v Gorici. Pred kratkim sta dva karabinjerja vršila temeljito preiskavo pri tovarišu Karlu Veluščku z izgovorom, da ima kje skrito »mašin-pišto'1'0«. Ker nista mogla najti ničesar, sta se seveda vljudno opravičevala po končanem delu. Ljudstvo v Gorici pa vendarle občuti ponižanje iti žalitev v takih preiskavah. Saj dobro ve, da bi bile podobne preiskave drugod bolj uspešne in koristnejše, prav radi miru in varnosti mirnega slovenskega prebivalstva. Oh spominu na tovariša Jeikota Tovariš Jelko se je od vsega počet-ka boril kot raaipredurt sin briškega ljudstva za svobodo in pravico. Prav v času, ko so padle Bazoviške žrtve je bil zaprt in mučen. Ko je pribežal k partizanom, je iz predanega kurirja kmalu postal komisar »Soške brigade« in kot taik častno izpolnjeval svojo dolžnost napram domovini. Po osvoboditvi je bil načelnik Narodne zaščite za Bistriški okraj. 17. marca 19413 pa je tragično preminul. ' Ob spominu druge obletnice so darovali njegovi sorodniki za sklad »Nove Gorice« 100 din. Okrajni sindikalni svet za Goriško skrbi za ideološko vzgojo svojih članov Okrajni sindikalni svet za Goriško — Solkan je organiziral troinesečni večerni sindikalni tečaj za svoje člane. S poukom so pričeli 5. marca t. 1, Udeležencev je 28. Pretežna večina tečajnikov še ni spoznana s stikalnim delom in bo tekom tečaja imela vso možnost, da pokaže svojo sposobnost in s teorijo izpopolni svoje znanje. Z izpopolnjenim znanjem bo naš kader sindikalnega aktiva lahko pomagal tako pri ideološkem delil kot operativnem delu v naših sindikalnih kolektivih P. R. Solkanci so izpolnili svoje obveznosti Na dan volitev je pohitelo več mladincev, članov 7,veze borcev in drugih članov 0F na prostovoljno delo. Storjenih je bilo 284 ur, bile so pa res udarniške. Iz postaje Gorica je bilo prepeljanega 93 kub. metrov materiala na postajališče Solkan, ki se že dalj časa pripravlja. Poleg tega je ena Izmed skupin delala pri neki porušeni hiši v vasi In prepeljala 15 kub. metrov materiala. Ves material so tudi splanirali. V Kostanjevici na Krasu so obnovili šolsko poslopje Šolsko poslopje v Kostanjevici na Krasu je bilo močno poškodovano še iz narodno osvobodilne borbe od italijanskih in nemških fašistov. Pouk se je moral vsled tega vršiti v privatni hiši, ki seveda ni bila primerna za poučevanje. Vaščani v Kostanjevici so uvideli, da ne morejo pustiti svojih otrok v takem prostoru in so sklenili, da sl bodo z lastnimi sredstvi pomagali. Obnovitvena zadruga je prevzela obnovo šolskega poslopja, zadruga v vasi pa je prispevala z denarjem, da so bile čim preje izdelane klopi, ki jih je izgotovila Mizarska zadruga v Mirnu. Žene so se pokazale zelo pridne in aktivne pri pomoči, saj so same res udarniško osnažile razrede v obnovljenem šolskem poslopju In za to darovale 120 prostovoljnih ur. Čeprav so se težko odtrgale od svojega dela v domači hiši, so rade nekaj ur prispevale, da bo otrokom prijetnejše in lepše v času pouka. Nameščenci političnih organizacij okraja Gorica so darovali za tiskovni sklad »Nove Gorice« skupaj 744 din. Uprava se za prispevek najlcpše zaliva* linje. Tovariš, tovarišica! Ali si že naročnik našega glasila OF »Nova Gorica«? === DOPISI ==n Pisnanjkfjlv® dalo sindikalne padruSnlice na postaji Gorica Pred kratkim je sindikat postaje Gorice dokazal, da le premalo misli na to, koliko lahko pomeni knjiga delovnemu človeku. Uprava postaje Gorice je namreč hotela prodati na javni dražbi več slovenskih koledarjev, ki so ležali že dalj časa pri njih. Nihče se ni zmenil za te knjige, dokler ni za dražbo zvedel Okrajni prosvetni svet, ki je knjige odkupil in jih bo dodelil nekaterim knjižnicam v Briško ljudstvo se poslavlja od dveh borcev Vest o smrti tovariša Vladkota Jakončiča in Alojza Sirka je bil težak udarec za obe vasi in ves gorišiki okraj. Njuno delo je bilo poznano vsem prebivalcem goriških Brd. Obema tovarišema so bili interesi skupnosti vedno na prvem mestu. Prebivalci krajevnega ljudskega odbora Vi-polže so predlagali tovariša Vladkota za kandidata v okrajno skupščino, ker so spoznavali v njem človeka, ki bo v merilu celotnega okraja lahko mnogo več koristil, kakor samo svojemu krajevnemu odboru. Istočasno je bi! postavljen v Kožbani na kandidatno listo tovariš Sirk iz Hlevnika zaradi svojih vrlin. Toda nesreča jc hotela drugače. Tovariša sta se pri izvrševanju svojih dolžnosti dne 19. marca smrtno ponesrečila. Na dan pogreba — na dan volitev, je prebivalstvo goriških Brd pokazalo še na zadnji njihovi poti, kako vehko zaupanje je imelo do obeh pokojnikov. Preko 2000 ljudi je spremljalo vsako krst, in se rti moglo spoprijaz-niii z mislijo, da ju spremljajo na zadnji poti. da ne bosta mogla več delati med njimi in v njihovo korist. Spomini na njuno delo, še za časa borbe kot partizana, so bili vsakomur živi pred očmi :n težko je bilo misliti na to, da ne bosta več mogla nadaljevati svojega dela kot člana krajevnega ljudskega odbora, niti ne kot člana okrajne skupščine. Oba sta bila med tistimi, ki so v času anglo-ame-riške zavezniške vojaške uprave vodili borbo, da se goriška Brda, kakor vsi predeli, kjer živijo Slovenci, priključijo k Jugoslaviji. Doživela sta rezultate svojega tlela im nadaljevala borbo za osvoboditev tistih, ki še da- nes žive onkraj meje, zatirani od hlapcev anglo-ameriškega imperializma ter njihovih plačancev škofa Mar-gottija in drugih protiljudskih elementov. Zastava, pod katero sta se borila kot partizana, ju je Spremljala na čelu sprevoda in se jima s pozdravom zahvalila ob grobu, bo vodila v borbo na gospodarskem pol ju, naš narod še nadalje, da se izpolnijo želje njih, ki so darovali življenja za svojo domovino. Briško ljudstvo je s svojo udeležbo ob pogrebu, tako v Vipolžah kot v Neblem pokazalo, kako veliko zaupanje in ljubezen goji do Komunistične Partije Jugoslavije in njenih članov, ker čuti in ve, da je edino Partija sposobna vzgojiti človeka, kakor sta bila Vladko in Alojz, to je človeka, kuteremu ni žal da-ovati življenja za boljšo bodočnost svoje družine, domače vasi in domačega naroda. Materinska posvetovalnica v Šempasu v dobrih rokah Že dalj časa posluje materinska posvetovalnica v Šempasu in je do sedaj .med najaktivnejšimi v okraju. Precejšnja, če ne skoro vsa zasluga uspehov posvetovalnice pa je požrtvovalno in pridno delo tovarišice Rijavec Bernarde. Tovarišica jc dobro poznana še iz čaisov narodno osvobodilne borbe, ko je pomagala našim ranjencem. skrbela za zdravila im drug auitetni material Mnogokrat se je morala prebiti skozi sovražnikove blo- okraju. Koledarji imajo, čeprav so za letos zastareli, vendarle po vsebini še precej člankov, ki bi se jih lahko koristno poslužile vaške knjižnice. Sindikat se ni zavedal, da nikakor ne gre, da bi danes, ko vse ljudstvo posebno še na Primorskem pridno sega po naših knjigah, dajali na dražbo knjige, tudi ni opazil oklica javne dražbe knjig na svojem sten-času. D. L. Zmagovalca v smučarskem toku na 18 km: Ivan in Mirko Kolenc B.eševasflje invalidskega vprašanja Za čim prejšnjo ureditev Invalidskih vprašanj je potrebno, da krajevni Ljudski odbori posvetijo teinu vprašanju večjo pažnjo, zato moramo pristopiti k delu z zavestjo in priznanjem, da so Invalidi, vojne vdove in starši padlih borcev največ žrtvovali in doprinesli za osvoboditev domovine. V vsakem krajevnem Ljudskem odboru imamo invalidskega poverjenika, kateri je izvoljen za to, da ščiti in zastopa invalidske interese; vemo, da je bil voljen od invalidov dotičnega kraja ter da so si invalidi izbrali iz svoje srede najboljšega, zato je tudi dolžnost poverjenika, če še ni povezan s Krajevnim ljudskim odborom, da se takoj povež.e in ugotovi koliko invalidnin je rešenih, koliko nerešenih in koliko je še invalidov, vdov in staršev padlih borcev, ki še niso vložili prijave za invalidnino. Poverjenik naj vse one, ki še niso vložili prijave opozori, da to čim prej napravijo. Kjer imamo Krajevne ljudske odbore dobre, so invalidska vprašanja že rešena. Imamo pa primere, kot na primer v Desklah, kjer so stranke vložile prijave za invalidnino že v novembru leta 1947. in še danes ležijo v pisarni Krajevnega ljudskega odbora. S tem so izgubi}! upravičenci po zakonu vojnih Invalidov invalidske prejemke za dobo 4 mesecev. Tako nevestno ravnanje Krajevnega ljudskega odbora je treba strogo obsojati in take napake odpraviti, da bomo lahko v bodoče reševali ta problem v času, ko je aktualen, ne pa, da se to mora kasneje popravljati na zahtevo samih invalidov, kateri bi morali biti že v naprej preskrbljeni, kar so tudi s svojim delom zaslužili. Na drugi strani pa je dolžnost Zveze borcev, da o tem vodi kontrolo in pospeši reševanje tega vprašanja. Kako vrši agitacijsko delo podjetje LlPA v Ajdovščini Naše prvomajsko tekmovanje se kar živahno razvija. Rdeča prehodna zastavica prehaja iz oddelka v oddelek. Kot prvemu začetnemu najboljšemu oddelku je Mila izročena mizarski delavnici, nato zabojarni, žagi itd. Zastavica dnevno kaže, kateri^ oddelek je bdi prejšnji dan najboljše kvalificiran, odnosno dosegel največ točk v produkciji. Na grafikonih ie označena dnevna dosegljiva produkcija, da vsak posamezen delavec lahko- presoja uspeh dneva. Zanimanje za grafikone s strani delavstva je veliko, še posebno zato, ker je na njih razviden za vsakega posebej izostanek iz dela. Vsaka vrsta izostankov je označena s posebno barvo, da se ločijo upravičeni, bolniški, uradni in neupravičeni izostanki. Vzgojo kadrov v podjetju vrši naša agilna tov. Marjanca, ki dnevno žrtvuje nekaj ur časa za vzgojo tistih mladincev in mladink, ki se želijo naobraziti in preiti v kader nameščencev. Nekaj prvih uspehov se je že pokazalo, pričakuje pa se. da ho ta trud obilo poplačan z dobrimi uspehi. V dramatičnem odseku tov. Cilka pridno poučuje in vežba igralce za dramsko prireditev. Pevski odsek pa vadi svoje pevce v petju. Le sten-čas še vedno sameva in kaže samo uradna naznanila, želeti ic, da bi dnevno ali vsaj tedensko imel novih in novih dopisov izmed delavstva. Razumljivo je, da je delavcu po končanem delu težko z okorno roko šc pisati članke za sten-čas, zato pa naj bi mladina kaj več doprinašala iz svojih dogodivščin za dopise na sten-času. Mladinci, delavci in nameščenci, pokažimo da je naša borba za boljšo bodočnost nas vseh. Akcija za p®moč grškemu ljudstvu Krajevni odbor OF Podraga 735.— d:in, Krajevni odbor OF Loko 753 din, Krajevni odbor OF Kromberg 4000 din, Pododbor mehanična delavnice SGGP Ajdov-M*ina din, Sindikalna podružnica Apnenico Rdeča. Zvezda Solkan (>2.j din, Pumi raka organizacija osnovno Solo Lo-*lc° i2n. Krajevni odbor OF Vodice Podkraj 140 din. Organizacija AFŽ Ajše-v.ica hontrotni organi blok Go- n e a IUaO din, Suni. podružnica Okrajnega avtopodjotja Solkan 1425 din. Mladinski aktiv gimnazija Šempeter 111(3) din. Sindikalna podružn. opekarno Renče 490 din. Okrajni vodovod Dornberj? 940 din, Sind podr. lesnih del Col 1010 din, Sind. podr. DZZ fUijaln Ajdovščina 3450 din. Sind. podr. železničarjev PrvnBina 1225.— din, Sind. podr. žage Crooetti Solkan 495 din, Sind. podr. žago Lutman Vipava 1545 din, Sind. podr. lesno stroko Otlica 1288 diln, Mizarska delavnica Miren 950 diin, Krajevni odbor OF Šempeter 4308 din. Opekarna Bukovica 810,— din. Sind podr. Me-so-nilcko Solkan 2115 din. Siliti, podr. stavbenih delavcev Ajdovščina 1530 din. Krajevni odbor OF Znloščo 1425 din, Krajevni oitibor OF Gradišče 1441 din, Krn-jovni odbor OF Dornberg 3719 din. Kraj. odbor OF Vogrsko 4237 din. Kraj odbor OF Prvnčlna 1503.50 din. Krn J. odbor OF Sannbor 92.— din. Skupaj 5(1,542.50 din. V blagu je Lilo nabranih precej živili (krompirja, koruzne moke, maščobe, žganja itd.), posebno v vaseh: Gradišče Dornberg, Vogrsko in Prvačina. FIZKULTURA Uspešen razvoj športne letalske skupine »Soča« v Solkanu V nedeljo, dne 21. t. m. je športna letalska skupina »Soča« v Solkanu priredila že svojo drugo razstavo letalskih modelov. Okusna ureditev in bogata izložba je privabila okrog 5<)0 obiskovalcev iz Solkana in bližnje okolice. Razstavljenih je bilo 19 izdelanih modelov, različnih športnih letal vsakovrstnega tipa, celotna garnitura modelarskega orodja, materiala, risb in načrtov soLkahskih modelarjev. Razstavljene so bile tudi športne letalske knjige, časopisi, revije in romani ter dve spominski maketi. Eno od maket je prejela skupina v Solkanu v zrak priznanja kot najboljša grupa na Primorskem. Drugo maketo je izdelal modelar Komel Jožef, katera pa je namenjena najboljšemu člani! krožka grupe. Prihodnjo nedel jo bodo priredili na Lijaku tekme med krožki. Najboljši modelarji bodo nagrajeni ter bodo odšli prihodnji mesec in meseca maja na društvene republiške ter zvezne tekme modelarjev. Skupino v Solkanu vodi po poti hitrega napredka in razvoja bivši pilot — invalid Trpin Boris. Začel je s petimi člani z delom v neki kleti takoj po priključitvi. Premagati so morali med tem časom mnogo težav, katerih pa se niso strašili. Danes šteje skupina že 32 aktivnih članov, razpolaga z lastno delavnico, ima dve kompletni garnituri orodja, aparat za uravnove-šenje reber na krilih, potreben furnir, vezane plošče, lepenko in drugo, kar je potrebno za izdelavo letalskih modelov. Vse to so si nabavili z izkupičkom svojih prireditev in razstav. Posamezne dele orodja so prinesli s seboj tudi razni člani in jih dali na razpolago grupi. V letošnjem letu so že prekoračili svoj planski koledar z? 75 odstotkov. Z uspehom so dokončali tudi svoj prvi osnovni modelarski tečaj, katerega je odlično in s prav dobrim uspehom dokončalo 90 odstotkov tečajnikov. Najboljši med njimi pa je bil 16 letn; Srebrnič Alojz, ki je dobil od športno letalskega društva v znak priznanja vse potrebno orodje za izdelavo modelov. Bil je pri delu vesten in je štedil z materialom. Zelo marljiva in natančna v tehnični izdelavi sta tudi modelarja Čadež Danilo in Cigoj Stefan, vsi iz Solkana in okolice. Tekom tečaja so izdelali 22 modelov, nekaj pa jih pravkar dokončujejo pod vestnim vodstvom tovariša Trpina. Pri tem se poslužujejo namesto plutovine, sredice koruznega trsja, k: je mnogo lažja, bolj elastična in prožna, kot pa plutovina. Pričetek pomladanskega nogometnega prvenstva Primorske Na nogometnem posvetu, ki se je vršil 20. marca 1948. na katerem so bila zastopana: FD Vipava, FD Sežana, FD Postojna, FD Ajdovščina, FD Volga in FD Gorica je bilo odločeno, da se 4. aprila začne pomladansko prvenstvo Primorske. Vso tekme so bodo odigrale po razporedu in sicer na igriščih prvo imenovanih društev. I. kolo FD Tolmin «- FD Gorica FD št Peter na Krasu — FD Postojna FD Ajdovščina — Rudar FD Sežana — Vipava FD Anhovo — »Volga«, Solkan n j itori ca — Postojna FD Tolmin — št. Peter na FD Vipava — Ajdovščina FD Volga — Sežana Flt Rudar — Anhovo ____ XII. kolo ID Buiiilar — Gorica FD Postojna — Tolmin ID St. Peter — Sežana FD Anhovo — Vipava FD Ajdovščina — Volga _ „ . IV. kolo ID Gorica — Vipava FD Rudar — Tolmin FD Postojna — Anhovo FD Sežana — Ajdovščina FD Volga — Šempeter Krasu V. kolo FD Volga — Gorioa FD Vipava — Tolmin FD Rudar — Postojna FD št. Peter — Ajdovščina FD Anhovo — Sežana VI. kolo FD Gorica — Sežana FD Tolmin — Volga FD Postojna — Vipava FD Rudar — Št. Peter FD Ajdovščina — Anhovo vir. kolo FD Ajdovščina — Gorioa FD Sežana — Tolmin FD Volga — Postojna FD Vipava — Rudar FD Št. Peter — Anhovo VIII. kolo FD Gorica — Anhovo FD Tolmin — Ajdovčina FD Postojna — Sežana FD Rudar — Volga FD Vipava — Št. Peter IX. kolo FD Št- Peter — Gorica FD Anhovo — Tolmin FD Ajdovščina — Postojna FD Sežana — Rudar FD Volga — Vipava Pomladanski tek' Od 28. marca do 25. aprila se ho po celem okraju vršil pomladanski tek čez drn ln strn. Zato opozarjamo vsa društva ln aktive, posebno pa mladinske in sindikalne organizacije, da ne pozabijo na predhodne treninge. Dn se bo teka udeležila mladina sleherno naše vasice, daje Okrajni flzkul-turni odbor sledeča uavodiln: Kjer ob*-stojajo društva in flzknlturnl aktivi, naj so pripravijo redili ln sistematični treningi tako, da bo vsak tekmovalec Imel v goriškem okraju za seboj vsaj 5 do G treningov. Kjer flz-kultornega aktiva še ni, naj to stori mladje-' •> ali sindikalna organizacija.. — Ve i je, da bo pomladanski tek pritegnil čim več mladine! Radi treninga, priporočamo sledeče proge: pionirji 309 m; mladinci 1500 m; mladinke 800 in; člani 2509 m; članico 1000 m. Kakšna mora biti proga in kje naj bo izpeljana, vam sporočimo naknadno. Tekmovanje za liskiilturni znak Iz evidenčno knjige tekmovalcev s proge Šamac—Sarajevo ter drugih delavnih akcij smo ugotovili, da imamo v goriškem okraju okrog 250 tekmovalcev za fizknlturn! znak, ki so več ali manj vsi položili o