ZAROTA PROTI HAYWOODU ODKRITA?
Morivci baje najeti, da spravijo sveta znanega delavskega voditelja.
iz
DINAMITNA PRAVDA PRIČETA.
Vsled rudarskega štrajka v Utah trgovina silno trpi.
Salem, Mass., 2. okt. — Mestni maršal Patrick Lehan je prejel danes brzojavko, po kateri da obstaja zarota na življenje William D. Haywooda, delavskega voditelja, ki biva tu. Brzojavka pravi, da je neka newyorska a-gentura v New Yorku najela lopove, ki imajo priti v Salem in izvršiti umor. Lehan je pokazal brzojavko sodniku Quinnu, šerifu Johnsonu in Haywoodu samemu. Ta je rekel, da ne ve ničesar o tem, a da misli, da je brzojavka utemeljena na kakem dejstvu. Haywood je obdan po oddelku tajnih policistov, ki imajo preprečiti morebitni naklep na njegovo življenje.
Ely, Nev., 2. okt. — 3500 zaposlencev Nevada Consolidated Mining-kom panije v Ely je danes ustavilo delo. Zahtevajo višje plače in drugih dopustitev.
Bingham, Utah, 2. okt. — Trgovci v mestu bodo danes pričeli ukrepati, kako bi se rudarski štrajk najhitreje poravnal. Trgovina v okraju, prizadetem po štrajku, je popolnoma zaspala in se mora končati s polomom, če ne bo v najkrajšem času odpomoči.
bila proti trem tožba umaknjena in e-den je bil zglašen kot bolan. McMa-nigal se je priznal za krivega, nekega drugega niso mogli najti, brata Mc-Namara pa sedita že v kaznilnici v Californiji.
Porota bo sestavljena v kakem tednu. Zaslišanih bo kacih 300 do 400 prič.
Nova plačilna lestvica.
Ely, Nev., 27. sept. — Ne da bi čakala tozadevne formalne zahteve rudarjev, je Heptoe Valley Mining Co. naznanila novo plačilno lestvico, ki za-dobi veljavo z dnem 1. oktobra. Vsi delavci, ki so dobivali dotlej $3 na dan, bodo dobivali odslej $3.25.
Štrajk končan.
Lawrence, Mass., 1. okt. — 24urni štrajk, ki so ga uprizorili “Industrial Workers of the World" med tukajšnjimi tkalci kot protest proti prijetju delavskih voditeljev Ettor in Giova-nitti, se je vršil včeraj. Štrajkarji so se vrnili danes nazaj k delu, in samo nekaj malih izgredov se je pripetilo včeraj. ____________________
_______Čete se umikajo.
Charleston, N. C., 1. okt. — Po daljšem posvetovanju med guvernerjem Glasscockom in generalom Elliottom se je danes razglasilo, da bo šest stotnij virginske državne milice umaknjenih iz okoliša vojnega sodišča, in da se nadaljne čete odpokličejo v soboto, če ostane dotlej vse mirno.
Izseljevanje v Canado.
Ottawa, Can., 1. okt.—Priseljevanje iz Združenih Držav semkaj je v prvih petih mesecih t. 1. naraslo za deset odstotkov proti prejšnjemu letu. V razne pokrajine je dospelo 73,000 oseb, ki so prinesle seboj skupnega premoženja $110,000,000.
WILSON PRVI POTEM ROOSEVELT.
Po nekem tajnem preizkušanju poli tičnega položaja v deželi Taft zaostaja.
0 PRISPEVKIH ZA KAMPANJO.
Zaslišavanje prič. Predsednikov brat baje prispeval $600,000.
11 priseljencev poslanih nazaj.
Portland, Ore., 1. okt. — Pod var stvom priselitvenega nadzornika R. P. Bonhama je bilo danes s prvim posebnim vagonom, ki je v to svrho zapustil državo, enajst k odgonu obsojenih priseljencev odposlanih v Hoboken, N. J., da nastopijo odondod prisilno potovanje nazaj v domovino. Deset izmed njih je umobolnih in enajsti je jetičen. Vsi so bili z opombo, da bi delali občini nadlego, obsojeni k odgonu.
Dinamima pravda.
Indianapolis, 1. okt. — Pravda proti unijskim voditeljem, obtoženim radi daleč razširjene dinamitne zarote proti delodajavcem neorganiziranih delavcev, se je pričela danes pred sodnikom Andersonom. Prvotno število obtožencev 54 — na čelu Frank Ryan, pred sednik zveze “International Association of Bridge and Structural Iron Workers” — se je skrčilo na 46, ker je
Alton-železnica.
$20,000,000 je nakazala Alton-železnica za zboljšavo železničnih prog po celem omrežju. Od te vsote se bo po trošilo od $5,000,000 do $6,000,000 na železnični progi med Chicago in St. Louisom.
Neki ravnatelj je baje rekel, da je železnica sedaj 80 odstotkov dvotirna med Chicago in St. Louisom in da je 85 odstotkov dolgosti opremljene z avtomatičnimi znamenji (block signals). ____________________
V nadzorstvo časopisov.
Washington, D. C., 26. sept. — Glavni pravdnik Wickersham je predložil danes glavnemu poštarju Hitchcocku svoje mnenje o raznih paragrafih novega zaveznega zakona, ki predpisujejo, da izdajatelji dnevnikov, tednikov in nekaj drugih časopisov pod prisego poluletno poročajo velikost svoje izdaje ter podrobne podatke o obratni glavnici, nepoplačanih bondih itd. Kdor predpisov ne izpolni, tistemu se poštna služba za omenjene publikacije odtegne.
WTickersham med drugim vzdržuje mnenje glavnega poštarja, da je postransko, ali gre za osebne naročbe ali za časopise, ki jih razpečavajo agenti. Zakonite določbe da se pa raztezajo na časopise, za katere se plačuje naročnina.
Amerikanskega Slovenca” zaprisežena izjava po novem poštnem zakonn.
Statement of the ownership, management, circulation, etc., of AMERI-KANSKI SLOVENEC, published weekly at Joliet, Illinois, required by the Act of August 24, 1912.
Note.—This statement is to be made in duplicate, both copies to be delivered by the publisher to the postmaster, -who will send one copy to the Third Assistant Postmaster General (Division of Classification), Washington, D. C, and retain the other in the files of the post office.
President—Anton Nemanich, Joliet, Illinois.
Secretary—William Grayhack, Joliet, Illinois.
Treasurer—John Grayhack, Joliet, Illinois.
Editor—Rev. J. Kranjec, Joliet, Illinois.
. Business Manager—Joseph Klepec, Joliet, Illinois.
Publisher — SLOVENIC AMERICAN PRINTING COMPANY, Joliet, Illinois.
Owners: (If a corporation, give names and addresses of stockholders holding 1 per cent or more of total amount of stock.)
Anton Nemanich, Joliet, 111.
John Grayhack, Joliet, Illinois.
Math. Grayhack, Joliet, Illinois.
Rev. J. Kranjec, Joliet, Illinois.
William Grayhack, Joliet, Illinois.
Jos. Dunda, Joliet, 111.
George Loparc, Joliet, Illinois.
Mike Koche'var, Joliet, Illinois. ,
John Ferko, Milwaukee, Wisconsin.
Mrs. Mary Buh, Pueblo, Colorado.
Mrs. John 2elko, Joliet, Illinois.
Math. Stefanich, Joliet, Illinois.
Anton Pasdertz, Joliet, Illinois.
Rev. A. Sojar, Chicago, Illinois.
Rev. A. M. Kraschowitz, So. Chicago, Illinois.
Joseph Sitar, Joliet, Illinois.	_
Known bondholders, mortgages, and other security holders, holding 1 per cent or more of total amount of bonds, mortgages, or other securities:
None.	.	,.
Average number of copies of each issue of this publication sold or distributed, through the mails or otherwise, to paid subscribers during the six months preceding the date of this statement. (This information is required from daily newspapers only.)	„
SLOVENIC-AMERICAN PRINTING COMPANY.
WM. GRAYHACK, Secretary.
Washington, D. C, 2. okt. — Po obračunih, postavljenih po umrlem Blissu, ki so šli skozi roko danes zaslišanega zakladnika republikanskega narodnega odbora z leta 1908., George Sheldona, so samo štirje možje dali na razpolago vsak po $100,000 za kampanjo leta 1904:	Archbold, Morgan,
Frick in Gould.
Sheldon je izjavil, da v najskrbneje sestavljenih zapiskih ni najti ničesar, da je bilo 100,000 dolarjev Archbol-dovih povrnjenih. Z isto dobro vestjo je prisegla priča, da je bil Bliss, po zapiskih, prejel mnogo razpravljani Harrimanov prispevek $240,000.
Jutri pride pred odbor J. P. Morgan, da pojasni svojo udeležbo na kampanjah zadnjih let. Tudi Charles P. Taft se zasliši kot priča, da izpove o svojih letošnjih prispevkih, ki jih je dal za zopetno izvolitev predsednika Tafta. Dixon je izjavil, da je slišal, da je brat predsednikov prispeval $600,000.
Izpričbi Wilsona in LaFolleta, da nista prejela od Charles Crane-a $70,-000, bosta vedli do tega, da se pozove Crane kot priča.
Wilson in Roosevelt prednjačita.
Chicago, 111., 29. sept. — Izidi tajnega preizkušanja političnega položaja v deželi po The Record-Heroldu kažejo, da prednjačita v tekmi pet tednov pred volitvijo Roosevelt in Wilson, dočim je Taft tretji v dirki. Zdaj je videti Wilson prvi, ali tekmeci imajo še pet tednov časa za pridobitev prvenstva.
Velik del 15,000,000 volivcev v deželi je še neodločen, kako glasovati. Vse kaže, da bo borba odločena še le zadnja dva tedna.
Glasi, ki so zdaj še molčeči, bodo morebiti najmočnejši činitelji pri odločitvi, kdo zmaga dne 5. novembra.
Prijazno pozdravljenje.
Boston, Mass., 27. sept. — Predsednik Taft in guverner Wilson sta se srečala snoči prvikrat izza pričetka deželne kampanje v nekem hotelu tukaj. Pozdravila sta se prav srčno, in sta govorila med seboj več minut. Sestanek obeh političnih sovražnikov je napeljal guverner Foss iz Massachusettsa povodom, mednarodnega kongresa trgovinskih zbornic.
Novi bankovci.
vorn to and subscribed before me this 30th day of September 1912.
(SEAL.)	JOSEPH KLEPEC, Notary Public.
ly comfnission expires November 5th, 1914.)
Sedaj čas ni več daleč, ko bo posestnik papirnega denarja potreboval manj prostora za svoje premoženje nego doslej. Omenjeni denar ima namreč po tvarini postati nekoliko skromnejši. Po uspešni uvedbi pranja bankovcev, hoče zakladnica izvesti načrt tajnika MacVeagha, po katerem se isti zmanjšajo. Ta zmanjšatev pa ne bo spet enakomerne velikosti za vse vrste, napraviti se ima razlika med raznimi vrednostmi, tako da se že na prvi pogled po zunanjosti lahko razlikuje drugo od druge. Kdor ima vsak dan opraviti z večjimi vsotami, kakor bančni in poštni uradniki, blagajniki železnic in ekspresnih družb, bo znal to pač ceniti. In tudi večji in manjši trgovec, navadni meščan in skrbna gospodinja, vsi ti bodo prijetno občutili, ko ne bodo več v nevarnosti, da se jim kaj v roke vtakne, kar ne odgovarja svoji imenski vrednosti, ali da so vsled pomote pri menjatvi prikrajšani.
Novi bankovci se imajo, kakor se čuje, v kratkem izdelati in potem proti sedanjemu denarju zamenjavati. Proti taki menjavi se ne bo menda nihče upiral. Novemu, čistemu in manj obsežnemu papirnemu denarju daje pač vsakdo prednost pred starim zamaza-
nim.	In tudi zastopniki lepočutja u-tegnejo biti zadovoljni: novi bankovci imajo biti umetniško okusnejši nego dosedanji. Tudi zagovorniki čistosti imajo prav tako malo povoda, da bi se proti novotariji razburjali. Že pranje bankovcev, kakor se vrši sedaj, se je prav dobro obneslo in se tudi pridrži -v prid ljudskemu zdravju, čeprav ne bo imelo v prvem času po izdaji novih bankovcev skoro nič opraviti. V zdravstvenem oziru je seveda tudi čisto novim bankovcem dati prednost celo pred opranimi starimi in obrabljenimi.
Vse to naj si godrnjavci zapišejo za ušesa in naj nikar več ne zabavljajo, da zakladniški tajnik kar meninič tebi nič oživotvarja novotarije. Končno vrši samo svojo dolžnost, kakor so jo tudi njegovi predniki tako ali drugače.
Čeh odgojitelj otrok Fr. Ferdinanda.
Dunaj, 30. sept. — Nadvojvoda-pre-stolonaslednik Franc Ferdinand je za svoje troje otroke, 11 let staro kneginjo Zofijo, 10 let starega kneza Maksimilijana, ki obhaja danes svoj rojstni dan, in 8 let starega princa Ernsta, naročil predstojnika Stanovskega od ško fijskega gojišča v Mladi Boleslavi. Prefekt Stanovsky je navdušen Čeh, in ta okolnost je vse nemške kroge v habsT burški državi silno razburila. V izboru te osebnosti vidijo vpliv vojvodinje Hohenberg, morganatične soproge pre stolonaslednikove; nji pripisujejo krivdo. Sama Čehinja, iz grofovske rodovine Chotek s Chotkove in Vognina izhajajoča, je vojvodinja po nemški sodbi izrecno vneta za svoje rojake. Vse dvoranstvo v gradu Belvedere, dunajskem domu nadvojvodske dvojice, nosi češki kroj. Da dobi otroke v roke mož tako izrecno češkega mišljenja kakor je predstojnik škofijskega gojišča v Mladi Boleslavi, je nemške kroge tembolj razburilo, ker so še vedno ljudje, ki vprašanja o prestolo nasledstvu po odpovedi Franca Ferdinanda za njegove otroke nikakor ne-smatrajo za končno rešeno.
Armadna zrakoplovca ponesrečila.
Washington, D. C., 28. sept. — Še dve človeški žrtvi je zahtevalo zrakoplovstvo na vzletališču Z. D. armade v College parku, Md., tu blizu danes pozno, ko se je neki armadni zrakoplov nenadoma prevrnil petintrideset čevljev globoko. Usmrčena sta bila korporal Frank S. Scott in poročnik Lewis C. Rockwell. Na stotine ljudi je opazovalo nesrečo..
Letina.
St. Paul, Minn., 26. sept. — V nekem tukajšnjem poljedelskem listu, ki ima v nekaj dneh iziti, ceni neki veščak vrednost letošnje letine na severoza-padu na 721,000,000 dolarjev; s tem presega letošnja letina, pravi, letino z leta 1911. za znatni znesek $150,000,-000 dolarjev. Predvsem je ta večji znesek pripisati ugodnemu pridelku sadja in zelščine.
V	cenitev so vštete države N. Dakota, S. Dakota, Minnesota, Wyoming, Idaho, Montana, Oregon in Washington.
$20,000,000 škode po viharju.
Tokio, Japonija, 26. sept. — Strašna katastrofa, ki je po obsegu in groznih podrobnostih še ni mogoče določiti, je doletela japonsko otoško državo zadnjo nedeljo. Poguben, brezprimerno silen vihar je besnel črez celo deželo, povzročil neizmerno gmotno škodo,— cenijo jo na najmanj $20,000,000 —, donesel stoterim prebivavcem smrt in odnesel tisočerim njihove strehe.
Izza polu stoletja ni dežela doživela tako strašne prirodne katastrofe. Glavno mesto je pretrgano od vsake zveze z ostalimi mesti.
Letina je hudo trpela, povsod, ali najhuje v okrajih Nagoga, Nava in Yaka ter na otokih Hondo in Gifu. V Nagogi ni prizanesel vihar nobeni hiši; silna poplava vsled viharja je razdejala luko in pogreznila neki parnik; drugi so obtičali na pečinah. Samo v Gifu je bilo 263 oseb usmrčenih in 283 ranjenih.
V	Yaki se je podrlo 20,000 hiš, pristranski nasipi so bili izpodprani in odplavljeni. Parnik “Kioto Maru” se je pred luko Enšu pogreznil, moštvo in potniki so utonili.
Na pištole.
Lexington, Ky., 26. sept. — Med pomožnim šerifom William Kingom in Winfried Troxellom je prišlo danes ob Bear Creeku do krvavega dvoboja, v katerem je bil King po krogli iz revolverja smrtnonevarno ranjen. Šlo je za poravnavo starega sovraštva. Tro-xellova sekundanta sta bila lahko obstreljena.
Lepa starost.
Riverside, Cal., 27. sept. — Andrew Cuevas, eden najstarejših prebivavcev v Califprniji, je pravkar umrl tukaj v starosti 110 let. V svojih mlajših letih je bil misijonar pri Indijancih in jih je zaeno poučeval v vrtnarstvu in poljedelstvu.
S. N. P. J.
Peta redna konvencija S. N. P. J., ki je bila otvorjena dne 16. sept. v Milwaukee, Wis., se je končala sredi zadnjega tedna z izvolitvijo novega gl. odbora. Izvoljeni so bili: Za predsednika Jakob Miklavčič, Willock, Pa.; za tajnika Ivan Verderbar, Chicago, 111.; za blagajnika Martin Potokar, Chicago, 111.; za urednika Glasila Jože Zavertnik, Chicago, 111.
Cleveland, kjer je nad 800 članov S. N. P. Ji, ni dobil nobenega uradnika.
S. N. P. J. šteje danes 161 moških in 18 ženskih društev ter 7666 članov in 1166 članic, skupaj 8832. Izza dne 1. jan. 1910 je pristopilo 5888 članov in odstopilo 2167, torej je članstvo naraslo za 3721. Premoženja ima S. N. P. J. $62,529.00.
NA BALKANU ll PUŠKE POKAJO.
Turki so pričeli sovražljivosti in opustošili srbsko mejno mesto Ruško.
ŠTIRI DRŽAVE SLOŽNO NA BOJ
Bolgarija, Srbija, Črna Gora in Gre-cija poslale 460,000 mož na mejo.
Carigrad, 1. okt. — Hadi paša, ge-neralštabni načelnik, je nocoj naznanil, da je vlada sklenila, turško armado sklicati pod orožje.
London, 1. okt. — Armade balkanskih držav se kar najhitreje prestavljajo v vojni stan, in samo največji optimisti mislijo še na to, da se da vojna preprečiti Grecija, Bolgarija, Srbija, vse te države koprne po tem, da turškega soseda našeškajo, in čeprav so jim evropske velevlasti izjavile, da ne dovolijo nobeni izmed njih nobenega kosa Macedonije, naj bo konec vojne kakršenkoli, pa je vendar še toliko drugih vzrokov za vojno, da je takore-koč neizogibna. Edino upanje, katero še goje diplomati, je bližajoča se zima, ki bo dejansko vojne priprave vsekakor hudo ovirala, dočim hočejo z druge strani omenjeni sovražniki Turčije v svoj prid porabiti priložnost, da je polumesec v borbi z eno izmed velevlasti. Tudi Turki niso tako nenaklonjeni, pričeti borbo z združenimi balkanskimi državami, kajti tako upajo priti iz škripcev z Italijo. Torej je želja po vojni na obeh straneh, in zato je za diplomate silno težko, vzdržati mir.
Neposrednega vmešanja velevlasti v to malo vojno na Balkanu se ni bati, vendar pa raste nevarnost, da bo Avstrija prisiljena, poslati nekaj vojev v Bosno, da zabrani Srbom, uresničiti njihovo željo po zopetni pridobitvi Sandžaka od Novega Pazara. To pa bi spet utegnilo Rusijo napotiti, da tudi ojači mejna krdela, da se ji ne prigodi spet tako, kakor ob zadnji balkanski krizi, ko je bila Rusija prisiljena, po želji Nemčije izpremeniti svojo balkansko politiko, ker nikakor ni bila pripravljena na vojno in ne bi mogla ščititi Polske.
Tako je torej položaj sedaj skrajno napet, in brzojav utegne vsak hip prinesti rest, da je kocka padla.
Pričetek sovražljivosti.
London, 2. okt. — Sovražljivosti v balkanski homatiji so se pričele danes, kakor se brzojavlja iz Belgrada. Turška predstraža petdesetih vojakov je opustošila srbsko mejno mesto Ruška, ko je dlje časa streljala v mesto. Pre-bivavci so prestrašeni bežali.
Ker je turška vlada po celonočni seji odločno odklonila izročitev srbskega vojnega streliva, ki je bilo zaplenjeno po Turčiji med prevožnjo po turškem ozemlju, bodo velevlasti morale napeti pač vse sile, da preprečijo izbruh krvave vojne.
Ves balkanski polotok se je naglo izpremenil danes v vojno taborišče, in milijon ali več vojakov se brzo zbira tamkaj. Bolgarija, Srbija, Grecija in Črna Gora so združene v tej mobilizaciji in zaželeni učinek je, pokazati tako silno vojno moč, da se Turčija preplaši.
Četvere države v novi balkanski zvezi delajo složno v tej zadevi, in vse čete se raztegnejo ob meji. Prvikrat nastopajo te države skupaj proti skupnemu sovražniku.
460,000	mož na meji. Uniformirane armade, poslane na mejo, štejejo 460,000 mož. Od teh je poslala Bolgarija 250,000; Srbija, 110,-000; Črna Gora, 50,000, in Grecija, 50,-000. Vse te dežele imajo splošno vojaško službo, tako da bodo moški hitro izvežbani in oboroženi.
Turčija ne zaostaja v pripravah. Pomoči pričakuje tudi od Rumunije.
Bolgarija, Srbija, Črna Gora in Grecija se bore za pridobitev samouprave Macedoniji.
Pojasnilo.
V zadnji štev. A. S. je bila na tem mestu priobčena listnica uredništva radi mojega spisa: “Občujmo v Domačih Krogih Slovenski”, priobčenega v predzadnji štev. A. S.
Listnica povdarja: “Nekateri bi res lahko mnogo več storili glede katoliških šol”. Torej sem bil vendar pravo zadel. Pripoznam pa, da sem se presplošno izrazil. Nisem pa omenil nobene osebe in ne kraja. Kdor se je pa čutil prizadetega, naj vbodoče gleda, da se ga gorenji urednikov citat ne bo dotikal.
Josip Klepec.
Pod težkim sumom.
Duluth, Minn., 26. sept. — Od policije obdolžen, da je poneveril v štirih slučajih zaupane mu dedinske denarje, skupaj $4,000, je bil V. D. Nikolič, črnogorski poslanik za Združene Države in Canado, tukaj danes prijet. Nikolič trdi, da je policija nasproti njemu segla čez svojo oblast, kajti on da stoji pod mednarodnim zakonom. Ker zahtevanega poroštva $1500 ni mogel položiti, je moral v zapor. Jetnik pravi, da je že pisal na Črnogorsko po $6000 in da bo kmalu vse poravnal.
Anton Foerster zbolel.
Nedeljski chicaški listi poročajo:
Anton Foerster avstrijski pianist, ki je postal eden najbolj priljubljenih in najuspešnejših klavirskih odgojiteljev v mestu Chicagu med zadnjimi tremi leti kot eden izmed ravnateljev klavirskega oddelka v zavodu Chicago Mus-ical College, je moral opustiti vse svoje umetniško delovanje za eno leto.
Hudo ga je napadla živčna oslabelost in mora sedaj ostati v postelji. Njegovi zdravniki dajejo njegovi družini le malo upanja, da bi mogel spet na svoje delo najmanj dvanajst mesecev. —
Izražajoč naše iskreno sočutje, želimo odličnemu rojaku-umetniku skorajšnjega zdravja!
N. H. Z.
Narodna Hrvatska Zajednica je na konvenciji v Kansas City, ki je trajala od 9. do 25. sept., izvolila sledeči glavni odbor: Predsednik Josip Marohnič; podpredsednika Ljubič in Badovinac; tajnik St. Rebrovič; računovodja G. I. Gjurovič; blagajnik Tomo Lackovič; vrhovni zdravnik dr. Grahek.
Prihodnja konvencija bo v Clevelandu, Ohio.
Samomor rojaka.
V Pueblu, Colo., je dne 21. sept. izvršil samomor tam obče znani rojak Anton Oražem. Bival je v Pueblu nad 25 let. Zaposljen je bil v “Round House” že dlje časa. Pred kratkim je pa izgubil službo. Vsled tega je bil otožen. Vdal se je pijači kar ga je prignalo k samomoru. Rojen je bil pred 48. leti v vasi Rapljavi. V Pueblu zapušča brata Ivana. Necerkveni pogreb je priredilo društvo sv. Jožefa, čigar član je bil.
Jolietske novice.
—	Ga. Ana Geo. L. Brozich, roj. Horwat, soproga gl. tajnika J. S. K.
J., iz Ely, Minn., je dospela pred tednom dni semkaj na obisk k svojim staršem, kjer ostane do Božiča.
—Dr. Ivec se je vrnil sredi zadnjega tedna s konvencije N. H. Z, ter spet ordinira.
—	Plzensko pivo se bo točilo v nedeljo, dne 6. okt., pri “Kebru” (805 N. Chicago St.).
ka,
buje
Nj
Slabotni ljudje.
Dva nemška zdravnika sta delala znanstvene poizkuse v svrho, da dože-neta glavni vzrok telesni slabosti in preranemu pešanju moči. Po večletnem trdem delu sta prišla do zaključ-da moramo jesti več hrane, ki vse-,e apno, nego smo je doslej jedli, juno teorijo bodo zdaj preizkušali mnogi znanstveniki. Mi smo vedno priporočali mešano dieto, ki je po namislili najboljša za prehrano vsakega telesnega delca. Prvi pogoj, seveda, je dobra, zdrava slast. Kadar je slast pičla, bo Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino kmalu pomagalo. To izvrstno zdravilo uredi delo vseh organov, ki imajo kaj opraviti s prebavo hrane v telesu. Velika pomoč je to zdravilo v boleznih želodca, jeter in drobja; očišča kri naravnim in prijetnim potom, krepi živce, teši notranje bolečine, prepreča zapeko. V lekarnah. Jos. Triner, 1333-1339 So. Ashland Ave., Chicago, 111.—Adv.
Komarjev Janez razkrinkan.
Komarjev Janez, to je tisti tič, ki leta iz Jolieta v Clevelandsko Ameriko, da smeši tam Joliet in poštene ljudi, je razkrinkan kot človeška sraka, ki se košati s tujim perjem.
Pismo Komarjevega Janeza v Cle-elandski Ameriki z dne 1. oktobra t. 1. je — s potrebnimi izpremembami — “preplonkano” ali prepisano iz ljubljanskega “Slovenca” z dne 31. avgusta t. 1., kjer je objavljeno Boltatuga Pepeta s Kudeluga pismo: “Hmal uja usi brauc ‘Dana’ prfrknen.”
Komarjev Janez je torej navaden plagiator ali književni tat — orka šte-laža!
Izkopek premoga ogromen.
Izkopek trdega premoga v Pennsyl-vaniji meseca avgusta je presegel vse rekorde, lanskega avgustovega za več nego 1,044,000 tonov. Vendar je še velik primanjkljaj vpričo preteče hude
Naznanilo in priporočilo.
Te dni nam je javil g. Nik. Kozjan, naš večletni prijatelj iz Grčat Falls, Mont., da bo šel po opravkih po slovenskih naselbinah v Montani, pa da bo obenem tudi pobiral naročnino za Amer. Slovenca. Raditega ga ondof-nim našim cenj. naročnikom in prijateljem toplo priporočamo.
Uprava A. S.
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
Joliet, 111., 2. okt. — Izobraževalno društvo “Slovenija" se zdaj imenuje prejšnji Slovenski Dramatični Klub. Ustanovljen je bil S. D. Klub, kakor znano, dne 31. majnika t. 1. Ker pa se je z novimi močmi njegov delokrog razširil, tako da se poleg dramatike goji tudi petje in drugo, se je smatralo za potrebno, da se klub prekrsti v ime, ki naznanja že samoposebi mno-. gostransko delavnost klubovo. Prekrščen je bil S. D. Klub v Izobraževalno društvo “Slovenija” v klubovi seji dne 16. septembra t. 1.
“Slovenija” se pridno pripravlja na svoj javni nastop v nedeljo, dne 3. novembra t. 1. Tedaj bo uprizorila lepo igro in se predstavila z najboljšim mešanim pevskim zborom, kar jih je kdaj nastopilo slovenskih v Jolietu. Pesmi v igri je uglasbil prof. Rafko Zupanec, izvrstni pevovodja “Slovenije”, ki je tudi nadarjen komponist ali skladatelj. Predstavi bosta dve: po-poludne in zvečer. Čisti prebitek je namenjen kot prvi prispevek k skladu za gradnjo naše nove župnijske šole sv. Jožefa. Več drugič.
—	Krožek Ameriška Slavij a' ima svojo redno mesečno sejo v nedeljo, dne 6. okt., v Jednotini dvorani. Pridite vsi člani in pripeljite kandidatov!
—Prof. Zelenka-Lerando, član Krožka Ameriška Slavija, je znan tudi kot skladatelj. V kratkem se bo igrala v češkem gledališču v Chicagi nova igra “Dedova violina”, h kateri je g. Zelenka zložil godbo. Tudi zlaga sedaj neko indijansko opero, ki se bo igrala v Chicagi.
—	Društvo sv. Genovefe št. 108 K. S. K. J. priredi v četrtek, dne 10. oktobra, v Jednotini dvorani sijajen ples, na katerega so najvljudneje vabljeni vsi rojaki in rojakinje. Vstopnina po 25c za moške, dame proste.
—Društvo sv. Barbare št. 65, z glavnim sedežem v Forest City, Pa., priredi povodom blagoslovljenja svoje nove zastave velik ples v soboto, dne 12. oktobra, v Sternovi dvorani. Vstopnice po 25c obenem za srečkanje cekina $5.
—	Koliko Slovencev se je zglasilo v večerno šolo, ki se je pričela v ponedeljek?
—	Otvoritev novega kolodvora. Jo-lietski zvezni kolodvor (Union Depot), ki je stal četrt milijona dolarjev, bo slovesno otvorjen za promet v nedeljo, dne 13. oktobra. Nekaj dni poprej pa bo menda na kolodvoru slavnosten banket za kacih 500 oseb, z glavnimi železniškimi uradniki iz Chicage kot gosti. Banket oskrbi jolietski Commercial Club.
—	Kacih dvajset delegatov iz Jo-lieta pojde na konvencijo jednote “Western Catholic Union", ki se prične dne 20. oktobra v Rock Islandu. Med temi delegati bodo tudi slovenski od dr. sv. Martina.
—	G. Frank Skole je izza dne 24. septembra zopet uslužben pri znani tvrdki Stern & Son.
—	G. Mihael Laich s soprogo in svojimi otroci iz Hamforda, Conn., se je na povratku s konvencije N. H. Zajednice oglasil v Jolietu, kjer je obiskal svoje prijatelje.
—	John Klemenc je dobil te dni $2,000 odškodnine od Henry Bourga za poškodbe, ki jih je Klemenc zado-bil svojčas, ko ga je Bourgov sin z avtomobilom povozil skoro do smrti na voglu Bluff in Western ave. Klemenc je tožil Bourga, pa nazadnje sta se rajši med sabo pobotala.
—	Za vodo. V kratkem se namerava sklicati velik shod meščanov, na katerem se bo govorilo o raznih načrtih, kako bi prišlo mesto najceneje do možno najboljše pitne vode. Važno vprašanje!
—	Pazite, da vas kak tujec ne prevari s ponarejenim desetakom! Zadnje dni se namreč klati po mestu neki nepridiprav, ki je nekje menjal ponarejen bankovec za $10 in drugje poizkušal menjati še drugega.
—	Novi državljani. Skoro šestdeset novih ameriških državljanov je dobil Joliet v ponedeljek in včeraj, ko so se pod vodstvom nekega vladnega izpraševatelja iz Chicage vršile izkušnje o sposobnosti zglašenih kandidatov za naturalizacijo. Izkušnjo so prestali skoro vsi kandidati, dasi je bilo pri izpraševanju mnogo smeha ob raznih odgovorih. Tako se je n. pr. neki Šved odrezal, da je bil George Washington predsednik, ki je bil ustreljen, in da je bil Lincoln prvi predsednik Z.
D.	Neki Nemec (Wilhelm Kramer) je priznal, da ne pozna Theodore Roosevelta in da ni nikdar slišal o njem. Neki drugi, ki ima ženo v starem kraju, je na vprašanje, koliko ima otrok, odgovoril: “Dva sta bila, ko sem jih zapustil.” Potem je eden odgovoril, da slavimo “Fourth of July” zato, ker je Krištof Kolumb prijadral v New York leta 1776. na dan 4. julija. Neki drugi kandidat je menil, da dela državne zakone jolietski župan Allen itd. Sprejet med državljane ni bil salttnar A. Huček, 501 Meeker ave., ker je smehljaje pripoznal, da je večkrat kršil krčmarski zakon; po nedav-
nem odloku najvišjega sodišča pa ni noben salunar, ki krši zakon, dober državljan, in zato Huček ni bil potrjen.
—	Samo 22 smrtnih slučajev je bilo meseca septembra v Jolietu, ki ima po zadnjem ljudskem štetju (meseca marca t. 1.) 55,642 prebivavcev.
—	Tatovi so se spravili zdaj že tudi nad poštne skrinjice (mail boxes), ki so postavljene po mestu. V noči od nedelje na ponedeljek so vlomili pet poštnih skrinjic na Western ave. in o-kolici ter odnesli baje precej vrednostnih zavitkov.
—	Public Service Co. še vedno odklanja vsako poravnavo s svojimi štraj kujočimi uslužbenci.
—	Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Belašič Anton, Božičevih Tomo, Čatež V., Govednik Joe.
Allen Junction, Minn., 24. sept. — Tukaj stoji kolodvor, kjer ljudje menjavajo vlake za po železnem okrožju. Na tem kolodvoru se vedno najde Slovencev. Slučaj mi je nanesel, ko so pripovedovali, da se tu želi neki '“Austrian” naseliti in da bode D. T. R. že-leznična družba gradila novi kolodvor. Po okolici diši, da bode kmalu sneg naletaval.	Ivo Težak.
Brockway, Minn., 26. sept. — Dragi Am. Sl.: — Zelo je bilo mraz tukaj v nedeljo, in včeraj je celi dan pihal veter tako neusmiljeno mrzel, da je bilo kar za v zimske kožuhe zlezti. Danes je bila prav debela slana in malo ledu na vodi. — Prišla je jesen, ki bo kmalu vzela vse zelenje in cvetice. Že se barvajo gozdi rudeče in rumeno. Kmalu bo tukaj tista zima, in tedaj bomo morali zapeti: “Nesrečna zima mrazi me...
Danes teden 19. t. m. je spremilo žensko društvo Roženvenske Matere Božje svojo skoro najstarejšo članico k večnemu počitku, Terezijo Škantar. Po deveti uri je bila peta črna maša, skupno sv. obhajilo za pokojno, potem pa sprevod na pokopališče, kjer je bila krsta dejana v jamo. — Pokojnica je bila stara čez osemdeset let. Zapustila je tukaj hčer Mrs. Valentin Legat ter precej vnukov. Poleg teh se je udeležil pogreba še sin Anton. Nekaj hčera in sina zapušča v Salt Lake City, Utah. Ena izmed teh je stregla materi tri mesece, a naposled se je morala vrniti na svoj dom. Mož pokojnice je že umrl, menda pred dolgimi 24 leti, in ves ta čas je vdova živela pri otrocih. Naj počiva v miru! V nebesih se vidimo!
Pozdrav čitateljem! Listu pa veliko uspeha.	John Poglajen.
Chisholm, Minn., 24. sept. — Vele-ljubljeni in hvalevredni list Amerikan-ski Slovenec, kot prva in močna slovenska korenina od solnčnega izhoda do solnčnega zahoda širom sveta, ti takorekoč častitamo mi Slovenci širom Amerike iz dna srca, ki si tako pomenljiv in tudi visoko častit, ker si trdno utemeljen ravno v Jolietu v trdih in močnih tleh, neomajen od hudih viharjev, in tudi neustrašen s svojim glasom kot katolik: zatorej ti častita-ma, Amerikanski Slovenec! Tebe berejo tudi skrivaj vsi tisti, ki ljubijo lepo čtivo, a se sramujejo v svoji neumnosti, nastopiti javno za sv. katoliško vero in slovenski katoliški list. Takim rojakom svetujem, da se izpre-obrnejo in spet povrnejo na boljšo stran, kjer so dobri Slovenci, vneti za sv. vero in slovenski jezik. Žalibog da je le preveč hinavščine med nami dandanes. Poglejmo med delavce-trpine! Pri vsakovrstnih delih trpijo in se mučijo na v§e pretege. Ko pride kak slovenski nižji zastopnik višjih okoli delavcev, jih začne hinavsko napelja-vati s svojimi sladkimi besedami in jim pomaga govoriti proti višjim. Ko hitro se od njih obrne, zopet išče priložnost, da pride v dotiko z delovodjem, da mu pove, kaj da ljudje govorijo čez njega, a sam je najhujši. Nimam namena kritizirati eno ali drugo osebo, nego pišem le splošno, ne da bi imel kako gotovo osebo v mislih. Vendar toliko mislim, da za 2 krajcarja ljudi imeti dandanes, jih je malo ali morebiti nič. — Nadalje, tu v Chishol-mu imamo 8 slovenskih podpornih dru štev. Med njimi je tudi eno, ki ima med svojimi člani nekaj slabih praktičnih katoličanov, ker preveč opravljajo po gostilnah. Nazadnje priporočam Am. Sl. in Ave Maria vsem ame-rikanskim Slovencem ter lepo pozdravljam vse praktične katoličane slovenske širom Amerike, posebno mojega prijatelja Marka Plut.
Hraber katolik.
krize še ne pozna. Zato kdor si more pomagati, le proč iz smrdljivih, zaduh-lih rudnikov na sveži zrak, in da boš sam svoj gospod in zdrav, ker zdravje je največji zaklad tega sveta.
V dušnem oziru smo tudi preskrbljeni tukaj, ker imamo dobrega vnetega slovenskega duhovnika v osebi č. g. M. Bilbana ter je gospod zmiraj pripravljen nam pomagati v dušnem in telesnem oziru. Tu imamo tudi krasno slovensko cerkev sv. Družine, ponos nam Slovencem in mestu Eve lethu. In veliko slovenskih društev, spadajočih k raznim jednotam kaže, da je napredek slovenskega naroda tukaj velik. Zatorej le še naprej, napreduj, Slovenec, tukaj in po celi Ameriki,, da bomo za vzgled mi diuzim narodom, ne drugi Slovencem.
Vas pozdravlja stari naročnik
Avgust Gregorič, Box 710.
Greeney, Minn., 25. sept. — Dragi mi Amerikanski Slovenec! Vas prosim, ako hočete sprejeti par vrstic kot novice v vaše predale, ker res malo-kedaj se čuje kak glas od nas tukajšnjih farmarjev. Ni ravno posebnih novic, kot vreme je nastalo bolj slabo pred par dnevi, dež, ali čuda, danes pa je beli sneg zapadel za par palcev, kar se pa nam vse to prezgodaj vidi, ker imamo še dosti reči za pospraviti, kot krompir in zelje in druge zelenjave. Seveda, gospod sneg je le pokazal, da bo zopet se oglasil v prihodnjič v praznični srajci, potem znamo, da bo letos zopet bel.
Tukaj so se tudi vršile mirnim potom takozvane volitve kot za St. Louis Co. in to na treh mestih.
Tudi so se pričele ta mesec tukajšnje šole, ki jih je približno sedem (7). Seveda, te so vse bolj male, kot za začetek, ali vsako leto je mladine več.
Dne 16. sept. nas je obiskal Rev. F. A. Pirnat ter je daroval sv. mašo v tukajšnji cerkvi sv. Srca Jezusovega. Ker pa ta cerkvica še ni dodelana, je bolj žalostno za nas vse tukajšnje naseljence. Od nekaterih strani se nam očita, da stari odbor slabo napreduje. Seveda da to je res, da sam odbor ne bo vzdrževal cerkve, ali dolžnost je vseh tukajšnjih katoličanov, da prispevamo vsak po svoji moči. Zdaj je že več kot leto dni, da se ni nič kolekta-lo, ali brez denarja ne more napredovati ne cerkev in nobena reč. Ako Hočemo duhovna sem dobiti, mu je treba plačati: vsaj potrebne stroške. Nekateri pravijo, da cerkev bi premaknili. Seveda, jaz bi tudi rad, ako bi prišla malo bližje mene, ker zdaj imam kake štiri milje do nje. Ali to je -bolj težavno, vsem vstreči! Najboljše bi bilo, da bi prišla tista dva angelja z nebes in bi jo prenesla kot sta enkrat s Turškega pa na Trsat ali Lavrete, kot zgodovinska pripovedka pripoveduje.
Zatorej rojaki sosedje, le malo bolj složno in skupno, in prepričan sem, da bomo dosti dosegli. Nas je tukaj precejšne število, tako da bi mi lahko svo jega duhovna tukaj vzdržali, in potem bi naredili še kako malo podružnico, ker je res za ene predaleč, kot 6 do 7 milj. Ampak potrebno je to popred izdelati, ker dozdaj je samo za silo.
Ker pa dozdaj smo imeli zelo poredkoma tukaj sv. maše, zatorej bi prosili višjo duhovščino, da bi nam zopet kakega duhovna poslali vsaj vsak mesec dvakrat!
Tudi naznanjam v imenu starega cerkvenega odbora, da prihodnje, kadar bo zopet tu v cerkvi sveta maša, da se bo vršila nova volitev za novi cerkveni odbor, ker tako nekateri zahtevajo, kot sem jaz podpredsednik te cerkve zahteval vsako leto, ali ljudje so prešli kar iz cerkve brez da bi kaj ukrenili koristnega. Zatorej je nespametno kaj oporekati sedajnemu odboru.
Koncem mojega dopisa pozdravljam vse slovenske farmarje po Zjedinjenih Državah, ravno tako vse čitatelje slovenskih listov, posebno pa Amerikan-skega Slovenca, ker je najstarejši. Zatorej gospod urednik, ako je bolj slaba pisava, prosim, da ne zamerite, ker farmarska roka je tako bolj trda in neokretna. Z Bogom!
Frank Globočnik, farmar na Little Forks.
ni bilo nobenemu žal, ki je prišel ta večer v cerkveno dvorano; če sem pa jaz katerega razžalil, pa prosim odpuščanja.
V društvenem oziru tukaj tudj dobro napredujemo, imamo 7 raznovrstnih društev. Pač prav lepo napreduje dr. sv. Cirila in Metoda št. 144. Dne 15. septembra smo obhajali obletnico. Ob 10. uri smo imeli peto sv. mašo, katere smo se udeležili večinoma vsi; le kateri je bil zaposlen, tistega ni bilo. Po sv. maši so zapeli zahvaljeno pesem. Potem smo se poklohili pred taberna-kelnom, kjer prebiva naš gospod Odre šenik Jezus Kristus, njemu se moramo zahvaliti za vse prejete dobrote. Kadar boš prišel pred tabernakelj, dragi mi bralec mojega dopisa, tak te prosim, reci: češčeno in hvaljeno naj vedno bo presv. Rešnje Telo.
Delamo tukaj še dosti dobro, samo plača, ah, ah, ta je pa mala.
Sedaj pa vas prosim, spoštovani u-rednik, da bi ne romal moj dopis v tisti vaš koš, kjer se potem prav dobro pogreje v kaki peči. Pozdravljam vse čitatelje(ice) tega lista in ga vsem priporočam širom Amerike, ker ta je edini katoliški list.
Jakob Prestor.
Soudan, Minn., 25. sept. — Med delom sem srečal v Soudanu elyškega rojaka in večkratnega dopisnika Am r. Slovenca, .g. Joe Erčula, ki me je veselo pozdravil. Mr. Erčul se je mudil pri soproginih stariših na obisku. Povabili so me k voglati mizi na sladke kokošje “koube” in na kozarec peneče pive. Tudi moj brat ne bi tako prijazen bil, kakor se je skazal Erčul. No, Mr. Joe Erčul, pozabil sem zato pa, kako je letos krompir obrodil?' Pozdrav.	Ivo Težak.
Tower, Minn., 24. sept. — Hello, Amer. Slovenec! Izvedel sem, da 1. 1884. so našli v osrčju zemlje bogato železno rudo. Pričeli so se naseljevati ljudje iz sosedne državeMi chigan, med temi je prišlo precej naših rojakov. Doma so okrog Črnomlja, Novega mesta in Ribnice. Pa v tem mestu je tekla zibelka Amer. Slovenca, ki je najstarejši list v Ameriki. Z g. Joe Erčulom iz Ely smo se “fajn" imela. Več prihodnjič. Pozdrav.
Ivo Težak.
Willard, Wis., 30. sept. — Cenjeni Am. Slovenec! Semkaj v našo naselbino je prišel zadnji teden znani odpadli od katoliške vere duhovnik Kalan iz Waukegana, 111. Kakšno neodvisno vero bo tukaj učil, mi ni znano. Žalostno je, da je dobil že veliko število rojakov na svojo stran. Z Bogom!
Poročevalec.
Prvi in edini slovenski pogrefcniški zavod
Ustanovljen 1. 1895.
Anton Nemanich in Sin
1002 N. Chicago Street Konjušnica na 205-207 Ohio St., Joliet, 111.
Priporoča slavnemu občinstvu svoj zavod, ki je eden največjih v mestu; ima lastno zasebno ambulanco, ki je najlepša v Jolietu in mrtvaške vozove in kočije.
Na pozive se posluži vsak čas ponoči in podnevu.
Kadar rabite kaj v naši stroki se oglasite ali telefonajte. Chicago tel. 2575 in N. W. 344.
Naši kočijaži in vsi delavci so Slovenci.
üiiiiiiiiiiiiliiiiiiliimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiin
I A. NEMANICH, pred«.	M. GRAHEK, tajnik.	S. OLHA, blag*
f
Slovenian
Liquor
Co.
Ill 5-17-19 Chicago St JOLIET, ILL.
4*
GLAVNICA $50,000.00.
Uittn. in inkorp. let« 1910
Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žganja in drugih pijač, koje prodaje na debelo.
Rojakom se priporoča za obila naročila.
Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega ■■ zastopnika.
Lokalni zastopnik: Mat. Grahek. Potovalni zastopnik: Fr. Završnik. Naše geslo: Dobro postrežba; vašepa bodi: Svoj k svojmul
Ilirija Grenčica v steklenicah in Baraga Zdravilno Grenko Vino. [miiiniuiHuininiiiniiininninimiiiiiiiniiiiiiiiiii
Eveleth, Minn. — Sprejmi nekaj vrstic v svoje predale iz tukajšnje naselbine Eveletha.
Prvo hočem poročati naše delavske razmere. Delamo sicer vsaki dan, toda delo v železnih rudnikih je težko v sedajnem času. Zatorej ne svetujem rojakom sem hoditi za delom, ker zdaj se bo tudi delo težko dobilo tukaj.
Ker je zaduhel zrak in strah pred nesrečo v tukajšnjih rudnikih, je veliko rojakov kupilo farme tukaj v Minnesoti in po druzih krajih, kar jim ča-stitam. Kje je bolj človek zdrav, zadovoljen, veselega srca kot na farmi? Slabih časov se tudi ni bati, finančne
Sheboygan, Wis., 1. okt. — Cenjerii urednik! Prosim, ako bi hoteli natisniti par vrstic iz naše naselbine. Tukaj nas je Slovencev in Hrvatov približno okoli 1500. Imamo že tudi svoje slovenske trgovce. John Gradlič ima veliko trgovino ur, verižic in druge zlatnine in srebrnine, popravlja vsakovrstne ure in v to stroko spadajoča dela. Frank Pungrčan ima pa salun in trgovino s špecerijskim blagom. Anton Suša ima pa tudi salun in bučarijo (mesarijo) ter nam prinaša okusnega mesa za dobro juho in ima tudi kranjske klobase brez kosti. Priporočam naše trgovce vsem tukajšnjim Slovencem in Hrvatom.
Prihodnji mesec, to. je prvo nedeljo v novembru bomo imeli tukaj sv. birmo ter bo približno okoli 30 birmancev. Preteklo nedeljo 29. sept. smo pa imeli v cerkveni dvorani v prid naše cerkve igro (predstavo) “Repoštev, ali vsega je enkrat konec.” Ker je pa ta igra precej težka, so se naši igralci potrudili, da so vsi svoje uloge prav izvrstno predstavljali. Posebno veselje je naredila miza, ki je prišla na o-der vselej dobro obložena z raznovrstnimi jedili. Prav veselo so segali trije rokodelski pomočniki po dobri jedi in pijači. Zato se vsem igralcem prav lepo zahvaljujem, in vas prosim, da mi ostanete še zanaprej moji soigralci. Zahvaljujem se tudi vsem tistim, kateri ste se udeležili te igre, mislim, da
SEVEROV1H ZDRAVIL JO 33 VSAKTERO JE PESEBNO IZDELANO
ZA ZDRAVLJENJE POSEBNIH.
20 KRAT VSAKO MINUTO
ga vsaka kaplja vaše krvi «kozi vaše obisti. Pomislite! Zdrave obisti precedijo vse nečistosti iz krvi, ko teče skozi nje. Bolne obisti ne storijo tega in naposled, pridejo strupeuine zopet v obtek, nadadejo drvge organe in imate
bolečine nad ledjeh, razdraženje mehurja,
oteklost pod očmi, bolečine pri sosnju,
madeže pred očmi. bol v hrbtu,
žolčnico, srčne bolezni,
olekle členke, ledveno bol.
Predeu je prepozno—preden postanejo vaše obisti otrple, počnite uživati
....SEVEROV......
ZDRAVILO ZA OBISTI IN JETRA
(SEVERA’S KIDNEY AND LIVER REMEDY)
Okrepi obisti. Vzdržujo njihovo zdravo delovanje. Prepreča resnejše bolezni in razpletljaje.
56c steklenica, večja steklenica $1.00
Severovo Gothardsko Olje
(Severa’« Gothard Oil)
bi moralo vedno biti pri roki kot prvi pripomoček za bolečine. Namažite se z njim ali se pa z njim oadrgnite, kjerkoli boli. Yečina bolečin se vsa njegovim učinkom.
Cena 50 centov.
Severov
življenski balzam
(Severa’s Balsam of Life)
odpravi neprebavo in težko prebavo, uteši šolčnico, učinduje na vse prebavne organe.
Pomaga možkim, ženskam in starini ljudem. Je krepčilo za celi ustroj.
Cena 75c centov.
V vseh leksrnah. Vslej vprašajte za Severova Zdravila in zavrnite druga. Zdravniški svet zastonj.
W.I	F. S	EV	ERA CC. 1	:edjr rapids IOWA
niiuiiiuiiiiinniiuiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiui
IZ STÄRE DOMOVINE.
-•— V Ameriko z ljubljanskega južnega kolodvora se je odpeljalo v dneh od 10. do 15. 'septembra 84 Slovencev, 153 Hrvatov, 215 Macedoncev in 50 Bolgarov, nazaj je prišlo 10 Slovencev in Hrvatov in 40 Macedoncev.
—	Prijet izseljenec. Dne 16. sept. dopoldne je na južnem kolodvoru v Ljubljani službujoči stražnik prijel leta 1891. v Damlju pri Črnomlju rojenega Ivana Kobetiča, kateri se je nameraval izseliti v Ameriko ter se s tem izogniti vojaški dolžnosti. Oddali so ga c. kr. deželnemu sodišču.
—	Sneg. V srednji vasi v Bohinju je 11. sept. prav lepo snežilo; začelo je okoli 5. ure zjutraj. Nihče ne pomni enakega. Snežilo je istega dne v Ratečah, na Vojskem, na Karavankah in v Kamniških planinah. Na Zgornji Krmi pod Kredarico je zapadlo čez koleno snega. Posestnikom iz Zaspega je zasnežilo 100 ovac in pastirja.
—	Velikanski uspeh poglobitve Gruberjevega prekopa. Na Barju je 11. sept. voda preplavila bregove in prebivalstvu, uničila vse poljske pridelke. Preplavljenje je bilo na mnogih mestih radi tega tako trsodepolno, ker so zatvornici v Gruberjevem kanalu in v Ljubljanici v Trnovem prepozno odprli. V Gruberjem prekopu je prenizka škarpa. To je res vzorna skrb za Barjane — ob takih zatvornicah za napravo povodnji na Barju!
—	Ljubljanski župan dr. Ivan Tavčar se je z ozirom na veliko škodo, ki jo je napravila povodenj na Barju, brzojavno obrnil na ministrskega predsednika in ministra notranjih zadev s prošnjo za nujno in izdatno državno podporo.
“Leipziger Illustrierte” o otvoritvi razglednih vozov Canadian Pacific Railway. Omenjeni, po celem svetu razširjeni ilustrovani list piše glede vožnje in sprejema Canadian Pacifica na Kranjskem sledeče: “Na Jesenicah smo dospeli na kranjsko zemljo, in gruča veselih fantov, brhkih deklet v narodni noši nas pozdravlja na kolodvoru, maha s slovenskimi trobojnicami in poje slovenske narodne pesmi. A še navdušenejši je sprejem na Bledu, tem biseru dežele ob krasnem, zelenem jezeru. Tu niso samo domačini, ampak tudi mnogo letoviščarjev z Dunaja, Trsta in drugih krajev, ki nam v narodni noši kličejo: Dobrodošli! in tujcem z veliko vnemo pripovedujejo o krasotah tega letovišča. In tujci navdušeni zagotavljajo, da kaj lepšega še niso videl i.”
—	Slovenski Orli na Dunaju. Evharističnega kongresa na Dunaju se je udeležila Zveza Orlov po 200 zastopnikih. Med njimi so bili Orli iz Kranjske, Štajerske in Goriške. Celi četi je poveljeval načelnik V. Jeločnik, za katerim so korakali zastopniki predsedstev Z. O., predsednik dr. L. Pogačnik in oba podpredsednika Ivan Podlesnik in L. Turšič. Nastop slovenskih Orlov je vzbudil med vsemi zastopniki narodov v prbcesiji največ po zornosti. Korakali so celo pot v strogem pozoru in bili predmet navdušenim ovacijam od strani občinstva. Vsak trenotek so se znašli pred orlovsko skupino fotografi in razni žurnali-sti, ki so se zanimali za skupino in prosili pojasnil. — Oficielna deputacija kranjske dežele, deželni glavar dr. Šušteršič in deželna odbornika dr. Lampe in dr. Zajc, je bila 14. sept. na cesarskem dvoru sprejeta od kardinala Rossuma v zasebni avdienci. Deželni glavar dr. Šušteršič je izrazil sv. očetu udanost od strani dežele Kranjske, ki je in bo ostala katoliška. Kardinal Rossum je izrazil veselje nad toliko udeležbo Slovencev in Hrvatov, zatrjujoč, da sporoči svetemu očetu, v čegar imenu blagoslovi zastopstvo kranjske dežele.
-— Deželna elektrarna. Pri centrali v Žirovnici se bodo dela nadaljevala. Izpopolni se gorenjsko omrežje in napravijo se daljnovodi mimo Radovljice in Kranja do Ljubljane. V kratkem bode Gorenjska dobila dobro in stalno električno moč za razsvetljavo in stroje. — Vodna sila Ljubljanice se tudi namerava izrabiti pri novem jezu, ki se bode zgradil zaradi osuševanja barja. Deželni odbor bode glede te naprave storil korake, da dobi tudi ljubljanska okolica električno razsvetljavo.
—	Nemci na Kranjskem. Po zadnji ljudski štetvi so Nemci na Kranjskem nazadovali za 262 duš. Pomnožili so se v Ljubljani in okolici in jih je 878 več, usušilo se jih je pa v zadnjih desetih letih v kranjskem okraju 58 in v tržiškem 359. “Deutsche Stimmen” pravijo, da so Tržičani našli svoje slovensko srce, kar je gotovo le pravično.
—	Podpora Filharmoniji. Občinski svet ljubljanski je v seji dne 12. septembra dovolil Slovenski Filharmoniji izredno podporo 10,000 K.
—	Domžalski kitarski zadrugi je deželni odbor dovolil 3000 K podpore. Enaka podpora se podeli tudi čevljarski zadrugi v Žireh.
—	V Sodražici je dne 26. septembra
Zveza živinorejskih zadrug priredila semenj plemenske živine za sivo planinsko goved.
—	Za izobrazbo bolniških strežnic na kmetih bo od 15. oktobra do 8. decembra letos v Ljubljani tečaj. Deželni odbor je dovolil za ta tečaj 2000 K podpore.
—	Pri Podnartu se bo napravil čez Savo nov most in odpravila se bo mitnica pri mostu. C. kr. ministrstvo za javna dela je ukazalo izdelati načrt. Država bo dala za most 95,000 K prispevka.
—	Cesta iz Žirov v Rovte se bo kmalu začela graditi. Zgradba se je oddala prvi kranjski podjetniški družbi.
—	Kranjska industrijska družba je za leto 1911.—-1912. zvišala dividendo od 9 na 10 odstotkov.
—	Železniška zveza Škofja Loka— Idrija. Železniški odbor za to progo je izvolil v svoji zadnji seji naslednji odbor: Predsednik g. Rafael Thaler, veletrgovec v Škofji Loki, podpredsednika gg.: J. Logar, župnik v Žirih, in Ivan Stra»vs, župan v Idriji; predsednikov namestnik: g. Josip Hafner, trgovec v Škofji Loki. Izvolila se je deputacija k ministrstvu. Udeležili so se seje tudi zastopniki c. kr. rudarskega ravnateljstva in gozdnega nadzorstva v Idriji. Sklenilo se je, naj se s trasiranjem proge čimprej prične.
—	“Langsam fahren!” Oni usodni
20.	september, ki je snel v Ljubljani mnogo nemških napisov, je napotil tudi županstvo v Kranju, da je dalo sneti dvojezične ulične napise: “Počasi vozite! Langsam fahren!” in napravilo je samoslovenski napis. Sedaj so pa okrajna glavarstva ukazala, da morajo vse napisne deske v vaseh, trgih in mestih biti dvojezične, češ, da tako u-kazuje zakon iz leta 1869. Tako u-tegne “Langsam fahren” priromati nazaj n. pr. tudi v Kranj, kjer nimajo nič Nemcev. Škandal!
—	V občinskem svetu ljubljanskem je odstopil odbornik dr. Fr. Detela in na njegovo mesto je prišel hišni posestnik in čevljarski mojster Srebot kot zastopnik S. L. S. — Odložil je mandat tudi okrajni glavar v p. Štefan Lapajne in na njegovo mesto je prišel “Narodov” urednik Rasto Pu-stoslemšek.
■—- Dober šahist je dr. Vidmar v Ljubljani. Igral je v kavarni “Evropa” 21 šahovih partij naenkrat in le eno igro je izgubil, dasiravno so bili med igravci najboljši ljubljanski šahisti.
—	Državnemu poslancu Pogačniku je cesar podelil viteški stan. Josip vitez Pogačnik si je zaslužil to odlikovanje s tem, da se je pri razpravi o novem brambnem zakonu kot načelnik bramb nega odseka z naj večjo vnemo potegoval za hitro rešitev tega zakona v smislu vlade. Sploh velja novi vitez za največjega prijatelja armade v parlamentu, kakor je bilo razvideti že pred nekaj meseci iz “Armee-Zeitung".
—	Smrtna kosa. Na gradu Volavče :e umrl graščak g. Karol. Rudež v 41. letu svoje dobe. — V Novem mestu je umrla občeznana ga. Marija Gačnik, soproga mestnega odbornika in posestnika. — V Dravljah je umrl posestnik in železniški čuvaj v pokoju Ivan Schweiger. — V Škofji Loki je umrl nadpoštar Jožef Pavlič. — V Ljubljani je umrla učiteljica gdč. Pavla Ženko, stara 24 let. — V Hraščah pri Postojni je. umrla ugledna in priljubljena posestnica Antonija Kraigher v starosti 63 let. Njen prvi mož Peter je bil vzoren gospodar in širom znan ekonom, drugi njen mož, umrli deželni poslanec Julij Kraigher, se je takisto kot veščak zelo zanimal za gospodarstvo. Rajnica sama je bila botra celi občini in vsi za njo žalujejo. Bila je globoko verna in svoje otroke vzgojila v strogo katoliškem duhu. — V Cerknici je umrl Miklavž Hočevar, zadnji Radeckijev veteran cerkniškega trga. — V Ljubljani je umrl g. Josip Ravnahrib, uslužbenec “Katoliške ti-, skarne”, star 33 let.1
—	Strašen uboj je izvršila Reza Božič od Sv. Križa pri Kostanjevici na Starem gradu, občina Sv. Križ, dne 17. septembra dopoldne nad istotam živečo' užitkarico Uršo Žibert. S petero težkimi udarci s krampom po glavi jo je pobila do smrti. Vzrok so bili najbrž hišni spori radi preužitka. Ubijav-ka je sama javila svoj zločin pri sodniji v Kostanjevici.
—	Ker ni mogel v Ameriko, izvršil samomor. 9. sept. se je v Rebru ustrelil 181etni posestnikov sin Ivan Osolnik z lovsko puško, menda zato, ker mu ni hotel dati oče denarja za pot v Ameriko.
—	Nesreča ali zločin. 57 let stari uslužbenec užitninskega zakupa Janez Blaznik iz Hrastja na Notranjskem se je 10. sept. podal v Š ihel, kasirat ondi. 18 K ter se zopet napotil domov. Ker ga pa domov ni bilo, šli so ga iskat. Dne 11. sej'' so našli pastirji v nekem hudourniku Blaznika mrtvega. Truplo je imelo več ran. Pri mrtvem Blazniku niso našli denarja in uradnega pečatnika, ki ga je imel seboj. Vršila se je sodnijska preiskava.
—	Detomor. V Gor. Kamenicah pri Novem mestu je 301etna Margareta Grimšič 8. sept. porodila dete, kateremu je stopila z nogo na glavo tako močno, da je umrlo. Mrtvo dete je nato nesla pod bližnji leskov grm in ga pokrila z listjem. Drugi dan ga je našla mati Margarete Grimšič. Margareta je orožnikom in preiskovalnemu sodniku vse priznala.
—	Ciganska druščina nevarna. Dne 11. sept. so pili cigani Peter Condič, Neža Brajdič in Mihael Jurkovič v Drenikovi gostilni v Bršlinu pri Rudolfovem, kjer se je nahajal tudi Josip Gribec iz Golobinjeka, in se podal menda v pijanosti v družbo navedenih ciganov ter pil z njimi. Kmalu nato je pa Gribec zapazil, da mu je zmanjkalo denarja, ki ga je imel s seboj o-krog 50 kron, z denarnico vred. Takoj je sumil kot tatove cigane. Naznanil je to javni straži, ki je poizvedovala po ciganih in jih konečno našla v gozdu “Muhober”, in sicer: cigana Čondiča in ciganko Nežo Brajdič. Ta dva cigana sta hotela, zapazivši orožnika, zbežati; cigan Miha Jurkovič pa že začetno ni hotel z navedenima (ciganom in ciganko) iti, temveč jo je potegnil po svojih potih. Pri prijetih ciganih se ni našlo nič denarja in je raditega sumiti tatvine na škodo Grib-ca najbolj cigana Miha Jurkoviča, ki jo je potegnil neznano kam.
—Smrtni padec v jarek. 9. sept. so odpustili iz deželne bolnišnice, kjer je bil od julija zaradi neke bolezni na nogi, 581etnega kočarja Jožefa Zormana iz Preske. Peljal se je domov z železnico do Laz, kjer je potem popival v neki gostilni do večera. Vinjen je odšel nato proti Jevnici, da bi obiskal svojega brata. Med potjo pa je padel poleg železniške proge v tri metre globok odvajalni jarek, kjer so ga drugi dan našli mrtvega z razbito črepinjo.
—	Ubegla žena. Dne 10. sept. je žena Florijana Baumgartnerja, uslužbenca v opekarni na Brajtenovem, Marija Baumgartner, zapustila svojega moža in baje pobegnila z nekim oženjenim strojevodjem, ki je tudi na brajtenovski opekarni vposlen. — Ta strojevodja je star kakih 30 let in se imenuje Franc Klemenčič. Pravijo, da je Klemenčič Baumgartnerjevo ženo odpeljal ter se podal z njo v Ameriko. Po navedbi Baumgartnerja poseduje njegova žena potni list za tujino na njeno rodno ali samsko ime Marija Vidmar. Marija Baumgartner ima tudi s seboj okrog tri leta starega otroka.

ŠTAJARSKO
H
—	Letošnja glavna skupščina Slovenske Straže se bo vršila v nedeljo, dne 13. oktobra v Narodnem Domu v Mariboru.
—	Sijajen shod v proslavo Slomškove SOletnice je bil v Cirkovcah. Nad vse sijajen je bil. Nad 1000 deklet iz Pohorja, Dravskega in Ptujskega polja. 17 deklet je navdušeno govorilo.
V	cerkvi je g. župnik Muršič iz Frama v navdušenih besedah mladini podajal Slomškove nauke. Dekliško zborovanje je vodil g. prof. Hohnjec.
—	Selnica ob Muri. Dne 8. sept. se je vršila pri nas volitev, župana in starešinstva v znamenju najlepše sloge in edinosti med obmejnimi Slovenci. Županom je zopet izvoljen dosedanji vrli župan g. Franjo Ferlinc. Svetovalcem so bili izvoljeni gg. odborniki: Gornik Karol. Žebot Franjo, Šmid Simon, Golob Jožef in Očkerl Friderik. Na izid občinskih volitev v najskrajnejši obmejni občini smo Slovenci lahko ponosni. Razven obmejne občine Ceršak ni občine na Slovenskem Štajerskem, kjer bi vladala taka železna disciplina, taka vzorna edinost, kakor v vrstah .obmejnih Slovencev v Selnici ob Muri.
—	Slovenska poštenost povsod veljavna. V letih 1850—1860 je odšel iz Štajerskega Pavel Ramšak (Drumšakl v Ameriko. -Tam je delal pri nekem bogatem usnjarju in je rešil hčerko svojega gospodarja, katero je napadla služkinja-zamorka, gotove smrti. Kot nagrado za to je dobil veliko svoto denarja. S tem denarjem je začel kupovati živino in jo prodajati nekemu bogatemu tovarnarju mesnega izvlečka. Zopet je dobil priložnost, da je rešil svojega gospodarja gotove smrti pred roparji. V zahvalo za to ga je sprejel milijonar za svojega društvenika, kjer si je pridobil veliko premoženje; dne
7.	decembra 1911 je umrl Pavel Ramšak brez oporoke in postavnih dedičev v mestu Agnila v državi Colorado (Severna Amerika) in zapustil premoženja po našem okrog 13,000,000 kron. Zdaj se iščejo sorodniki kot dediči. (“Slovenec”.)
—* Smrtna kosa. V Celju je umrl bivši trgovec F. Makoutz. — V Sevnici je umrla gostilničarka Amalija Kramer, sestra ptujskega prošta g. Fle-cka.—V Gradcu je umrla ga. Beti Ploj, mati senatnega predsednika in dvornega svetnika dr. Miroslava Ploja. —
V	Bistrici nad Mariborom je umrl vladni svetnik Friderik Scubitz. — V Gradcu je umrla zasebnica Ana Gregorič, doma iz Pekla pri Poljčanah, stara 68 let. — V Čadramu pri Konjicah je umrl Janez Verdnik, p. d. Slo-gošek. — V Braslovčah je umrl mladenič Jakob Ortl. — Umrl je krojač in posestnik Matija Jamnik iz Ljubna. —V Ormožu je umrla ga. Julijana Rajšp, roj. Koropčeva, soproga nad-učiteljeva, stara 36 let. — V Mislinji je umrl trgovec Ferdinand Jaklin, star
61 let. — V Celju je umrl vpokojeni poštni nadkontrolor Franc Pavlič, star 63 let. — V Št. Vidu pri Ptuju je umrl A. Duler, trgovski poslovodja, rojen 1. 1881. v Novem mestu na Dolenjskem.
— Celjsko porotno sodišče. Zaradi tatvin in postopanja sta se morala pred poroto zagovarjati že večkrat prej kaznovana postopač Jakob Bukovnik ter dninar Andrej Pavlič iz Sela pri Vranskem. Bukovnik je blizu Zidanega mosta ukradel nekemu kmetu 398 K. Razun tega je izvršil še več drugih tatvin. Pavlič pa je znan kot nevaren tat in je bil že 21krat prej kaznovan. Bukovnik in Pavlič sta dobila vsak po 2 leti težke ječe. — Zaradi uboja je sedel pred celjsko poroto neki Martin Kink. Dne 28. aprila je celi dan popival po gostilnah v Presladolu. Zvečer je prišel še v vinotoč Franca Bobeka. Tam se je sprl s Francom Mešičekom ter ga v prepiru z nožem zabodel v glavo, vsled česar je Mešiček umrl. Martin Kink je bil obsojen za svoje dejanje na 16 mesecev težke ječe. — Nadalje se je imel zaradi uboja zagovarjati rudar Anton Korošec iz Rad-niške vasi pri Konjicah. Meseca avgusta so fantje tam popivali ter se v pijanosti stepli. Korošec je nekega rudarja tako pretepel, da je isti vsled poškodb umrl. Sodišče je obsodilo u-bijalca na 2 leti težke ječe.
—	Za prefekta “Marijanišča” v Celovcu je imenovan g. dr. Gregor Rožman.
—	Umrl vsled preobilo zavžitega alkohola. V Velikem Rovtu pri Trbižu se je posestnik Jakob Leiler, ker se je doma sprl, napil toliko špirita, da ni samo svojega gorja pozabil, ampak umrl. Zapušča ženo in dva otroka.
—	V Beljaku je šla dveletna deklica z velikim psom na izprehod. Pes se je začel na cesti z drugimi psi klati; ko ga je deklica hotela proč potegniti, je skočil nanjo in ji je na glavi odtrgal kos kože z lasmi vred.
—• Predrzen goljuf. V Beljaku so aretirali čevljarskega pomočnika Antona Galeta, ker je izvršil več zelo predrznih sleparij. Pri več strankah je nastopil kot izvršilni sodni organ, odredil hišno preiskavo in pri tem kradel denar in srebrnino. Nekaj goljufij je Gale že priznal, pri njem so našli več ur in precej denarja.
—	Zastrupljenje s srpom. Posestnica Josipina Javornikar pri Brežah se je pri žetvi vrezala s srpom v roko. Rana je bila malenkostna, žena si jo je izprala in obvezala ia silo in delala naprej. Zvečer pa ji je začela roka otekati, pojavilo se je zastrupljenje krvi in poklicali so zdravnika; kljub zdravniški oskrbi pa je žena čez par dni umrla.
—	Obesil se je v Celovcu 561etni trgovec s premogom Josip Heilig. Vzrok je neozdravljiva bolezen. -—■ V Pater-njanu pa se je obesil v domači drvarnici posestnik Jurij Scherzer. Samomor je izvršil v pijanosti vsled slabih premoženjskih razmer.
PRIMORSKO.
—	Spomenik cesarice Elizabete v Trstu odkrijejo sredi meseca novembra. Cesarja k odkritju ne bo. Pri odkritju bo cesarja zastopal eden nadvojvodov.
—	Gorica, 16. septembra. Danes popoldne je tu umrl šolski svetnik Štefan Križnič, vpokojen ravnatelj ženskega učiteljišča in član goriškega deželnega šolskega sveta.
—	Pol milijona za praškega Sokola. Opatija, 14. sept.: Tu umrli uradnik praške mestne hranilnice Otokar Schiffner je zapustil svoje premoženje v znesku pol .milijona kron praškemu Sokolu.
—	Avtomobilna nesreča. Z nekega pogreba v Marčani se je 9. sept. vračalo več avtomobilov v Pulj. Privatni avtomobil št. 189 župnika Vekoslava Viskoviča iz Alture. ki ga je sam vodil, je daleč prehitel avtomobil št. 667 mehanika Fr. Strniše iz Pulja. Strniša je znan kot spreten šofer. Vozil je v avtomobilu tri gospode in neko damo. Hotel je prehiteti avtomobil župnika Viskoviča, ki je znan v Pulju kot eden prvih šoferjev. Nesreča je hotela, da je na nekem ovinku šofer Strniša premalo pazil in je avtomobil odletel s ceste, se prevrnil in pokopal potnike pod seboj. Župnika A. Janko in Vi-skovič, gdč. Evfemija Drušetič in zagrebški akademik Sironič, vsi iz prvega avtomobila, so prihiteli ponesrečencem na pomoč. Sreča je bila, da je poleg ceste jarek, v katerega je poveznil avtomobil potnike. Težko ranjena sta bila dva gospoda in dama. Smrtne/nesreče ni bilo. Avtomobil se je skoro popolnoma razbil, zlasti zadnji del. Stroj se ni pokvaril. V Pulju se je vse čudilo pogumnemu šoferju Strniši, ko se je pripeljal v mesto s popolnoma razbitim avtomobilom. Stroj je funkcijoniral, a sprednja kolesa nista bila znatno poškodovana. Ranjence so prepeljali na drugem avtomobilu v Pulj in oddali zdravniški oskrbi.
—	Smrtna kosa. V Dolenjem Cerovem je umrl veleposestnik g. Josip Cotič, star 69 let. — V Trstu je umrla ga. Marija Šmid.
HRVATSKO.
J
—	Umrl je v Vinici v starosti 54 let grof Marko Bombelles, eden najve-ljavnejših hrvatskih velikašev. Rajni je bil prestolonaslednikov sošolec in je prestolonaslednik večkrat prišel k njemu na lov. Bil je večkrat kandidat za bansko čast. Svojega sina je dal vzgojiti čisto v hrvatskem duhu na varaždinski gimnaziji. Posestvo rajnika—Opeka—je štelo 3000 juter zemlje. Bombelles je bil izvrsten gospodar, ni z ljudstvom prihajal nikoli v konflikt in je bil tudi predsednik “Prve hrvatske štedionice”.
—	Nesrečen konec “Amerikanke”. V Kočinski vasi pri Vojnem Križu na Hrvaškem je kmetica Jaga PetričCvič živela v konkubinatu z Ivanom Muže-vič. Nedavno se je Jagin mož po šestih letih vrnil iz Amerike. Jagi ni bilo več zanj ter je začela nagovarjati Muževiča, da ji moža ubije. Dala mu je tudi možev revolver. Muževiču se je pa tudi pristudila ter jo je nagovoril, da je možu ukradla denar, nakar sta pobegnila. V Pakracu jo je pozno zvečer zvabil v okolico, jo na samoti ustrelil, razmesaril in vrgel v neko ltjžo. Njeno truplo so našli drugi dan ter takoj nato tudi zaprli njenega morilca Muževiča. Pravi, da se je ni znal drugače rešiti.
—	Škandali posmrtnih zadrug na Hrvaškem. (Junaki “Jadrana” obsojeni.) Radi nepoštenega delovanja v posmrtni zadrugi “Jadran” v Zagrebu so bili pred zagrebškim sodiščem obsojeni: Ravnatelj Aleksander Duma po par. »203. kaz, zak. na 8 let, Dragutin Lechner na 3 leta, Robert Spiegler na 2 leti in Adolf Krulik na 5 let težke ječe; potem Luka Maraš, Lazo Ditt-mayer in Dragutin Ceraj-Cerič vsak na 3 mesece strogega zapora. Bivši knjigovodja “Jadrana” Fr. Rušan je bil oproščen. Razun tega morajo Duma, Lechner, Spiegler in Krulik plačati skupaj 14,500 K odškodnine. Obsojenci so vložili ničnostno pritožbo in priziv. — Ravnatelja posmrtne zadruge “Balkan”, Albinija so obdržali v zaporu. Albini je imel kot glavni ravnatelj 1000 K mesečne plače, a kot član ravnateljstva nadaljnih 400 kron. Prošlo leto je vzel samo predujema 22,000 K, kar so tudi ostali člani ravnateljstva dovolili, ki so imeli vsi po 400 K mesečno. Ko je potoval Albini v Sarajevo, je zaračunal samo za reprezentacijske stroške 1500 K. Do junija je bilo javljenih sodišču 500,000 K raznih zahtev od “Balkana”, a sedaj je že javljenih nadaljnih 200,000 K. Vse kaže, da bo škandal v “Balkanu” večji kot je bil v “Jadranu”. V Djakovu so aretovali ravnatelja posmrtne zadruge “Salvator” Žigo Bueclilerja in predsednika iste zadruge Josipa Drugina. V Požegi je bil aretovan ravnatelj posmrtne pomoćne zadruge, a v Zemunu ravnatelj “Dobročinstva”.
John Grahek
...Gostilničar...
Točim vedno sveže pivo, fino kali. fornijsko vino, dobro žganje in tržiš najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premog:
TELEFON 7612
1012 N. Broadway JOLIET, ILL.
KADAR STE V MESTU
ste vabljeni, da se greste okrepčat s čaflo okusne pijače in jedil v s&ltm in restavracijo
bar *
CAFE,«?
JOHN PRUS
N. W. telefon 170. STAVBENIK IN KONTRAKTOR Stavi in popravlja hiše.
Woodruff Road.	Joliet, 111
POZOR!
Rojaki pomislite s! poprej kot potrošite vaš težko zasluženi denar v slabih tovaršijah in to brezpotrebno Boljše je, postrežite si vaše telo. Ako hočete biti dobro postreženi in dobro pivo piti, pridite k mehi, ker točim najboljšo E. Porter Lager pivo, domača in kalifornijska vina ter najboljše žganje in imam lepo dišeče smotke, ter imam prenočišča. Prijatelj pridi, da se prepričaš sam. Postrežba dobra, cena zmerna, ker pri meni je ena največjih slovenskih zalog s pijačami v Jolietu.
Se priporočam vsem rojakom v obilen poset, jaz dobroznani salunar,
JOŽEF BOŽIČ,
101 Indiana St. N. W. tel. 384, Joliet
Postrežba izborna— prav po domače
403 N. Chicago	JftTT1jT
vogal Cass Sts.	• ••••«! UIj IJS» A
GEO. MIKAN
MODERNA GOSTILNA
Pri meni je največ zabave ia in najboljša postrežba.
N. W. telefon 1251.
202 Ruby St. J OLIET, ItL
afliiiiiiuiiiiiuiiiiiiiiiimi
1 Kadar se mudite na vogalu 1 Ruby and Broadway ne pozabite vstopiti v
I MOJO GOSTILNO
= kjer boste najbolje posteeieni.
H Fino pivo, najboljSa vina in smodke.
| Wm. Metzger
= Ruby and Broadway JOLIET
iiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiitiiiii
J. C. Adler & Co.
priporoča rojakom avojo
Mesnica
Tel. 101	Joliet, lil.
11 ? , - ■■.............
N. W. Phone 809.
MIHAEL K0CHEVAR
slovenski gostilničar
Cor. Ohio in State Sts. Joliet, 111.
Anton Kirinčič
Cor. Columbia in Chioago Sts.
Točimo izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens Brewing Company.
Geo. Laich
SALONER IN
AGENT PAROBRODNIH DRUŽB, se priporoča rojakom v naklonjenost.
Pošilja denar v staro domovino, hitro točno in po dnevnem kurzu.
Prodaja fina vina, likerje in smodke.
ROJAKI DOBRODOŠLI!
3501 E. 95th St. So. Chicago, TIL
Mestna hranilnica ljubljanska
V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 3., KRANJSKO.
Denarnega prometa koncem 1. 1911 je imela 614.5 MILIJONOV KRON, VLOGE znašajo nad 42 MILIJONOV KRON, REZERVNI ZAKLAD PA 1 MILIJON 300 TISOČ KRON.
Vlažen denar obrestuje po 2^4	% brez vsakega odbitka
Za VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA KONTROLA OD VLADE in CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA s em svojim premoženjem, vrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSAKA IZGUBA denarja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA.
Denar pošiljajte po POŠTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BANKI zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na “MESTNO HRANILNICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI” in NE v kako drugo manj varno “šparkaso”. NAM PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI banki dobimo Vas denar.
SVOJ NASLOV NAM PIŠITE RAZLOČNO IN NATANČNO!
Amerikanski Slovenec
Ustanorljen I. 1891.
Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list v Ameriki ter glasilo
K.	S. K. Jednote.
Urednik...........Rev. John Kranjec
Chicago Phone 2899.
813 N. Scott St.	Joliet, 111.
Izdaja ga vsaki petek
SLOVEMO-il. TISKOVNI DRUŽBA.
Inkorp. 1. 1899.
v lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois.
Predsednik.........Anton Nemanich
Tajnik.............William Grahek
Blagajnik..............John Grahek
Telefoni: Chicago in N. W. 100.
Naročnina za Združene države $2.00 na leto; za Evropo $3.00. Plačuj« se vnaprej.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na:
AMERIKANSKI SLOVENEC
Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se n« oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper in America, and the Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899.
Slovenic-American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
Prva in edina slovenska unij ska tiskarna.
CERKVENI KOLEDAR.
6.	okt.	Nedelja	Bruno, spozn.
7.	ti	Pondeljek	Justina, devica.
8.	it	Torek	Brigita, vdova.
9.	it	Sreda	Dionizij, škof, m.
10.	“	Četrtek	Frančišek Borg.
11.	tt	Petek	Nikazij, škof.
12.		Sobota	Maksimilijan.
TUDI MEJ DUHOVNIKI NI VSE TAKO KAKOR BI IMELO BITI!
(Nauk za 19. nedeljo po binkoštih.)
Sv. cerkev, ki je kraljestvo božje na zemlji, je Jezus Kristus primerjal z njivo, na kateri raste poleg dobrega žita tudi lulika, z mrežo, ki je zajela dobrih in slabih rib, z desetimi devicami, mej katerimi je bilo pet nespametnih. V današnjem nedeljskem evangeliju pa se primerja sv. cerkev s kraljem, ki je hotel napraviti ženitnino svojemu sinu. Kralj razpošlje svoje hlapce, da bi sklicali povabljence, ki so se branili priti. Ker povabljencev ni bilo, so šli na razpotja in so nabrali zadosti svatov. Mej svati je bil pa tudi eden, ki ni imel svatovskega oblačila in je bil zato vržen v vunajno temo. Iz vsih tih prilik se razvidi, da so v cerkvi pravični in krivični, da je tudi mej duhovniki tu in tam kaj napačnega. — Ako pa vidimo tudi na božjih služabnikih kak nedostatek, ne smemo radi tega zavreči vere, ali cerkve.
Nedostatki, napake so bile in bodo. Vzrok tih nedostatkov, tih napak in razvad je človeška prostost, ne pa krščanstvo, ki ne ovira prostosti. Krščanstvo daje sicer naši prosti volji pravila, zapovedi in prepovedi, vse to lahko spolnujemo, istotako lahko pa vse to zametujemo. Napak in grehov ne vidimo na duhovnikih le dandanes, marveč vidimo jih že v početku sv. cerkve. Mej apostoli je bil Judež, katerega je Jezus sam izvolil za'apostola. Ali pa radi Judeževega izdajstva zadene kaka krivda Jezusa Kristusa? Prav tako pa ne zadene sv. vere in cerkve nobena krivda, ako zapazimo na njenih služabnikih kako napako, ali kak nedostatek.
Sicer moramo pa pripoznati, da se te napake, ti nedostatki pretiravajo, zato, da bi zgubila sv. cerkev svoj ogled. Mnogo jih je, ki kaj radi govore o grehih in napakah duhovnikov, ki pa pri tem ne premislijo, da imajo sami prav iste ali pa morda še večje napake. Koliko jih je, ki vidijo paz-der v očeh duhovnikovih, bruna pa v lastnem očesu ne vidijo. Mnogo jih je, ki sami pregrehe in hudobije kakor vodo pijejo, ki se pa nad duhovnikom radi vsake malenkosti pohujšujejo. Mnogo jih je, ki tirjajo, da bi duhovniki morali kakor angeli sveto živeti, ki pa pri tem pozabijo, da so tudi duhovniki ljudje vstvarjeni iz mesa in krvi.
Pri vsem tem je pa še druga krivica,
ki obstoji v tem, da se iz enega slučaja popolnoma napačno sklepa na vse. Zgodi se, da eden pade in greši. Kaj se zgodi? Kriči se takoj: Glejte jih, taki so. Tako krivično sklepanje graja že kaj ojstro sv. Avguštin, ki piše: “Ako je ena žena nezvesta svojemu možu, ne obsodite radi tega vsih druzih, ne zapodite iz hiše svoje lastne žene, ne sodite slabo svoje lastne matere. Ako greši duhovnik, zakaj potem slabo misliš o celem stanu?’’
Mej duhovniki marsikaj ni prav. Tega ne tajimo, to pripoznamo. Ali pa ni mej duhovniki izrednih čednosti, občudovanja vredne nesebičnosti in samozataje? Ako gledaš in opazuješ krasno, veliko sliko, ali boš gledal pri njej le na napake?
Marsikaj na duhovnikih ni tako kakor bi imelo biti. Ali se moremo temu čuditi? Ali ni ta svet kraj po-skušnje? Ali ni potrebno, da so dobri pomešani s hudobnimi, lulika mej dobrim žitom? Bog je človeka vstvaril prostega, dal mu je prosto voljo, da dela dobro ali hudo. Ako torej Bog sam pripušča greh, kako naj ga zabrani popolnoma cerkev med svojimi služabniki? Sv. Jeronim piše Jovinijanu: “Bog nam je dal prosto voljo, nič nas ne sili, da smo dobri in nič nasrne sili, da smo hudobni. Kjer je sila, tam ni plačila. Zahtevati, da bi mej nami ne bilo nedostatkov in napak, se pravi zahtevati, da bi ne bili več ljudje.”
“Mej duhovniki ni vse tako, kakor bi imelo biti.” Kje pa je vse tako, ali mej zdravniki, odvetniki, umetniki, delavci?
Dolžnost vojakov je braniti pravico, domovino in nedolžnost. Ali se pa to vedno godi? Ali je vsaka vojska boj za pravico in nedolžnost?
Dolžnost modroslovcev je raziska-vati resnico, modrost. Ali mar ni še noben modrijan zašel na kriva, lažnji-va pota? — Dolžnost politikov je skrbeti za skupni blagor cele skupine. Marsikateri izmej njih je zapisal kot svoje geslo lepe besede: prostost, bratstvo, enakopravnost. Ali so se pa možje te vrste vedno držali tega? Za časa francoske revolucije so postali u-prav možje, ki so imeli polna usta tih besed, pravi trinogi, krvoželjnejši od najbolj divjih zverin.
Napake najdemo tudi pri mogotcih, ki porabijo svojo moč v to, da se morajo vkloniti podložni njih sprideni volji. Napake najdemo pri bogatinih, ki porabijo svoje imetje v to, da kvarijo sebe in druge.
Zakaj bi torej gledal le na napake duhovnikov? Tih napak ni zadolžila sv. cerkev, marveč zakrivila jih je zloraba človeške prostosti. Sv. cerkev .te napake obsoja in jih ojstro kaznuje. Vsak pa rtaj gleda sam na se in pazi naj, da bo njegovo življenje živ evangelij. Čim sveteje živimo, tem manj nam morejo nasprotniki naše sv. vere očitati. Živimo vedno tako, da bomo s Tobijem lahko rekli: “Mi smo otroci svetnikov.”
REV, JOS. POLLAK.
SOCIJALISTI, KATOLIŠKA CERKEV IN ŠOLA.
V 263. številki je posvetil socialistični “Proletarec” nekaj vrstic kat. cerkvi in šoli: kako rapidno pada u-pliv kat. cerkve in kako milvvauški nadškof Messmer v svojem strahu u-kazuje kat. starišem pošiljati njih otroke ne v javne ali državne, temveč v kat. šole.
Socijalisti pravite, da vam je vera privatna stvar. Če vam je, zakaj pa drgnete svoj nos ob njo? Kaj naj vas briga kat. cerkev in šola, v katero ne pošiljate svojih otrok? Če sme “Proletarec” nauke dajati socijalistom, mar nima kat. škof vsaj toliko pravic do katoličanov? Če si prilastujete pravico in oblast siliti otroke kat. sta-rišev v brezversko sirotišnico, mar nima Messmer kot škof pravico in oblast siliti kat. otroke v katoliške šole? Kaj je svoboda samo za brezverce? Da se poučite, kako prav ima Messmer, da ukazuje kat. otrokom kat. šole, vzemite v roke “Ladies Home Journal” (avgust) in berite poročilo, ki ga je spisala Miss Ella Frances Lynch. Ona ni ne nadškof, ne nuna, ampak državna učiteljica, ki ima veliko izkušnjo. Svoje dokaze podpira s številkami, došli-mi ji od United States Commissioner of Education.
Kaj poroča ta učiteljica o državnih šolah, za katere se naši nekatoliški časopisi tako ogrevajo? Ni bolj neumnega, ne bolj pristno oslovskega sistema, kakor je sistem v državnih šolah, ki strašno škodujejo več nego 17,000,000 šolskih otrok in ki stanejo letnih $403,000,000. Sistem v teh šolah je ne le docela neuspešen, ampak v resnici škodljiv, kajti izmed vsakih 100 otrok, ki jih te šole odpošljejo vsako leto med svet, je 93 otrok popolnoma nesposobnih za najpreprosteje delo. Zato je toliko nezmožnih mdž in žen, in toliko nerabnih mladeničev in deklet. Vsled tega si iščejo mladeniči poguma v salunih, dekleta pa zaslužka v bordelih. To torej je, kar sistem v javnih šolah dela in je delal.
Tako Ella Lynch. Angleški časopisi naštevajo dostikrat še druge napake javnih šol, za katere vi nevedni slovenski brezverci nimate drugega nego hvalo, za katoliške šole pa samo “fej”.
Župnijske katoliške šole, v katerih se poučuje poleg vseh predmetov pred pisanih v državnih šolah tudi verouk, seveda tudi ne vzgoje vseh otrok za svetnike in učenjake. Da, marsikateri se izpridi, a krive niso kat. šole.
Vsled vnemarnosti starišev zaidejo naši otroci med zlobne ali brezverne ljudi, kakoršni ste zbrani okrog Pro-
letarca & Co. Star, a še zmerom veljaven je pregovor: Ena garjeva ovca pokvari celo čredo. V delavnicah začno občevati z ljudmi dvomljive vrednosti in po njih posredovanju pridejo do umazanih knjig in spisov, kakoršne prinaša Glas Svobode in dr. Gnoj, ki ga Glas Sv. nabira iz raznih kloak in ž njim pita želodec svojih bralcev, imenujete izobrazbo, napredek, učenost, v resnici je pa ta gnoj prava kuga, ki človeka poživini, je strup, ki naposled zamori vsako dobro mišljenje, vsak blag čut v najboljšem človeku. Da bi lože brezverci dosegli ta svoj satanski namen, zato grde vse, kar je katoliško, zato odvračajo ljudi od kat. šol, češ, te šole uče le verouk, praznoverje, neumnosti, te šole so far-ške, nazadnjaške itd.
Slovenci, ki prisegate na Glas Sv., ki ga izdaja Mr. Konda, pomislite samo to: Martin Konda je na konvenciji v Milwaukee ponižno prosil za vzpre-jem v S. N. P. J. Ta Jednota pa mu je odbila prošnjo, ker se sramuje med svojimi člani imeti Kondo, ki pošilja v svet tako lažnjive in svinjske članke.
Tukaj imam poročilo iz 1. 1911, ki dovolj govori o uspehu katoliških šol: Pri nedavno v Indianapolis obdržava-nem “State Spelling Contest”, katerega se je udeležilo 38 otrok iz vseh delov države Indiane, in večinoma iz državnih šol, je 14 let stara Irdella Rose Salb iz Jasper, učenka farne šole, dobila prvo darilo. Poročilo se glasi dalje: Pred kratkim se je v Philadel-phiji obdržavala preizkušnja za vspre-jem v vojaško akademijo v West Point, in I. A. Kurz, katoliški mladenič, ki je dovršil farno šolo in kat. visoko šolo, je prekosil vse tekmece iz državnih šol.
7.	aprila 1911 se je v Notre Dame, Ind., obdržaval “contest” v govorništvu med collegi in univerzami iz države Indiana, in tega “contesta” so se udeležili mladeniči iz sledečih učnih zavodov: De Pauw, Earlham, Goschen Notre Dame, Purdue, Vincennes in Wabash. Mladenič Jos. A. Quinlan, dijak kat. univerze Notre Dame, je dobil zmago. Bral sem tudi enkrat pritožbo Clevelandskih trgovcev, da u-čenci državnih šol niso tako izurjeni v računstvu kakor učenci farnih šol.
Seveda take hvale o kat. šolah Proletarec & Co. nočete videti in nočete poročati, ker to vam smrdi. V katoličanstvu vidite le črno, če pa ne najdete, se izmislite.
Tudi Vi, okrog Proletarca in Glas Sv. ste iz kat. šol, a če ne znate drugega nego lagati in farbati ljudi, krive niso kat. šole, krivi ste sami, ker se niste nič učili, in vsled svoje nevednosti dajali že takrat v šolah napačne in lažnjive odgovore svojim profesorjem. Kakor pa ste takrat lagali profesorjem in vsled tega bili" odslovljeni iz šol z dvojko ali trojko, tako sleparite še dandanes svoje nevedne bralce. Ko bi pa ti bralci vašo učenost — nevednost tako poznali kakor nekdanji vaši profesorji, potem bi vam posvetili tako, kakor je S. N. P. J. posvetila Kondi. O slepi ste, slepi, in slepce vodite; če pa slepec vodi slepca, oba v jamo padeta.
Katoliška cerkev izgublja upliv, kliče Proletarec z radostnim sožaljem. Le ne veselite se! Izgublja samo ljudi vaše sorte, katerim ni sveta resnica. Le ne bojte se za kat. cerkev, Kristus sam ji je zagotovil obstoj do konca sveta.
A jaz mislim, da bi socijalistične delavce, katerim je kat. cerkev deveta briga, mnogo bolj zanimala poročila, kako socijalizem napreduje ali nazaduje. Zakaj ne poroča Proletarec & Co., da se je socijalist Ben S. Henry, upravnik socijalist, lista v Schenectady, N. Y., s štirimi drugimi odličnimi socijalisti odpovedal socijalistični prevari in socijal. županu Lunn? Zakaj ne poroča, da je socializem v Združenih državah v aprilu štel 144,000 plačujočih čla'nov, zdaj jih ima pa samo 117,000? Take reči bi bolj zanimale naše socijaliste, da bi izpregledali, da se ne more več farbati v resnici izobraženih delavcev.
Zakaj ne poročate, kako so pred nekaj časom rdečkarski politikarji zanetili stavko proti chicaškim časopisom, in to v svoj dobiček in pa v veliko škodo štrajkarjev-delavcev? Zakaj molčite, da so-15. sept. pri Volitvi za Chicago Federation of Labor unionisti premagali socijaliste, ki so se jim usiljevali za uradnike? Zakaj ne obvestite svojih čitateljev, da je Moving Picture Operators’ Union v sprejeti resoluciji strogo obsodila rdečkarjev delovanje za svoj žep? Zakaj ni niti Glas Sv., ki ima talent za take reči, črhnil, da je visok uradnik v socijalizmu zakrivil pred par leti ostudnost, vsled katere so ga morali odstaviti? Glejte take in enake resnične reči bi morali kot socijalist, listi poročati svojim bralcem, da bi jih bolje seznanili o nazadovanju socijalizma. Toda to vam smrdi, ker vam smrdi resnica, ker hočete delavstvo ohraniti v temi in nevednosti, da je lože izžemate; katoliško cerkev pa blatite, da bi jo bolj pri-studili ljudstvu. Vsako, še tako umazano sredstvo vam ugaja! Fej!
Ob zaključku prosim slovenske liste v Ameriki, naj blagovolijo ponatisniti g. Sojarja dopis, ki ga je prinesel zadnji Am. Sl. na drugi strani. Ta dopis vam pove, kako lahko in brez stroškov Slovenci pridemo do sirotišnice. Na noge torej!
CVETJE IZ DOMAČIH IN TUJIH VRTOV.
Sprevidel sem starega, v trdem delu oslabelega slovenskega delavca-trpina v bolnišnici sv. Jožefa. Ko sem bil gotov s sv. opravilom, prosi me, naj še ostanem pri njem na verandi dru-
gega nadstropja, kjer je navadno počival v naslonjaču. Rad sem ustregel njegovi želji; gledala sva iz verande visoko nad mestom na silno hitro naraščajoče amerikansko mesto, na tisoče začrnelih hiš, na celi gozd tovarniških dimnikov, kateri pričajo, da v teh tovarnah pusti in izgubi na stotisoče Slovencev življenja moč in zdravje, da si zasluži potreben drobiž za se in za svojce. “Gospod,” rekel je stari delavec, “eno željo še imam v tem življenju, eno iskreno željo, pa še ta se mi ne bo nikoli izpolnila, prestar in preslab sem.” — “In kaka je ta vaša želja?” ga vprašam sočutno. “Ah enkrat, samo enkrat bi še rad molil v cerkvi na Brezjah, pri Mariji Pomagaj!” In vroče solze mu tečejo po velem licu. “Kaj ne, gospod,” nadaljuje, “tam pri Mariji na Brezjah, tam se lahko goreče moli, tam se čuti človek nekako bliže neba, tam gre motilec potolažen iz cerkve, zdi se mu, da njegova molitev mora biti uslišana.” “Kako dolgo že niste bili na Brezjah?” vprašam ga. “Že 25 let, a vse še imam tako živo pred očmi, kako je tam, dasi me v drugih rečeh spomin zapušča.” Da, sivolasi starček, prav iz srca si mi govoril, naših prelepih slovenskih krajev, naših belih cerkvic, naših božjih potov verno slovensko srce tudi v tujini tudi čez 25 let ne more pozabiti. Gledala sva po mestu vsepolno cerkvenih zvonikov, veliko je tu katoliških cerkev, kjer se moli isti Bog in časti ista Presveta Devica, a zapovej človeškemu srcu, če moreš; žene te tja v kraje tvoje mladosti, žene te nazaj v ožjo domovino tvojo, tja k Marijinim cerkvam, polnim poezije in slovenske pobožnosti. Nisem hotel uničiti te koprneče želje sivolasemu bolniku z naukom: “saj tu lahkb rav-notako moliš k Bogu in častiš Marijo,” to je vsakemu katoličanu itak jasno, o imej to vročo željo v svojem srcu, saj je to tvoje koprnenje, ta klic tvojega srca tudi molitev, tudi češče-nje preblažene Device. Kako bi tudi dober, veren Slovenec mogel pozabiti na kraje kakor je Bled, božja pot na Brezjah, Postojnska jama, Trsat i. t. d.! Koliko ste prehodili že sveta, a lepših krajev niste našli nikjer. Ne bom vam našteval vse lepe izreke naših pesnikov Prešerna, Gregorčiča in toliko drugih o lepoti slovenske domovine, saj so vam skoro vsem znane pesmice o otoku Bleškem, ki je “kinč nebeški”, o kraju, ki ga ni para na Slovenskem, ker je “podoba raja”, o “pla-. ninskem raju”, ki ga ni mogel pozabiti pesnik Gregorčič, da, zdi se ti res, če stojiš ob bregu Blejskega jezera poletnega solnčnega dne, kakor bi bil ljubi Bog vzel kos neba in bi ga bil presadil na zemljo. In vi štajerski rojaki, ali ste že videli kaj lepšega, ko je Savinska dolina s svojimi livadami in bistro Savino, ali ste videli kaj podobnega, kakor so Solčavske planine s svetovnoznano Logarjevo dolino in s slapom pod Rinko, kjer so združene vse krasote narave? In če gremo na Kranjskem pod zemljo v Postojnsko jamo, nehote vam vskipi iz srca vsklik, kako mogočen je pač ta zidarski mojster bil, ki je te ogromne stebre nakopičil v tako slikovite dvorane,
ki je toliko milijonov biserov natrosil po stenah, da je vse v blesku in sijaju, ki je med velikansko stebrovje razpel kakor svila tenke zastore iz belega marmorja, kdo bi se temu ne čudil, kdo bi ta svet ne ljubil! O vi, slovenski stariši, govorite vsak dan svoji nežni, ljubi deci o svoji domovini, vaši deci, ki niso videli teh krasot, vzljubili bodo tudi otročiči vašo domovino in z domovino vred tudi slovenski materni jezik. Govorite otrokom, da smo lahko ponosni na svojo staro domovino in otroci bodo še bolj spoštovali vas, bodo tudi ponosni na domovino svojih starišev in bodo ostali Slovenci.
A še druga misel se nam nehote poraja, ko gledamo te krasote narave, namreč misel, kako lep, kako moder, kako mogočen mora biti pač tisti mojster, ki je vse to naredil, sezidal in izumil. Saj če gledamo majhno žepno uro, koliko umetnosti je v taki mali stvarci združeno, kako pameten je bil dotičnik, ki je tako uro izumil, koliko neizmerno večji mora še le tisti biti, ki je svet, to svetovno uro izumil, naredil in navil, da se še toliko tisoč let ni ustavila.
A glej ga, že stoji za mojim hrbtom urednik s škarjami, moramo to premišljevanje preložiti za prihodnjič.
KAKO SODI PROTESTANT O KATOLIŠKI CERKVI.
Redkokdaj je protestant tako odkritosrčno in nepristransko sodbo izrekel o katoliški Cerkvi, kakor je to 9toril predsednik bavarskega višjega konzi-storija pl. Bezzel. Rekel je namreč v duhovitem govoru v Lipskem (Leipzig) takole:
“Čisto pravično in prav se mi zdi, ako se najprej spomnimo Cerkve, ki je prva med vsemi cerkvami kar se tiče zunanjega napredka in nje moči na znotraj. Katoliška Cerkev dela, to se ji mora priznati. In kako smotre no dela za krščanstvo! Nekdaj se ji je očitalo, češ da zaostaja v znanstvenem delovanju. Jaz pa mislim, da kat. Cerkev ni prezrla nobene panoge v znanstvu, ne da bi je preiskovala. V apologiji se odlikujejo Hettinger, Weiss, Schanz, Schell, katerim celo Lu,thardt in Zoeckler dajeta izvrstno spričevalo. Kar se tiče modroslovske duhovitosti in bogastva idej, ne zaostajajo ti možje nič za večjimi protestantskimi pisatelji. Kar so storili Angelo Secchi v svojih predavanjih o veličanstvu stvarjenja in še živeči jezuit Wasman, ta izvrsten poznavalec življenja mravelj, kako so nepristransko uporabili uspehe svojih raziskovanj v bogoslovni vedi, vse to ostane nepozabljeno. Povsod je cerkev na delu. Redovnicam dovoljuje, da poslušajo znanstvena predavanja na vseučiliščih, da lažje napravijo izpite za učiteljice v zavodih, da celo za profesorice, druge zopet obiskujejo gospodinjske tečaje, da lahko pozneje tudi v tej novi stroki ženskega javnega delovanja poučujejo. Duhovniki obiskujejo juridična predavanja na vseučilišču, da postanejo sposobni za delo v škofijskih in vatikanskih pisarnah in kurijah ali da se kot poslanci v državnem zboru uspešno potegujejo za bla-
gor Cerkve. Kat. Cerkev ne prezre in se ne izogne nobeni še tako težavni zahtevi od strani države; skuša jo izpolniti, medtem ko protestanti prosijo za olajšave in dispenze. Zavodi za vzgojo mladine so izborno organizirani in odgovarjajo vsem zahtevam. Vzgoja skuša spojiti svobodo s postavo. Posebno slovijo po vsem svetu šole in zavodi jezuitov, kjer se vzgajajo sinovi visokega katoliškega plemstva. Vzorno delujejo Cecilijanska društva, šole Palestrine in Haberla v Regensburgu, Beuronci se pečajo z umetnostjo, ki spominja na fiezole. V duše-skrbju skušajo svetni in redovni duhovniki doseči, kar je dosegljivega, pri tem pa ne pozabijo povdarjati visokih idealov, za katerimi moramo koprneti. Poleg političnega katolicizma, ki v boju zasleduje svoj cilj, cvete globoko-verna tiha pobožnost (mistika). V boju zoper nenravnost v besedi in podobi, zoper javno in skrivno nespodobno življenje, stoji kat. Cerkev na prvem mestu.
Razun tega moramo priznati, vsaj kar se tiče nemških katoličanov, da nikjer ne žalijo verskega čuta protestantov... Celo slavna škofa Hefele in Ketteler, ki sta zgodovino prav dobro poznala, sta pričakovala za Cerkev zaradi verske resnice v nezmotljivosti papeža mnogo viharjev, a ravno ta verska resnica, slovesno proglašena je utrdila katolicizem in Cerkev povzdignila na visoko stopnjo, odkoder vlada obširno kraljestvo duha in misli! Tako deluje v prid Cerkve mlačnež poleg gorečneža, visok dostojanstvenik poleg navadnega delavca... Policijske postave kovati proti jezuitskemu redu ne pomaga nič; Nemčija ima prostor in ga gostoljubno daje monistom (brezvercem), teozofistom, anarhistom, a za može, ki se imenujejo po Jezusu in ga častijo, nima prostora.”
To spričevalo veleizobraženega, v resnici pobožnega in za svojo vero navdušenega protestanta, zasluži, da ga dobro prečita vsak prijatelj in neprijatelj kat. Cerkve in si ga tudi zapomni.
Amerikansko meso na Francoskem. Francoska vlada je dovolila uvoz ame-rikanskega nasoljenega mesa preko Calaisa.
Izmed 55,000,000 vsako leto na svetu rojenih otrok jih umre 15,000,000, ali več nego četrtina, v prvem letu starosti.
Pred letom dni je stalo po tirih 64,-000 železniških tovornih vozov nerabljenih, letos jih povsod primanjkuje v Združ. Državah.
’ 35 milijonov rubljev za jetnišnice. Ruski justični minister je izdal zakonski načrt, po katerem naj bi se zgradilo za 35 milijonov rubljev novih jet-nišnic.
V svetovni zvezi katoliškega učiteljstva je združenih že 70,000 učiteljev, kakor se je poročalo na prvem mednarodnem kongresu za krščansko vzgojo, ki se je vršil na Dunaju v zvezi z evharističnim kongresom.

HLADNA JUTRA
kot jih imamo zdaj, se v zraku nahaja neka stvarca, ki nas ščiplje in sili v težjo obleko.
Naznanja nam, da je čas zmisliti se na zimsko obleko in ta prodajalna je najbolja, kjer se lahko oskrbite z finimi oblekami.
Še nismo nikdar imeli bolšega blaga v zalogi, kjer boljših oblek ni naprodaj kot so
Kuppenheimer obleke
ki so tople, trpežne in so delane po najnovejšem kroju. Vrhne suknje iz English Meltons, German Chinchillas,
French Montagnaes, Irish Friezes in Belgium Vicunas.
Nove OBLEKE imajo malo vižje telovnike, suknje se prodajajo telesu, hlače *	"	‘
niso preozke. Pridite si izbrati eno........
aalo višje telovnike, suknje se
$20 in $25
’THE »EAGLE
Math. Simonich, vodja : : : : : 406-408-410 N. Chicago St., Joliet
Bell Phone 1048.
OcguMsorana v Joliet-u, 111. du* 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi
Illinois 12. januarja 1898.
Predsednik:................. ...............Paul Schneller, Calumet, Mich.
I.	podpredsednik:.......Frank Bojc, R. F. D. No. 2, Box 132, Pueblo, Colo.
II.	podpredsednik:.........M. Ostronič, 1132 Voskamp St., Allegheny, Pa.
Glavni tajnik:.................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111.
Pomožni tajnik:......Jos. Rems, 729 Putnam Ave., Ridgewood, N. Y. City.
Blagajnik:........................John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111.
Duhovni vodja: .............Rev. Josip Tomšič, Box 657, Forest City, Pa.
Zaapnik:.............Mart. Muhič, Cor. Main and Center Sts., Forest City, Pa.
Vrhovni zdravnik:...........Dr. Jos. Grahek, 841 E. Ohio St., Allegheny, Pa.
NADZORNIKI:
Anton Golobitsh, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Aug. Poglajen, 2300 S. Robey St., Chicago, III.
John Mravinta, 1114 Voskempt St., Allegheny, Pa.
Georg* Thomas, 904 E. B St., Pueblo, Colo.
John Povsha, 311 — 3rd Avenue, Hibbing, Minn.
POROTNI ODBOR:
Mih. J. Krakar, 614 E. 3 St., Anaconda, Mont.
Georg* Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburg, Pa.
Peter Staudo har, Box 701, Chisholm, Minn. PRIZIVNI ODBOR:
Frank Banich, 1858 W. 22nd St., Chicago, lil.
John Zulich, 1197 E. 61st St., Cleveland, Ohio.
Frank Petkovšek, 720 Market St, Waukegan, III. Uradno glasilo: Amerikanski Slovenec, 1004 N. Chicago St, Joliet, Iti.
VIR DENARNE POilLJATVE NAJ SE POŠILJAJO NARAVNOST NA GL» TAJNIKA JBDNOTB IN NA N1KOOAR DRUZKGA.
IZLOČENI ČLANI.
Od društva sv. Janeta Krst. 11, Aurora, 111., 17933 Anton Klaus, 7. sept. 1912
Dr. št. 39 članov.
• Od društva sv. Cirila in Metoda 135, Gilbert, Minn., 10578 Ivan Brodnik, 15795 Anton Košmerlj, 7. sept. 1912.	Dr. št. 53 članov
PRISTOPILE ČLANICE.
K društvu Mar. Sed. Žal. 50, Allegheny, Pa., 5388 Neža Grilc, roj 1885, zav. za $1000, 3. razred, spr. 8. sept. 1912.	Dr. št. 42 članic.
K društvu Mar. Pomagaj 78, Chicago, 111., 5389 Alojzija Keržišnik, roj 1887, zav. za $1000, 2. razred, spr. 15. sept. 1912.	Dr. št. 116 članic.
K društvu sv. Družine 109, Aliquippa, Pa., 5390 Ivana Jager, roj 1886, zav. za $500, 3. razred, spr. 20. sept. 1912.	Dr. št. 5 članic.
Od društva sv. Veronike 115, Kansas City, Kans., 5391 Marija Malerič, roj 1891, zav. za $1000, 2. razred, spr. 8. sept. 1912.	Dr. št. 79 članic.
K društvu sv. Ane 120, Forest City, Pa., 5392 Johana Janežič, roj 1894, zav. za $1000, 1. razred; 5393 Marija Slapničar, roj 1895, zav. za $1000, 1. razred; 5394 Johana Okoren, roj 1884, zav. za $500, 3. razred, spr. 15. sept. 1912.	Dr. št. 52 članic.
K društvu Marije Pomagaj 121, Little Falls, N. Y., 5395 Josipina Pirman, roj 1884, zav. za $1000, 3. razred, spr. 17. sept. 1912. Dr. št. 65 članic SUSPENDOVANE ČLANICE ZOPET SPREJETE.
K društvu sv. Veronike 115, Kansas City, Kans., 5289 Barbara Cukar, 8. sept. 1912.	Dr. št. 78 članic.
SUSPENDOVANE ČLANICE.
Od društva sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 5078 Ana Kezerle, 30. sept. 1912.
Dr. št. 117 članic.
Od društva sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 438 Marija Pajnič, 23. sept. 1912.
Dr. št. 143 članic.
Od društva sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, III., 1064 Antonija Svetlesich, 25. sept. 1912*	Dr. št. 95 članic.
Od društva Jezus Dobri Pastir 32, Enumclaw, Wash., 2778 Veronika Štorgelj, 30. sept. 1912,	Dr. št. 21 članic.
Od društva Marije Sedem Žalosti 81, Pittsburgh, Pa., 2407 Alojzija Boštjančič, 23. sept. 1912.	Dr. št. 97 članic.
Od društva Marija Čist. Spočetja 104, Pueblo, Colo., 4667 Frančiška Starc, 30. sept. 1912.	Dr. št. 43 članic.
Od društva sv. Marije Pomagaj 119, Rockdale, Iti., 4977 Marija Žnidaršič, 25. sept. 1912.	Dr. št. 18 Stanič.
Od društva sv. Pavla 130, De Kalb, 111., 3943 Marija Šteblaj, 30. sept. 1912.
Dr. št. 5 članic.
IZLOČENA ČLANICA.
Od društva sv. Janeza Krst. 11, Aurora, 111., 1896 Marija Zagorc, 7. sept. 1912.
PRISTOPILI ČLANI.
K društvu Mar. Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa., 18559 Ivan Pekič, roj 1886, zav. za $500, 3. razred; 18560 Mihael Juratovič, roj 1877, zav. za $1000, 5. razred, spr. 13. sept. 1912.	Dr. št. 226 članov.
K društvu sv. Petra in Pavla 51, Iron Mountain, Mich., 18561 Anton Majerle, roj 1879, zav. za $500, 4. razred; 18562 Jožef Groznik, roj 1870, zav. za $500, 6. razred, spr. 19. sept. 1912.	Dr. št. 32 članov.
K društvu sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 18563 Franc Svete, roj 1893, zav. za $1000, 1. razred, spr. 16. sept. 1912.	Dr. št. 190 članov.
K društvu sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 18564 Frid. Kulchar, roj 1879, zav. za $1000, 4. razred; 18565 Matija Durst, roj 1873, zav. za $1000, 5. razred, spr. 14. sept. 1912.	Dr. št. 127 članov.
K društvu Marije Sed. Žalosti 84, Trimountain, Mich., 18566 Tomaž Marinič, roj 1885, zav. za $1000, 3. razred, spr. 15. sept. 1912. Dr. št. 102 člana.
K društvu sv. Petra in Pavla 89, Etna, Pa., 18567 Štefan Beršinič, roj 1885, zav. za $1000, 3. razred, spr. 14. sept. 1912.	Dr. št. 84 članov.
K društvu sv. Jožefa 122, Rocksprings, Wyo., 18568 Lovrenc Leskovec, roj 1896, zav. za $500, 1. razred, spr. 14. sept. 1912.	Dr. št. 62 članov.
K društvu sv. Cirila in Metoda 144, Sheboygan, Wis., 18569 Anton Ess, roj 1888, zav. za $1000, 2. razred; 18570 Anton Ilc, roj 1882, zav. za $500, 3. razred, spr. 12. sept. 1912; 18571 Franc Rodič, roj 1871, zav. za $1000, 6. razred, spr. 20. sept. 1912.	Dr. št. 48 članov.
PRESTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Alojzija 83, Fleming, Kans,, k društvu sv. Roka 132, Frontenac, Kans., 11456 Blaž Demšar, 16. sept. 1912. I. dr. št. 87 članov.
II. dr. št. 35 članov.
Od društva sv. Jožefa 110, Barberton, Pa., k društvu sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 17180 Mihael Škrjanec, 23. sept. 1912.	I. dr. št. 52 članov.
II. dr. št. 364 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
K društvu sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont., 13581 Marka Radoš, 13. sept. 1912.
Dr. št. 68 članov.
K društvu sv. Petra in Pavla 62, Bradley, 111., 16224 Nikolaj Pezdirc, 20. sept. 1912.	Dr. št. 30 članov.
K društvu sv. Jožefa 122, Rocksprings, Wyo., 17975 Ivan Hafnar, 13095 Matevž Ramovš, 15. sept. 1912.	Dr. št. 61 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI.
Od društva sv. Štefana 1, Chicago, 111., 12975 Franc Gimpel, 18. sept. 1912.
Dr. št. 176 članov.
Od društva sv.- Družine 5, La Salle, 111., 17650 Josip Štrukel, 18. sept. 1912.
Dr. št. 112 članov.
Od društva sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 5520 Anton Zakrajšek, 23. sept. 1912.
Dr. št. 253 članov.
Od društva sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 240 Anton Kezele, 15559 Jakob Briški, 3715 Anton Grahek, 30. sept. 1912.	Dr. št. 269 članov.
Qd društva sv. Barbare 24, Blocton, Ala., 6131 James S. Daws, 22. sept. 1912.
Dr. št. 25 članov.
Od društva sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 17374 Josip Dolenc, 17269 Ign. Bradač, 15685 Ivan Škorce, 11466 Fr. Jenskovič, 21. set. 1912. Dr. št. 360 čl.
Od društva sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 1533 Martin Svetlesich, 25. sept. 1912.	Dr. št. 215 članov.
Od društva Jezus Dobri Pastir 32, Enumclaw, Wash., 5506 Jurij Štorgelj, 30. sept. 1912.	Dr. št. 52 članov.
Od društva sv. Jožefa 41, Pittsburgh, Pa., 2398 Frank Boštjančič, 27. sept. 1912.	Dr. št. 80 članov.
Od društva sv. Cirila in Metoda 45, East Helena, Mont., 10195 Anton Kambič,
18.	sept. 1912.	Dr. št. 42 članov.
Od društva Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny-, Pa., 16974 John Adiešič, 16567 Frank Lanščak; 6195 Štefan Seršič, 23. sept. 1912. Dr. št. 224 članov.
Od društva sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 17071 Frank Čulk, 17983 John Praprotnik, 16269 Mihael Kreps, 14065 Anton Markič, 13859 Josip Tram-te, 25. sept. 1912.	Dr. št. 115 članov.
Od društva sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 2243 Jakob Petavs, 17. sept. 1912.
Dr. št. 189 članov.
Od društva sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 17417 Karol Jakopič, 30. sept. 1912.
Dr. št. 125 članov.
Od društva sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 17247 Ivan Čamernik, 1701 Peter Cvetkovič, 30. sept. 1912.	Dr. št. 137 članov.
Od društva sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 12625 Ferdinand Kodela,
26.	sept. 1912.	Dr. št. 295 članov.
Od društva sv. Janeza Evang. 65, Milwaukee, Wis., 18112 Alojzij Žingorič, 30. sept. 1912.	Dr.	št.	103 člane.
Od društva sv. Antona Pad. 71, Crab Tree, Pa., 18223 Frajik Bingula, 1. sept. 1912.	Dr.	št.	30 članov.
Od društva	sv.	Amen"	Pad.	72,	Ely, Minn.,	18071	Ivan	Merkun,	14.	sept. 1912.
Dr. št. 71 članov.
Od društva sv. Jurij' 73. Toluca, 111., 6895 Ignac Skube, 23. sept. 1912.
Dr. št. 38 članov.
Od društva Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa., 9338 John Uršič, 26. sept. 1912.	Dr.	št.	139	članov.
Od društva sv. Alojzija 83, Fleming, Kans., 2800 Frank Žerko, 15379 Pavel Sotler,	17406 Anton Krhjikar, 27.	sept.	1912.	Dr.	št.	84 članov.
Od društva	sv.	Antona	Pad.	87,	Joliet,	111., 15221 Rudolf	Požek,	27.	sept. 1912.
Dr. št. 86 članov.
Od društva Marije Zdravje Bolnikov 94, Cumberland, Wyo., 15520 Peter Smolek; 18033 Vladimir Pukarsky, 15518 William Petrič, 18354 Alex Romanig, 15636 Mihael Stecky, 15521 Trofin Zavletko, 1. oktobra 1912.
Dr. št. 51 članov.
Od društva sv>Treh Kraljev 98, Rockdale, III, 16204 Frank Krištof, 30. sept. }912	Dr.	št.	44	članov.
Od društva sv. Jožefa 110, Barberton, Ohio, 17917 John Tomažič, 25. sept. J9I2	Dr.	št.	51	članov.
Od društva sv. Jožefa 112, Ely, Minn., 9194 Joseph Klemenčič, 15. sept. 1912.
Dr. št. 85 članov.
Od društva Marija Sv. Rožnega venca 131, Aurora, Minn., 14091 Josip Ober-star 16363 Anton Gregorič, 24. sept. 1912.	Dr. st. 46 članov.
Od društva sv. Cirila in Metoda 144, Sheboygan, Wis., 18251 Marko Urabič,
18. sept. 1912.
Dr. št. 45 članov.
ODSTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 12938 Anton Taborski, 25. sept.
1912	Dr. št. 114 članov.
Od društva sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 17010 Frane Intihar, 24. sept. 1912.	Dr. št. 194 članov.
Dr. št. 15 članic.
ZNIŽALI ZAVAROVALNINO S $1000 NA $500.
Pri društvu sv. Barbare 97, Mount Olive, lil, 6337 Alojzij Vodišek, znižal zav. 17. sept. 1912, 4. razred.
ZVIŠALA ZAVAROVALNINO S $500 NA $1000.
Pri društvu sv. Štefana 1, Chicago, lil, 1966 Uršula Katic, zvišala zav. 31. avg. 1912, 4. razred.
IMENA UMRLIH ČLANOV IN ČLANIC.
285 Peter Mušič, star 49 let, član društva Vit. sv. Jurija 3, Joliet, III, umrl 10. sept. 1912. Vzrok smrti: Nagla pljučnica. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 14. maja 1899. Razred 5.
636 Andrej Pajnič, star 59 let, član društva sv. Jožefa 7, Pueblo, Cold., umrl
27.	avg. 1912. Vzrok smrti: Bolezen na obistih. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 10. jan. 1895. Razred 6.
7526 Franc Tanko, star 32 let, član društva sv. Janeza Krstnika 14, Butte Mont., umrl 11. avg. 1912. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 16. dec. 1904. Razred 2.
8351 Franc Hribar, star 47 let, član društva sv. Frančiška Ser. 46, New York, N. Y., umrl 21. avg. 1912. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovan za $500. Pristopil k Jednoti 23. jan. 1905. Razred 5.
6939 Anton Mance, star 52 let, član društva Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa. Vzrok smrti: Srčna bolezen. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 11. jul. 1904. Razred 6.
6239 Frank Struna, star 51 let, član društva sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., umrl 14. sept. 1912. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 2. nov. 1903. Razred 6.
3788 Mihael Frank, star 34 let, član društva sv. Jožefa 53, Waukegan, III, umrl 4. avg. 1912. Vzrok smrti: Samomor. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 20. marca 1902. Razred 2.
2871 Josip Vidic, star 44 let, član društva sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., u-mrl 24. avg. 1912. Vzrok smrti: Poškodovan pri delu. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 17. jun. 1901. Razred 4.
13426 Mihael Šoba, star 34 let, član društva sv. Lovrenca 63, Cleveland, O., umrl 9. sept. 1912. Vzrok smrti: Vnetje možgan. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 19. nov. 1908. Razred 3.
9344 Ivan Mušič, star 39 let, član društva Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa., umrl 16. jul 1912. Vzrok smrti: Ubit od električnega toka. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 22. febr. 1906. Razred 4.
17995 Anton Stimac, star 42 let, član društva Marije Sedem Žalosti 84, Tri-mountain, Mich., umrl 22. jul. 1912. Vzrok smrti: Ubit pri delu. Zavarovan za $500. Pristopil k Jednoti 17. dec. 1911. Razred 6.
3437 Barbara Jurkovič, stara 35 let, članica društva Marije Pomagaj 78, Chi cago, lil., umrla 16. sept. 1912. Vzrok smrti: Vnetje sečevoda. Zava«o-vana za $1000. Pristopila k Jednoti 6. nov. 1907. Razred 4.
2696 Helena Okovič, stara 49 let, članica društva sv. Barbare 92, Pittsburg, Pa., umrla 14. sept. 1912. Vzrok smrti: Pri adcu si zlomila tilnik. Zavarovana za $500. Pristopila k Jednoti 22. marca 1906. Razred 6.
URADNO NAZNANILO.
Ta mesec je naložena posebna dokUda po 10c na vsacega člana in članico
in sicer v pokritje stroškov za knjige in drugo tiskovino. Ta doklada je razpisana po določilu in zaključku gl. odbora K. S. K. J. z dne 18. jul. 1912.
Z bratskim pozdravom
IZ URADA GL. TAJNIKA.	*
Vsa sl. društva K. S. K. Jednote, ki do danes še niso doposlala denarja v pokritje mesečnih ases. za minule mesece, se tem potom najuljudneje prosijo, da to v najkrajšem času napravijo, da zamorem čimpreje izdelati trimesečno finančno poročilo.
Z bratskim pozdravom
JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. Jednote.
040*04040400«0«0404aev'>e
I	j'
i*o*o*o*o*o*o*e*o*o*o*o*oi
Barberton, O., 29. sept. — Iz urada tajnika dr. sv. Jožefa št. 110 K. S. K.
J.	se uljudno naznanja, da se bo vršila prihodnja redna mesečna seja dne 6. oktobra t. 1. v uradnih prostorih.
Vsi dr. sobratje ste tudi naprošeni, da mi na redno dr. sejo prinesete vsi svoje certifikate, to pa zaradi tega, ker to zahtevajo nove dr. knjige, da se v knjige označi datum oporoke; ker pa tega niso sedanje knjige zahtevale, ni tudi tega označenega, zato prosim da mi certifikate začasno vrnete, tudi tisti, ki ste na potnih listih mi certifikate pošljite takoj. Ko bo stvar gotova, vam vsem certifikate nazaj razdelim.
Na zadnji redni dr. seji so bile nove dr. knjige prinesene vsem dr. sobratom na ogled. Knjige, ki sem jih prejel od br. gl. tajnika, so res hvalevredne, ki so tako lepo urejene, da je vsako dr. K. S. K. J. lahko ponosno nanje. Da se bodo pa pri našem kat. dr. sv. Jožefa te knjige v lepem in čistem redu vodile, k temu boste, cenjeni dr. sobratje, največ Vi pripomogli s tem, da se boste bolj v polnem številu sej udeleževali in pravočasno svoj a-sesment plačevali.
Naše dr. sv. Jožefa je zadnji čas zopet lepo napredovalo, zdaj šteje dr. 52 članov, hvala Bogu! In tudi v finančnem oziru je dr. zopet napredovalo! Torej možje, kateri še niste v katoliškem dr., le korajžno v naše vr-
ste, in ravno tako Vi mladeniči, nikar se ne ustrašiti socijalistovških zabavljačev!
Po naši slovenski naselbini se je začela zadnji čas posebna agitacija za protiversko časopisje. Vsi cenjeni mi dr. bratje ste naprošeni, da se pri vsaki stvari zavedate, da ste sinovi katoliške matere K. S. K. J., zato takim listom pokažite hrbet in surovim tatorjem pokažite vrata!
Bratski pozdrav na vse člane in članice K. S. K. J.
Mihael Železnikar, tajnik, 147 Center Str.
Sheboygan, Wis., 30. sept. — Cenjeni gospod urednik Am. Sl.! Priobčite prosim th dopis v nam priljubljenem tedniku kat. listu Am. Sl.; naj zvedo Slovenci širom Amerike, naj čitajo cenjeni člani(ice) spadajoče pod krilo naše skrbne matere K. S. K. Jednote, katere tem potom y imenu dr. sv. Cirila in Metoda št. 144 bratsko pozdravim in naznanjam, da je zgoraj imenovano društvo obhajalo dne 15. septembra t. 1. svojo obletnico, s peto sv. mašo, katero nam je služil naš sobrat č. g. Rev. J. Černe brezplačno. Na tem mestu, v imenu celega društva, mu izrekam najsrčnejšo zahvalo. Tukaj so pokazali cenjeni člani svojo bratsko zvestobo, ker ud«. :li so se iste skrajno vsi. Hvala vam! Naj Vas cenjene čitatelje, člane in članice krajevnih dru štev naslednje ' esede pripeljajo do pravega spoznanj - če Vam na tem mestu omenim, ko. o se stori v prijateljski ljubezni a«, eden drugega in na srca položim vzgled, k našemu društvu spadajoča dva sobrata — Pluth
Marko in Jenko Jakob. Prvi preselil se je od nas v daljno Montano, pa že po kratkem bivanju med sorodniki, si je naš spoštovani Marko moral iskati v kopališču (toplicah) zdravja. Po prestani bolezni prevozil je mnogo dežela in pregledal različna si mesta v Združenih državah; prišedši v Minnesoto. javil se je vsem društvenikom ter pozdravljal iste v nam priljubljenem tedniku Am. Sl. Zdaj se nam j| oglasil vsem in naša nada je bila, dobiti ga zopet v našo sredino. Da pa nisi, dragi nam sobrat, molčal o Tvojem bivanju, je bil pa dokaz pri mesečni redni seji: “Za Plutha bom plačal jaz” — ker se je oglasil Tvoj prijatelj, ja, Tvoj brat, naš sobrat Jenko Jakob, s katerim v zvesti ljubezni sta plamtela eden za druzega, celo ko sta se razločila. Tukaj si sprejel ga nazaj v naročje, tukaj Ti je segel svojo trdo desnico — v desnico Tvojo, tukaj Ti je izkazal svojo obljubo (prijateljsko ljubezen). In kakor je naš Gospod in Izveličar Jezus Kristus rekel svojim apostolom: “Jaz ostanem pri Vas do konca sveta,” tako sta posnemala tudi vidva. I.n na drugem mestu je govori! naš gospod Izveličar: “Ljubite se med seboj,” in to sta zapopadla besede in nauke vajinih krščanskih matera, ker one so Vaju učile, ne bom razlagal vsega, pač pa to glavno zapoved: Lju-bi Boga čez vse, iz cele svoje moči in iz celega svojega srca, in drugo; prvi enako: Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe, in pri Tebi, Pluth Marko, je bližnji, kakor nas gosp. sam uči: vsak človek. Ja, in pri kolikih je bližnji, celo brat ali sestra po rodu — deveta briga. Tukaj na tem mestu Vama častitam Vajine zvestobe, zadovoljen, čez vse zadovoljen si mu v novo podal desnico bratske zvestobe in veselje je gorelo raz Tvojih lic, ker si ga videl pred seboj, ločenega od stanu, v katerem Te je pustil. Nisi bil žalosten, niti Tvoj nekdanji Jak; pač pa se je porosilo oko marsikateremu pri-šlemu gostu, ker smo nanovo zaslišali prijateljsko (ja, bratsko) prisego. O-stanita vedno taka in sv. blagoslov božji bode rosil na Vaju; želim in častitam še na dolga leta.
Vama novozaročenca pa kličem: Bog Vaji živi! Da te, dragi čitatelj, pripeljem nazaj na polje društv. veselice: Ob eni posije poldan pričela se je veselica, pri kateri so se cenjeni člani in članice kar je bilo mogoče polno udeležili(le). Proti četrti uri postavili smo se na to odločen prostor, ker smo se dali za spomin obletnice slikati. Da ste bili cenjeni sobrati in sosestre popolnoma zadovoljni, bralo se Vam je raz Vaših lic. S ponosom sem gledal na Vas, zakaj? ker lepo število članov in članic je dalo prostor mojim besedam, kar ima Vas z enim bratom tak lepo število nagrni-la v tem kratkem času. Hvala Vam in vsa čast! Po slikanju napravili smo Vašim zaželjenim in nestrpljivim dušicam in radovednim očem prostor, z igro iz vojaškega življenja: “V ječi”, pri kateri se je pač mnogi sladko nasmejal in z veseljem ob roko plosknil. Saj pa je tudi bilo smeha vredno, ker se je kanon in bomba h krati spremenil v “kobaso”. Največjega pomena je bilo pa to, in naj bo uzor vsem društvenikom drugih društev, da ste si tako pokazali bratsko slogo in . ljubezen do svojega društva. Da ste zares žrtvovali čas za počitek društvu, se Vam na tem mestu najtopleje zahvaljujem. Ker je bila zabava kratka, na tem potu mislim, da je pa bila dovolj vesela, ker, kakor sem sam videl, da ste se skušali, kateri bode popreje kaj naročiti mogel in s tem blagajni prej v pomoč stopil. Ker resnici na ljubo in Vam vsa čast, pri štetju dohodkov in plačilu stroškov ostala mi je lepa svotica dobička za našo blagajno.
Tpnl potom se Vam še enkrat v imenu društva sv. Cirila in Metoda št. 144 vsem skupaj najsrčnejše zahvaljujem ter prosim vnaprej, v slučaju veselice, da nas zopet tako bratsko obiščete, in cenjenim članom(icajn) na srce polagam “Slogo in ljubezen”. Da pa Vas bomo zopet na novo razveselili, Vam cenjeni sobrati (sosestre) zagotovim vnaprej novega nastopa in če bode trdne volje, tudi pitja — da rečem petja. Zakaj marsikedo je povpraševal, če bomo nastopili tudi s petjem. Torej pevci, zglasite se! Kje ste?
Da pa ta moj skromen dopis zagleda beli dan, Vas kar najlepše prosim, gospod urednik, pustite viseti tisto o-rodje, ali pa naj na miru leži na mizi, saj presneto dobro veste, da so to tiste nesrečne škarje, katere se seboj kaj dobro ljubijo, a joj tistemu, kateri bi prišel vmes. In to bi bil moj dopis, če se mu bodete Vi neusmiljenega ska- ; zali. Tudi na tem mestu naj velja: Imejte usmiljenje, da boste usmiljenje | dosegli, za kar se Vam vnaprej lepo zahvaljujem.
Pozdravljam čitatelje in čiane(ice)
K.	S. K. Jednote širom Amerike. Ame-rikanskemu Sl. pa mnogo naročnikov in predplačnikov!
J. A. Kosec, I. tajnik.
Kaj je čitaL
Mr. F. Ferlin, iz Joliet, Ili., piše: “V neki Severovi knjižici sem čital opis obistne neprilike, ki je bila enaka moji. Po uživanju Severovega Zdravila za obisti in jetra (Severn's Kidney and Liver Remedy) za nekaj časa kot navedeno, je bolezen kmalu prešla.” — To zdravilo je posebno pripravljeno za zdravljenje obistnih, jetrnih in mehur-jevih neprilik. Cena 50 centov, večja steklenica $1.00. Prodajajo je lekarnarji. Navodila in knjižice v Vašem jeziku. Zagotovite se, da zavitek nosi napis: W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.—Adv.
Slivenski Zdravnik.
(Zraven slovenske cerkve.)
Rojaki Slovenci! Obrnite se vsi, U ste na katerikoli bolezni bolni, na SLOVENSKEGA zdravnika. Tam bo-ste ozdravljeni popolnoma, ako je to sploh mogoče. Tisočerim naših roja* kov je bilo pomagano do čvrstega in popolnega zdravja, ker so se obrnifi s popolnim zaupanjem do tega slavnega zdravnika. Pridite osebno ali pa pišite! Adresirajte pisma tako:
Dr. Martin J. Ivec
990 N. Chicago St, Cor. Clay, JOLIBT, ILL.
1012 ali Chi. 2192-L.
Ana Vogrin
Izkušena bakica
N. W. P bea« 17».
***• N H*eko»y SC.	Jeli«, JU.
ia naprodaj
Lansko vino od prve trgatve iz nm-škatel in tokaj grozdja belo vino po 3Sc galon, resling po 40c galon, belo vino od leta 1910 po 45c galon, črno 40c galon, staro belo vino 50c galo%
100 proof močan drožnik in tropine^ vec po 4y2 galone za $12, 10 galoaov $25. Vino pošiljam po 28 in 50 talonov vk«p. Vinama in distilerija bli-zo postaje. Pisma naslovite:
S. Jackse, Winery
Bo* 161,	St. Helena, Cal
SLOVENSKI MESEČNIK
Ave Marija
se je s septembrom preselil iz Rockland Lake, N. Y. na 21 Nassau Ave., Brooklyn, N. Y.
Ta izvrstno urejevan list prav topla priporočamo vsem ameriškim Slovencem v naročitev. Članki, katere prinaša, so tehtni in popolnoma primerni potrebam ameriških Slovencev. Naj bi ne bilo slovenske hiše v Ameriki, kamor bi ne zahajal ta list kot stalni družinski prijatelj in učitelj.
List stane samo $1,00 na leto. Naroča se:
AVE MARIA,
21 Nassau Ar. Brooklyn, N. V.
Javni notar
j. KAKER
220)4 Grove St., Milwanke*, Wia.
izvršuje vse v njegovo stroko spadajoče zadeve za tu in za stari kraj.
Anton Košiček
Slovenski
gostilničar
Pri menije redno naj reè zabare in najboljše pijače.
“Tonček Is 0. K."
N. W. Phone 1297 1151 N. Broadway. JOLIET
Kadar imate s sodiščem «praviti obrnit* m na
MM®k Wsllnitz
Cutting Bldg., 2nd floor, Joliet, 111.
Z g. WeHnkzora se lahko domenite v slovenskem jeziku, ker j* Slovan.
1 Sirenska		kri.	
j	- : ■ 	— Bretonska povest. A. le Braz.		&
			
(Dalje.)
In sedaj leži pred nami, to malo pokopališče! Par klafter zemlje, mrtvaško polje, brat tistih po vsem otoku raztresenih vrtičev, le z edinim razločkom, da je posejano s križi in da raste na njem trava bohotneje in zeleneje. Stopil sem nanje v družbi župana, nekdanjega nadkrntarja, najblagohotnej-šega vseh ljudi kljub raskavi njegovi govorici, njegovih kletvic, ki jih je slišal v vseh deželah, in njegovega utrjenega, zagorelega obraza, ki je izgledal kakor obraz morskega roparja. Ko sem izrazil svoje začudenje, da je to pokopališče tako majhno, da ni v nobenem razmerju s številom prebivalstva, ki ga je po statistiki več nego dva tisoč duš, tedaj je pokazal tja na svetlikajoče se morje, na neizmerne vode: “In tisto pokopališče tam, kaj menite o njem?”
Romala sva po sredi med vrstami grobov.
“Tukaj počiva Renee Mezmeur, tukaj počiva Jeane Yvonne Malgorn — — povsodi vse sama ženska imena, le tu in tam osamljen grob kakega starca z napisom: “Umrl v visoki starosti, previden s svetimi zakramenti za umirajoče” in še par prav malih grobov, malo višjih kakor krtine, ki pokrivajo brezimenske zemeljske ostanke malih otrok, ki so ugasnili, preden so mogli prevzeti svoj del družinskih dolžnosti, in ki so od tedaj pozabljeni kakor bi jih nikdar ne bilo.
Sredi ograje je župan obstal pred čudno oblikovanim nagrobnikom, ki izgleda skoraj tako kakor eden tistih malih tempeljev, ki krijejo v Bretaniji svete vodnjake.
“Sklonite se in poglejte doli!”
Približam oči k železni ograji, ki stoji pred neke vrste linico, in počasi se mi posreči spoznati globoko doli v temni luknji kup segnitih stvari, ki šo oddaleč podobni križem.
“Sami križi, kajneda?” praša župan,
“posvečeni voščeni križi.------Velika
množina, kakor vidite. In večino jih je vlaga že tako prepojila, da so le še neka zmes brez podobe.”
“In zakaj so tu? Kaj naj predstavljajo?”
“Ljudje imajo tako čudne običaje v teh krajih. Če eden izmed njih utone v morju in valovi njegovega trupla ne vržejo na suho, tedaj mu vendarle napravijo nekaj takega kakor pogreb z duhovniki, pevci, ministranti in z zvo-nenjem, kakor gre. Iz voska napravijo križ, ki naj predstavlja mrtveca, in nad tem izgovarja potem župnik javno absolucijo. Ko se je to zgodilo, zapre križ v neke vrste skrinjico ob cerkvenem zidu in tu počiva z mnogimi drugimi svoje vrste, dokler na večer vseh vernih duš ne spuste vsega skupaj v to
luknjo tu.------Sicer ne dobe, kakor
se zdi, utopljenci miru brez tega obreda; drpgače se sliši vsako noč krik, vrišč, prepir, šum, kakor ga dela le grom ljubega Boga. — —• Toda najbolj čudno je ime, ki ga dajo celi stvari, beseda, ki zveni čisto latinski, in ki je nisem še nikjer drugje slišal kakor tukaj. To imenujejo Proella.”
Parkrat si dam besedo ponoviti — Proella! Proella! Res prav čudna beseda, ki budi v resnici latinske spomine. Ali naj se človek ne zmisli takoj na “procéda”, beseda, ki pomeni v jeziku rimljanskih mornarjev močan veter, vihar, neukročeno silo vetrov? In kako bi bilo mogoče, da bi se ne pustil zapeljati od te etimologije, ki je skoraj preveč .preprosta, da bi bila resnična, in je vendar radi te preprostosti jasna!-----Moj tovariš me med
tem krmari k cerkvi. Dasi se trudi, da bi govoril o duhovščini na otoku brez strahu, vendar ni izmed tistih, ki radi zamude kako mašo, in "tretje zvonjenje” je ravnokar izdonelo.
“Gotovo ne dobiva več prostora," pravi nekoliko jezen.
Prav pravi, morava res ostati v bližini vrat. Cerkev je polna do zadnjega kotička. Lep starec nama .ponudi blagoslovljeno vodo. Kje sem že enkrat videl ta antični profil, ta pogumno zakrivljeni nos,'te tenke ustnice, te ponosne obrvi nad globoko ležečimi očmi? Naslonjalo njegovega stola ima njegovo ime, kak vaški kovač je je nemara vžgal z razbeljenim železom. Berem; "P. Morvac’h, de Peru-Izella". in pred mojim duhom gre mimo v mračnih obrisih hiša na pustinji in za njenimi razsvetljenimi okni vidim zopet podobo pokojno pri večerji sedečega starca.-------Božja služba se je
pričela. Val gibanja navidezno pluje čez morje ljudi, ko £e pri kropljenju vsa ramena in vse glave sklonijo pod duhovnikovo roko. Široka ramena so to in odprti, energični obrazi z vogla-timi čeli. Gori na galeriji pred korom sede možje; spodaj od prižnice do preddvora se svetijo bele avbe priklanjajočih se žensk, nad katerimi igrajo skozi pisana okna prihajajoči solnčni žarki v vseh mavričnih barvah. Le tu-intam je kaka vdovska avba kakor črna čer v tem belem, dehtečem valovju. Tiho molijo ti ljudje, in od dolge rabe svetle jagode molekov drse skozi prste. Ali pa so zatopljeni v staromodne molitvenike, ki jim vstaja iz obledelih listov nedoločen vzduh starodavne pobožnosti.
Na obeh straneh visokega oltarja se dvigajo iz lesa izrezljani kipi dbeh
evangelistov otoka, sv. Pola in Gilda-s». Oba sta vpodobljena kakor škofa v zlatih mitrah, zlatih mašnih plaščih, lilastih oblekah in lilastih rokovicah. Toda ljudstvo hoče videti v njih le brodarja, brodarja, ki sta plula čez morja na kamenitih ladjah in ki sta iz božjih ust slišala čaroben rek, ki pomiri valovje.
Nenadoma, med presledkom med liturgičnimi spevi, zadoni bretonska cerkvena pesem, s katero prosijo ljudje vsako nedeljo svetnika dvojčka n^ otoku, velika quessantska dobrotnika, za njiju varstvo:
O vous qui vîntes d’ Hibernie,
Sur le chemin des eaux traîtresses,
Pol et Gildas, vous qui savez Nos voeux, nos périls, nos angoisses... (Vidva, ki sta prišla iz Irskega na poti čez vode, vse polne zlobe,
Pol in Gildas, ki znani so vama vsi naši klici,, vse propasti, vse tesnobe. . .)
Ženski glasi so bili zapeli to kitico in možje so ponovili refrerl. To dvoglasno petje v zboru v domačem jeziku ima pretresljivo lepoto. Težko se vale zlogi iz raskavih ribiških grl in komaj umolknejo, tedaj je kakor brez-veterje; petje postaja tišje, se navidezno oddaljuje kakor morje ob času oseke, toda le, da polagoma iznova naraste in se potem zopet izgubi v glasovih nepopisne žalosti, strastnega, bridkega hrepenenja. V takih trenutkih sem slišal glas, ki je navidezno plaval nad vsemi drugimi in jih vodil. Takoj sem spoznal ta glas; saj sem imel še od včeraj zvonkočisti zvok, polni, pri-kupljivi glas, v katerem je zvenela duša, v ušesu. Ni dvoma, ta ki poje, more biti le Marie Ange. Ne morem je dobiti izmed tovarišic, a vendar jo vidim pred sabo. Vidim jo v svitu njene s pravljicami prepletene preteklosti. Postala je zopet morska deklica, tisto lahko, čudovito bitje, ki se je rodilo v blestečih morskih daljavah iz sanj preprostega človeštva. Bliža se mi .po zibajočih se valovih. V njenih modrozelenih očeh je odsvit tistih skrivnostnih skalnatih globočin v katerih so pognale v začetku sveta prve kali življenja. Od njenih dolgih, napol iz morskih rastlin vzrastlih las izhaja tako močan vzduh, da je ves eter napolnjen z njim. Na njenem telesu se menjajo barve, zdaj se žari rožasto v nežni jutranji luči, zdaj gori globoko, toplo v rdeči večerni zarji. Ona je samo ena in stotera obenem. Dih vetra poje na njenih ustnicah. Njen plavajoči korak, vsaka njena zaokrožena kretnja, vse je harmonično in lepo. Celo njeno telo je kakor pesem.--------
“Res, kaj ne da, to je lepa pesem? Veseli me, da Vam je ugajala.”
“Jako, jako mi je ugajala, Marie Ange.”
Ko sva šla po maši ven, sva se dobila, in ona jd obstala, da bi za hip pokramljala z menoj, preden bi šla o-pravit svoje molitve na grobove. Zdi se mi še bolj bleščeča nego včeraj v svoji sveže zlikani, vezeni avbi in tančice, od katere puhti lahak lavendeljev vonj. Srebrn križ se blišči na temnem blagu tesnega oprsnika, iz tistega blaga sešito krilo jo obdaja v ravno padajočih gubah, v njen Židani predpasnik: se lovi veter. Njene oči imajo isto barvo kakor nebo, modro, globoko-modro z zlatimi odsevi. V mislih jo primerjam z drugimi otočankami, njenimi sodeželankami. ki kleče krog in krog naju na kamenitih ploščah. £)na ima pač nekaj posebnega, kar je le njeno in kar se razodeva na njenem obrazu, njenih rokah, sploh v vsej njeni ljubki osebi...
Župan, ki je prišel k nama, povpraša po Jeanu.
Ona ga je že sinoči pričakovala s plimo okoli šestih, toda nemara se je dal pregovoriti, da prebije še nedeljo na “Ile des Saints”. Ima prijatelja tam doli. enega, ki je z njim služil na “Intrépide”. Tedaj se vrne gotovo nocoj.
"Veter je ugoden, kajneda, gospod Gavran?”
“O,” pravi župan, “lepo vreme bo trajalo vsaj še štirinajst dni. Toda potem — pozor, potem postane slabo.”
“To je gotovo, saj vendar ni zaman novemberski mesec, mesec mrtvecev.”
Stari Morvac’h gre ravno prek velikega drevoreda, tedaj pravi Marie' Ange: “Oče prihaja, z Bogom, iti moram ...”
Napravila mi je globok, staromoden poklon.
“Na svidenje — upam. Vi morate pri meni pokušati čadoransko vino, Prašajte le župana!”
“To mi ugaja--------- vino iz sirenske
dežele,” mrmra poluglasno gospod Gavran. Zdaj je dohitela Paol-Vraza in oba skupaj obrneta korake k spomeniku izgubljencev. Množica ljudi se je že zbrala krog čudnega nagrobnika, večinoma ženske, vse vdove s svojimi črnimi avbami molijo kleče na tleh. Tudi par mož stoji zraven in obrača svoje čepice v velikih rokah, iz-gledajo bolj raztreseno nego pobožno, zatopljeni v misli, oči obrnjene v daljo.
“Kaj pač mislijo, kaj se vam zdi, župan?”
“Nič in vse — — kdo naj to ve? Morda na svoje umrle, morda na lastno osebo-------na voščeni križ, ki bo
prej ali slej mesto njih Ležal tu, ko bodo kje v daljini gnila njihova trupla
-----morda tudi na žganje, ki ga bodo
zdaj takoj pili, na pojedine, ki jih čakajo. -----Le ozrite se enkrat!...”
Na celi poti od cerkve do hotela so vse krčme nabito polne. Kakor se župan krepko izraža, piaznujejo otočani mašo ognjenega vina. V vrstah stojijo pred točilnimi mizami in si molče napijajo, nato obrnejo izpraznjene čaše in iztresejo zadnje kaplje na tla. Temni, žalostni prostori so s par sodi mesto pohištva, od koder nama, ko greva, udarja v nos zoprn duh po alkoholu. V bližini pošte srečava ribiča, ki se je že sumljivo zibal.
“Beži, sram te bodi, ali si že na vse zgodaj oblekel svojo pijansko srajco?” ga krega župan v svojem jeziku, polnem prispodob, na osoren način.
In mož mu odgovori: “Morje je krivo, gospod Gavran, morje je slano.” Ko kolovrati gori po cesti, se ga sliši, kako vztrajno 'ponavlja z otožnim, vdanim glasom: “Morje je slano!
-----Morje je slano!”
(Dalje prih.)
R. F. KOMPARE
SLOVENSKI pravnik:
ADVOKAT

Telefon South Chicago 705. SOBA 217, 9206 COMMERCIAL AV. SOUTH CHICAGO, ILL.
Geo. Lopartz
Grocerijska prodajalna N. W. telefon 80ft 402 Ohio Street	JOLIET, ILL
N. W. Phone 825 Chicago Phone 2502
John Verderber
STARA GOSTILNA Dvorano v najem Za svatbe, plese, zborovanje in razne druge prilike.
MIR TER DIOR vodja. 203 Ruby St. JOLIET, ILL.
Garnsey, Weed k Lemon
Advokati.
Joliet National Bank Bldg. Oba teL 891.	JOLIET. ILL
Slovenci in Hrvati
v Pittsburgh Pa. POZOR!
Sedaj je čas si kupiti lepo zlatnino in po zelo nizki ceni: ure, verižice, prstane, ženske knofelce, naglavne kamplne z lepimi kamni, stenske in budilne ure. Se priporočam slavnemu občinstvu edini slovenski zlatar v Jo-lietu
FRANK BAMBIČ,
210 Ruby Street,	Joliet, Ills.
Naz-nanjam rojakom, da sem kupil in prevzel znano
GOSTILNO
na 3329 Penn Ave.
Pittsburg, Pa
Točim najboljše pivo, domače in importirana vina in žganja.
POSTREŽBA IZBORNA.
Slavnemu občinstvu se priporočam v obilen poset. Posebno rojaki, Slovenci in Hrvati, vsi dobrodošli!
Geo. Flainik, lastnik
3329 Penna Ave.
Pittsburg, Pa.
The WiU County National Bank
of Joliet, Illinois.
Prejema raznovrstne denarne uloga ter pošilja denar na vse dele svetu.
Kapital in preostanek $300,000.00.
C. E. WILSON, predsednik.
Dr. J. W. FOLK, podpredsednik. HENRY WEBER, kaäir.
Antonija Rifel
izkušena babica.
512 N. Broadway
Joliet, Ills.
Bray-eva Lekarna
Sepriporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu. Velika zaloga.
Nizke cene.
«H Jefferson St., blizu mosta, Joliet i
FARME!
V slovenski naselbini, prijaznem ’ odnebju imamo naprodaj krasne ure- : jene farme od 40 do 100 akrov s ceno ,| od $10 do $25 na aker. Pišite za po- j |
jasnilo na
Kieffer Land Co., Walter, Tex.
Popravljamo
Delo jamčimo
KLOBUKE
kupljene pri nas ureujemo brezplačno NAJBOLJŠI
$2.00 KLOBUKI V MESTU.
Brennan & Olander
318 N. Chicago St. JOLIET, ILL.
Kara pa greš Jože?
Drugam ne kot k Mat. Stefartiču treko. Tam dobim dobro pivo-, žga nje, smodke in izvrstno domače vin®', ki je rudeče in belo, in bo teklo veselo.
Pridite tudi drugi vsi, in prepričajte se sami.—Na svidenje pri
Mat. Stefanič-u,
400 Ohio St.	Joliet, IH.
W. O. VIOONEY
PRAVDNIK-ADVOKAT.
*th fl. Joliet Nat. Bank Bldg., Joliet
Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni.
STENSKI PAPIR
Velika zaloga vsakovrstnih bar» in fimežev. Izvršujejo s varska dela ter obešanje papirja po nizkih cenak.
120 Jefferson St.
JOLIET, ILL. _______»
Rojaki, če hočete imeti lepo očiščeno perilo pošljite ga v edino slovenska perilnico v mestu
WELLNITZ LAUNDRY 106 N. Bluff St., Joliet.
N. W. tel. 218. Chicago telefon 924.
Naše delo je izborno. Podpirajte domačo obrt!
National Studio
(R PAWLOVSKI.)
515-517 N. Chicago Street, Joliet, 111
Edina slovanske fotografija v Jolietu.
Zmerne cene.
Najboljše delo.
Ljudsko Krepčilo
Tekom zadnjih par let so se zdravniki najbolj zanimali za krepčanje človeškega telesa od mladosti do zrele starosti. ; Prišli »so do zaključka, da se dajo mnoge bolezni in nadloge preprečiti s pravim okrepčilom. Tako zdravljenje je ppjetno in lahko. Treba je le izbrati si hrano, ki ti prija, pa tudi je treba vedeti koliko je iste dovolj in ne premalo. Ako imaš slab- okus- in prepočasno prebavljenje, začni takoj rabiti
Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko

VINO
rr%

To znano zdravilo bo okrepčalo oslabele člene prebavljanja in bo uredilo
delovanje. Izčistilo bo sestav in ohranilo ga čistega in močnega. Priporoča se v slučajih
zabasanosti, bolečinah in koliki, neprebavnosti, glavobolu, bleđcsti in slaboči, izgubi spauca, izgubi okusa, neprijetnosti po jedi.
Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino se naj začne rabiti kakor-hitr® se ne čutite dobro. Dobro je tudi za ženske in dekleta, ki trpe na glavobola, nervoznosti, protinu in sploh slabosti. Dajte ga onemu, ki rabi moči.
TR1NERS
bitter-wihe

/
***Ter WIN*
trinerovo
HORRÉ VÍN0
tM«tured byJOSEPH TR1NER 739 S. A s Wand Ave. CHICAGO, ILL
Y lekarnah.
JOSEPH TRINER,
1333-1339 SOUTH ASHLAND AVE.	CHICAGO, ILL.
Naročite zaboj steklenic
novega piva, ki se imenuje
ter je najboljša pijačo.
E. Porter Brewing Company
Ota telefona 405.	S. Bluff St., Joliet, 111.
EDINA SLOVENSXA TVRDKA
Zastave, regalije, znake, kape, pečate in vse potrebščine z društva in jednote.
DELO PRVE VRSTE.	CENE NIZKE.
KERŽE CO.
2616 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL.
__ SLOVENSKE CENIKE POŠILJAMO ZASTONJ
SL WNOZNANI
SLOVENSKI POP
proti žeji - najbolje sredstvo.
Cim več ga piješ tembolj se ti priljubi.
Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo.
To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka.
Joliet Slovénie Bottling Co.
913 N. Scott St.	Joliet, 111
Telefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. 344
Napredni ljudje rabijo plin
ZAKAJ SE NE POSLUŽITE TE PRILIKE? DOBITE NAJMODERNEJO LUČ ZA NAJNIŽJO CENO.
HIŠO S PETIMI SOBAMI OPREMIMO S CEVMI ZA $13.50; PLAČATE $1.00 TAKOJ IN $1.00 MESEČNO. DRUGO SE NAREDI PO PRIMERNI CENI.
Prodajamo peči na plin po najnižji ceni.
PRIDITE V NAŠ URAD ALI PA ZAHTEVAJTE, DA POŠLJEMO ZASTOPNIKE.
Western United Gas and Electric Co.
j Joliet Citizens Brewing Co-
North Collins St., Joliet, 111.
j IPiite Elfe. Brand” pivo J
I Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah.
•w*»0*0*040+C>*0+e>+040404040*0+0*04{>»*<mK»»0*0+04*0+Oi
Prepričani smo,
da vsaka velika banka je prišla do svojega stališča za to, ker je dobila v svoje roke prav veliko število
malih vlog
Radi imamo na skrbi male vsote, najsibo zaulogeiali pa za čekovni ali trgovski promet.
Plačamo 3% obresti na vlogah. First National Bank
Cor. Chicago and Tan Buren Sts.
Naj starejša banka v Jolietn.
Glavnica in preostanek $400,000.00.
pom im' na moje roma- g 1 nje v Sv. Deželo, g
Rev. Jos.
32. Damask in Balbek.
(Dalje.)
Popoldne smo šli iz mesta na hrib gore Kasijun. S tega hriba imaš prelep razgled na celo mesto in vso okolico. Kakor daleč mi je segalo oko po širni ravani krog Damaska, sem videl vse v rudečem cvetju. Cvetele so ravno breške, katerih so celi gozdi več ur daleč okrog Damaska. S hriba smo šli nazaj v mesto, gledat največjo za-jemljivost v Damasku, veliko mošejo, ki je bila nekdaj ajdovski tempelj, potem katoliška cerkev, posvečena sv. Janezu Krstniku. Leta 1893. je velik del te mošeje pogorel in od takrat so jo popravljali skoraj deset let. Prav zdaj, so bile poprave skoraj končane. — Tudi pred to mošejo je bilo treba natakniti nekake copate, ki so pa bile silno zamazane, mnogo bolj kakor moji črevlji. Res krasna stavba je, dolga 131 in široka 30 m. Vse se blišči v njej v marmorju in v zlatu. V korintskem slogu fino izdelani stebri jo dele v tri ladje. Sredi mošeje, pod kupolo, stoji imenitno izdelana rakev. Turki trdijo, da je tukaj pokopan sv. Janez Krstnik. Ko je bila 1. 1893 pogorela, je turška vlada izročila popravo nekemu italijanskemu stavbarskemu umetniku, ki jo je tako popravil, da bo prej ali slej zopet lahko služila za cerkev. V tej mošeji je studenec, kateremu pripisujejo turki čudežno moč. Tudi dvorišče je jako lepo, tla ima marmornata. V mošeji so iz marmorja in mozaika, pa pogrnjena s preprogami. Poleg dvorišča je poslopje, v katerem prebivajo turški duhovniki. V pritličju tega poslopja je grob tistega Sala-dina, ki je vzel križarjem Jeruzalem in je umrl v Damasku I. 1193. Trije mo-šejni minareti so kriti s porcelanom; pa ne le na vrhu, marveč, vseskozi so obloženi ž njim.
Ako greš skozi Pavlova ali vshodna vrata iz mesta, prideš kmalu v neko grško pokopališče. Tukaj — tako se trdi — je presunil glas z neba Savla, da je padel s konja, Pri Pavlovih vratih je jako debel mestni zid. Tukaj se kaže ječa sv. Pavla in sedaj zazidano okno, skozi katero so ga spustili v košu iz zapora. Judje so namreč vjeli Pavla in gotovo bi ga bili umorili, ko bi ne bil zbežal.
Dne 11. marcija sem maševal v samostanski cerkvi in že dopoldne se vrnil z vlakom do postaje Rejak. Tukaj se cepi železnična proga, katere del vodi proti Balbeku, drugi pa proti Bejrutu. Vozil sem se zopet se že omenjenim Špancem, ki me je popraševal, v katerem hotelu bom v Balbeku o-stal. Prigovarjal mi je, naj grem ž njim v hotel.Viktorija. Odgovoril sem mu, da imam seboj neko pismo, da tedaj še ne vem, kje da ostanem, vendar pa je mogoče, da tudi jaz ostanem v istem hotelu. Toda o tem pozneje.
Prišli smo v Rejak blizu poldne in zbrali smo se v restavraciji železnične postaje h kosilu. Čudil sem se nizkim cenam v tej gostilni. Plačajo se trije franki in zato dobiš po več dobro pripravljenih jedi in libanonskega vina, kolikor se ti ga poljubi. — Krog treh popoldne sem prišel v Balbek. Pred odhodom v Damask sem se bil oglasil v Bejrutu pri jezuitih. Dobil me je neki sirski pater, ki mi je storil prav veliko vslugo. Dal mi je seboj pismo za postajnega načelnika. Ta gospod je dober maronit in nekdanji jezuitski učenec v Bejrutu. Ko pridem v Balbek izročim pismo in kakor hitro je bilo načelniku mogoče, me spremi sam s postaje v mesto in mi pokaže vse tolikanj zanimive stare velikanske bal-beške razvaline.
Prva zgodovina Balbeka je zagrnjena v starodavno preteklost. Nekateri trdijo, da je to mesto sezidal Salomon. Toda gotovo je, da je mnogo starejše.
Že ime pove, da je bilo posvečeno maliku Balu. V grški dobi so imenovali to mesto Heliopolis, to je mesto solnca. Pomen je isti, ker je bil tudi malik Bal bog solnca. Mesto je bilo nekdaj , v oblasti Asircev, pozneje je prišlo v roke Grkom, Rimljanom, vs-hodnim rimskim cesarjem in slednjič mohamedanom, ki so ga razdejali. — Sedanje krog in krog od vrtov obdano mesto ima prav prijazno lice in ima kakih 5000 prebivavcev, ki so defom a mohamedanci, deloma kristijani, grki in maroniti. Najlepše poslopje v Balbeku je anglikanska šola. Angleži se silno trudijo, da bi zapeljali zlasti vs-hodne kristjane v svoje zmote. V ta namen so že veliko žrtvovali, a prav malo dosegli.
Največja zanimivost Balbeka je višava, na kateri stoje velikanske razvaline slovečih starih tempeljnov. Te razvaline se vidijo že oddaleč. Prišla sva pred neka vrata, kjer je treba plačati precej veliko vstopnino. Vstopiva skozi ta vrata in prideva v dolg podzemeljski hodnik. Zidovje in obloki tega hodnika so sestavljeni iz velikanskih lepo obsekanih skal. To zidovje je tako velikansko, da mu, ako izvzameš zgornji Egipt, komaj najdeš para na svetu. Iz hodnika se pride v raznovrstne podzemeljske kapele, v katerih je posebno lep in umetno izklesan strop. V Balbeku ni stal en sam tempelj, marveč cela skupina jih je stala na mestnem hribu (akropoli). Najbolje je ohranjen Jupitrov tempelj, v katerem stoji še 17 stebrov, ki so po 2 m široki in po 20 m visoki. Tempelj je bil dolg 227 in širok 117 m in kljub tej velikosti so ga imenovali le mali tem-
pelj. Posebno lepa so vrata v ta tempelj, široka 6 1-3 m in visoka 15 m. — Stabeje je ohranjen veliki tempelj, v katerem so stebri po 26 m visokosti in 7 m širokosti. Zid je sestavljen iz marmornatih skal, ki so tako natančno obdelane, da se vidi, kakor bi bile iz enega samega kosa. Velikansko je tudi dvorišče pred velikim tempelj-nom. Videl sem pozneje akropolo v Atenah. Res so tam stebri umetniške izklesani, toda skupni, splošni vtisek balbeške akropole je brez dvojbe veči, kakor atenske. Prijazni načelnik me je peljal navzdol k zunanjemu severnemu zidu in pokazal mi je tri svetovno znane grozno velike kamene, ki so 7 m visoko vzidani. Te skale so popolnoma obsekane, po 20 m dolge, po 5 m široke in visoke. Preračunilo se je, da bi bilo treba moči 40,000 ljudi, ko bi hoteli tako skalo vzdigniti. Kako so mogli te skale 7 m visoko vzdigniti in vzidati, je in bo ostalo uganjka. Videl sem pozneje zunaj mesta še en tako • velikanski kamen, ki je že čisto obdelan, toda še priraščen. Ti tem-peljni so bili v davni preteklosti zidani in pozneje večkrat prezidani. Naj umetnejše in najlepše so stavbe iz rimske dobe druzega stoletja po Kristusu.
Ko prideva se spremljevavcem z akropole, me dobi zopet že omenjeni španjec in mi pove, da je za se in za me naročil eno sobo v hotelu Viktorija. Jaz ga zavrnem, da ga nisem pooblastil v to, da sploh z nikomer ne prenočim skupno v eni sobi in da jaz ostanem v hotelu Palmira. Silno se je nad tem raztogotil mož, a pustil sem ga mirno in hladnokrvno v njegovi jezi. Nisem ravno boječ, vendar-bi pa nikakor ne bil hotel prenočiti v eni sobi s popolnoma ptujim človekom med ptujimi ljudmi.
Vstal sem torej v hotelu Palmira in zbrali smo se zvečer gostje v divanu. Med gosti sem zapazil dve angleški gospodični, katerima se je videlo, da ste veliko po svetu. Vedli ste se tako domače, kakor kak precej razposajen dijak. Pripovedovali ste, da bote jahali prihodnji dan z enim samim po-strežnikom v Palmiro. K palmirskim razvalinam gre pot po puščavi in rabi se za tja in nazaj pet dni. So pač pogumne te angleške gospodične!
Zjutraj sem šel k sestram sv. rožnega venca. Te redovnice so maroni-tinje. Vstanovil je njih kongregacijo neki jezuit. Maševal sem pri teh sestrah, kakor mi je priporočil prijazni jezuitski pater v Bejrutu. Maroniti so sicer katoličani, vendar pa mi ne smemo pri njih maševati, ker njih oltarji nimajo posvečene oltarne plošče; maroniti pa lahko pri nas mašujejo. Ker prihajajo k tim sestram večkrat je-zuitje, zato imajo tudi oltarno ploščo. Sicer bi v Balbeku, kljub temu, da Je tam maronitska in grška katoliška cerkev, niti maševati ne bi mogel. Kapelica tih vbogih sester je skrajno vbožna. Ker nisem imel ministranta, mi je v klopi odgovarjala redovnica, vse drugo sem pa sam opravil.
Šele krog poldne sem se odpeljal iz Balbeka, ker je imel vlak veliko zamudo; vendar smo pa prišli zvečer skoraj natančno ob določeni uri nazaj v Bejrut.	'"Dalje prih.)
Loughran & Conway
108 Lenghran Bldg.
Cass and Chicago Sts. JOLIET
Prodaja zemljo, lote, posojnje denar, zavaruje proti požaru hiše in pohištva.
JAVNI NOTARJI
Denar posojamo na lahke obroke. Pridite k nam v slučaju, da rabite kaj podobnega.
Chicago tel. 500 (Five hundred.)
Emil Bachman
1719 South Center Avenue. CHICAGO, ILL.
Najstarija slavensko-krščanska tvrdka BARJAKA, BADŽA, KAPA, RE GALIJA, MARŠALSKIH ŠTAPOVA itd.
Prodajemo zlatne znakove za sv» slovenska i slovanska društva.
Pišite po naš veliki ilustrovani cie-nik, tiskan u svih slavjanskih jezicih koji šaljemo na zahtjev svakome ba dava.
Vlastnik je Čeh, ali govori slovenski Imamo na stotine zahvalnih dopisov od Vam poznatih slovanskih društev.
TROST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK
Posebnost so naie
The U. S.” 10c. in “Meerachaum” it
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
08 Jefferson Street Joliet Ul
Ko se mudite v So. Chicagi, ne poza bite se oglasiti pri meni.
JOS. ANSIK
slovenska gostilna mesarija in grocerija,
8911 Greenbay Ave., So. Chicago, 111
Pri meni dobite vse kar želite. Po strežba točna, blago najbolje, a cen» najnižje.
FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja zope ogenj pojdite k ANTONU SCHAGER Norjh Chicago Street v novi hiši Joliet National Banko.
Leo Zelenka Lerando
iz slavnega praškega
konzervatorija godbe
uči igrati klavir in harfo (piano and harp) po metodi praškega konzervatorija, početka učenja do končanja. Za daljša pojasnila se priglasite na:
Leo Zelenka Lerando
209 Richards St. JOLIET, ILL.
AUSTRO-AMERICANA PARO-BRODNA DRUŽBA
Direktna črta med New Yorkom in Avstro-Ogrsko.
Nizke cene
Dobra postrežba, električna svitljava, dobra kuhinja, vino brezplačno, kabine 3. razreda na parobrodih Kaiser Franz Josef I. in Martha Washington.
Na ladijah se govore vsi avstrijski jeziki.
Družbni parobrodi na dva vijaka: Kaiser Franz Josef L, Martha Washington, Laura, Alice, Argentina, Oceania. Novi parobrodi se grade.
Za vsa nadaljna pojasnila se obrni na glavne zastopnike:
PHELPS BROS. & CO.
•
2 Washington St, New York, N. Y.
ali na njih pooblaščene zastopnike v Z jed. državah in Kanadi.
J. P. KING,#
0bi&tev.le8fo“	Lesni
?**?**¥trgovec.
Clinton in Desplaines Sts. Joliet
WW.W.VAWWWVAWV.Í
Oscar J. Stephen
Sobe 201 in 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS
JAVNI NOTAR
O'
t*
Kupuje in prodaja zemljišča
v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi po-ikodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko si. oko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško.
vwwwwywwwwwv
White Front Buffet
ANTON KRIŽAN, lastnik 916 N. Chicago St.,	Joliet, 111.
Priporočam cenj. rojakom in prijateljem
svojo
trgovine z obleko
V zalogi imam vsakovrstno opravo za moške in tlečo kakor tudi ženske črevlje
Dobra postrežba, nizke cene!
John Kirincich
918 North Chicago St. JOLIET, ILL.
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les
Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa.
Za Stavbo hiš in poslopij mehki in trdi les, lath, cederne stebra, desk in šinglne vsake vrste.
Naš prostor je na Desplaines ulic blizu nevega kanala.
Predne kupiš LUMBER, oglasi se pri nas in oglej si našo zalogo! Mi ta bomo zadovoljili in ti prihranili denar.
yv. J. LYONS
Naš office in Lumber Yard na voglu DES PLAINES IN CLINTON STS.
KADAR POTREBUJETE kaj lesa aa stavbo ali drugo, vprašajta
za cene
Lyons Bros.
LES ZA STAVBE — IN PREMOG —
Oba telefona 17.
Washington St., JOLIET, ILL.
Louis Wise
“MEET ME FACE TO FACE’*
gostilničar
200 Jackson St.,
Joliet, m
Prijateljem in znancem naznanjaa^ da sem kupil Mauserjev salun, kjer aae lahko najdete vsak čas in se okrepčat«. V zalogi imam najboljša vina ia druge pijače.
Metropolitan Drug Store
N. Chicago & Jackson Sts.
Slovanska lekarna
+ JOHNSONOVI +
"BELLflDONNfl” OBLIŽI
AU OSLI}] a VolfjlH lu&ro SO K0RS7T4 PRI.
REVMATIZMU HROMOSTI BOLESTI * KOLKU
bolestih » Členkih NEVRAUJItt protinu OTRPLOSTI MIŠIC SLABOTNEM KRIŽU
slabostih » Členkih
PLJUČNIH IN PRSNIH BOLEZNIH MRAZENJU . ŽIVOTU VNETJU OPRSNB MRENE PREHLAJENJU BOLESTIH v LEDJIH BOLESTIH v KRIŽU
HUDEM KAŠLJU
Rojakom naznanjam, da sem kupil eno največjih in najlepših slovenskih gostiln v Jolietu, kjer me lahko najdete ako me želite obiskati. Pri meni boste najbolje postreženi.
Obenem naznanjam, da v moji gostilni najdete g. Ant Kočevar, ki je v Jolietu dobroznan.
Pojdite ali pišite po pravo zdravilo v pravi prostor in to je
A. ff, Fta Dni Co.
LEKARNARJI.
Cor. Bluff and Exchange Streets. JOLIET. ILL.
Mi izpolnimo naročila vseh zdravnikov na pravi način.
POZOR, ROJAKINJEI
Ali veste kje je dobiti najboljše me-jo po najnižji ceni? Gotovol V mesnici
J. & L Pasdertz
se dobijo najboljše sveže ia prekajene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite toraj ia poskusite aaše meso.
Nizke cene ia dobra postrežba |a aaše geslo.
Ne pozabite toraj obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granit« Streets. Chic. Phone 4531. N. W. Phone nij
AMERIK AN SKI SLOVENEC, 4. OKTOBRA 1912.
m. IBM JIH JI imwi.n !1W.!MJMWWI1. i.i. 1 mmmmrn^SSmi II	Ml gmg«
Rezervni sklad	KMETSKA POSOJILNICA	Stanje hranilnik
nad	Ljubljanske Okolice Reg. Zad. Zneom. Zav. v Ljubljani Dunajska Cesta 18.	vlog
pol miljona	obrestuje hranilne vloge po čistih -S 1 Ol brez odbitka rentnega davka. € JL JLA A 3 /0	dvajset miljonov
kron.	Naš zaupnik v Zjed. I—4«Ir Col/COf* 6104 St. Clair St., Cleveland, O. državah je JL Ailtllv' DdivSvl, 82 Cortland St., New York.	kron.
Josip Klepec
držjLvuo-porerjeni javni belašaik
1006 N. Chicago St.	Joliet, 111.
Izdeluje pravnoveljavne listine, pooblastila, pobotnice, kupne in druge pogodbe etc.
Iztirja odškodnine, dedščine in vse Iruge tirjatve v najkrajšem času.
Preskrbi konzularna potrdila vseh listin.
Ima že dolgoletno skušnjo, zato se t zaupanjem obrnite nanj.
Njegovo poslovanje se jamči, ker ,e pod državnim poroštvom.
Godba za plese in vse druge zabave, zmožna grati slovenske in drugona-rodne komade, najnovejše. Z orkestrom ali plehovo godbo po unijski ceni. Tudi iščem slovenskih godcev. Telefon 703 N. W., 1521 Chic. Josip Stukel, 209 Indiana St., Joliet, 111.
GODBA ZA VSE PRILIKE, CLAN A- F. M. Stnov. tel. Chicago 1098, urada tel. Chicago 564. Boyne’s Band and Orchestra, soba 2, D’Arcy Hammond Bldg., Joliet, 111. Jos. A. Boyne.
NAPRODAJ LEPO UREJENA LE-karna, ki ima dober promet Lepa prilika za Slovenca. Več pove uprav. “A. S.”	ufn
BICIKEL—ŠE SKORO NOV, SE proda poceni. Vprašajte pri Amer. Slovencu.
Angleščina.
Mi poučujemo že peto leto angleščino potom dopisovanja. Dobri uspehi L^ihka metoda. Učite se doma. Pouk traja do šest mesecev. Pišite po pojasnila še danes. Šolnina nizka.
Slovenska
Korespondenčna Šola
(Prejšnji naslov: 6119 St. Clair Ave. S. B. 10.)
iS80 E. 40th St Cleveland, Ohio.
Naprodaj.
Iz proste roke prodam svoje posestvo, obstoječe iz polovice kmetije s hišo, hlevom, kozolcom, podom in raznimi drugimi poslopji v vasi Sap št. 10. pri Šmarji pod Ljubljano. Proda se, ker ne mislim več iti tam.
Kdor rojakov hoče to posestvo kupiti, naj se oglasi ali piše na podpisanega lastnika
JOS. ERJAVEC,
400 Bellview Ave.,	Joliet, 111.

E. Wunderlich Granite Co.
804-806-808 N. Hickory Street JOLIET, ILL.
Velika zaloga spomenikov.
Naše podružnice so: Bethania in Ressurection Cemetery blizu Summit, Cook Co. in Naperville,111.
Chicago Phon« 949.
N. W. Phone 949

Za
Zavarovanje....
proti požaru, mali in velika
POSOJILI POJDITE K
	
A. Schoenstedt & Co.
203 Woodruff Bldg.
Oba tel 169
Joliet, 111.
FIHO PIVO V STEKLENICAH.
Bottling Dept. Cor. Scott and Clay St.	Both Telephones 26.
KDOR HOČE DELA
naj se nemudoma naroči na najnovejši knjigo:
“Veliki Slovensko-Angleški Tolmač”
da se bo lahko in hitro brez učitelja priučil angleščine. Knjiga obsega poleg slov. angl. slovnice, slov. angl. razgovore za vsakdanjo potrebo, navodilo za angl. pisavo, spisovanje angleških pisem in kako se postane amerikanski državljan. Vrhutega ima knjiga dozdaj največji slov. angl. in angl. slov. slovar. — Knjiga, trdo in okusno v platno vezana, (nad 330 strani) stane $2.00 in se dobi pri:	Pišite po cenik!
V. J. Kubelka, 538 W. 145th St. New York,N. Y.
Edino in največje založništvo slov. angl. in raznih slovenskih knjig.
“VELIKI SLOVENSKO-ANGLE-ŠKI TOLMAČ”.
Zadnji teden nam je poslal Mr. V. J. Kubelka, zfnani založnik in izdajatelj slovensko - angleških knjig v New Yorku prvi otisek nove slovensko-an-gleške knjige: Veliki Slovensko-An-gleški Tolmač in Slovensko-Angleški in Angleško-Slovenski Slovar, katere so bile tiskane v eni največjih newyor-ških unijskih tiskarn.
Površni pogled nas je prepričal, da bodeje knjige največjega pomena za “Amerikanske Slovence”, kajti “Veliki Slovensko-Angleški Tolmač” je v resnici delo, ki bode vsakemu, kateri je bode rabil, od velike vrednosti.
Knjiga je razdeljena v 6 delov in obsega:
1.	del: Slovensko-Angleško Slovnico.
2.	del: Slovensko-Angleške razgovore.
3. del: Slovensko-Angleški Spisov-nik.
4. del: Navodilo za naturalizacijo.
5.	del: Slovensko-Angleški Slovar.
6.	del: Angleško-Slovenski Slovar.
Prva dva dela namreč “Slovensko-
Angleška Slovnica in Slovensko-Angleški razgovori” so posneti iz njegove prejšnje knjige: Slovensko-Angle-ška Slovnica in Tolmač, Angleško-Slovenski Slovar; samo da so popolnoma predelani - in pomnoženi. Razgovori so posneti iz vsakdanjega življenja in jako zanimivi, ker v tem delu pokaže izdajatelj amerikanske razmere in običaje.
Slovensko-Angleški Spisovnik prinaša amerikansko pisavo, mnogo vzorcev za napravo naslovov na kuvertih in sestavljena pisma, naslovljena na slovenske tvrdke v slovenskem in angleškem jeziku. Spisovnik bode posebne vrednosti za vsakega, kateri ima pisati pisma v angleščini, kajti vzorcev je mnogo.
Navodilo za naturalizacijo obsega vse predpise za pridobitev državljanstva in v obeh jezikih vprašanja, ki jih lahko stavi sodnik onemu, ki prosi za državljanstvo.
Peti in šesti del knjige je Slovensko-Angleški in Angleško-Slovenski Slovar, v katerem se nahaja približno 12,-000 besed. Ta slovar je do danes največji v teh dveh jezikih.
Knjiga je sedaj izgotovljena in ob-
sega nad 430 strani. Vezana je jako okusno v platno.
Izdaja knjige je 5000 izrisov in ne- ' kaj tisoč knjig: Slovensko-Angleški, in Angleško-Slovenski Slovar.
Konečno še omenimo, da je založ-' nik delal celi dve leti na sestavi knji- i ge in da ni gledal na nobene stroške pri izdaji. Stroški tiskanja in vezanja obeh knjig znašajo nad $2,500 brez njegovega dela in drugih izdatkov, ki jih bode še imel predno se rojaki seznanijo s temi knjigami.
Knjiga: Veliki Slovensko-Angleški Tolmač (430 strani) velja $2.00 in: Slovensko-Angleški in Angleško-Slovenski Slovar (230 strani) pa $1.50.
Cena tolmača bode po razprodaji prvih tisoč iztisov poskočila na $3.00 radi stroškov, katere bode imel izdajatelj pri oglaševanju knjige v različnih slovenskih listih.	' I
Knjige so na prodaj pri izdajatelju in založniku Mr. V. J. Kubelka, 538 W. 145 St., New York, pa tudi v drugih slovenskih knjigarnah.
Naznanilo in poziv.
Vsem cenjenim rojakom, kateri so mi v teku zadnjih 6 tednov pisali, ter za pojasnila vprašali, naznanjam, da mi ni bilo mogoče vsled prevelike zaposlenosti vsim odgovoriti ter natančna pojasnila podati".
Kaj takega se ne bode več primerilo v bodoče. Imam sedaj pomočnika, kateri bode na vsako pismo takoj odgovoril kakor tudi vse potrebno po-1 jasnil.
Zajedno poživljam vse one cenjene rojake kateri so se na mene obrnili, ' da mi naznanijo v najkrajšem času so li kupili zemljo kje drugje ali še ne. Za obvestilo zadostuje dopisnica.
S pozdravom na vse
Ignac Česnik,
P. O. Willard, Clark County, Wis.
Brez klobukov — najnovejša moda za gospode.
V Parizu so začele hoditi letos mnoge modne dami brez klobukov. Posnemati so jih sedaj začeli tudi že moški. Po boulevardih in cestah hodijo najfinejši gospodje gologlavi. Vsi so lepo počesani in po njihovi zunanjosti je videti, da njihova najnovejša moda ni nastala morebiti zaradi kakih praktičnih razlogov. Viasuljarji so kot spretni ljudje znali takoj izkoristiti za-se novo modo in danes se vidijo po pariških boulevardih prava čuda raznih frizur, kakor tudi mnogo takih gospodov, ki nosijo lasulje zelo umetniško počesane, kakor da so iz pravih las.
Za kratek ča s.I
S
Natančen račun.
Sedaj sem preračunil, da če še nadalje tako hujšam in se sušim, tedaj zginem dne 20. jan. prih. leta.
Sodnik: “Vi, malopridnež, zdaj ste že četrtokrat ukradli črevlje. Zakaj?” Toženec: “Ker mi še dozdaj noben par ni bil prav.”
eno krono. Kmalu se vrne brez naročenega.
Častnik: “Kje imaš klobase in pivo?’ Sluga: “Javljam pokorno, srečal sem g. stotnika, moral sem salutirati, zmešal sem krone, a zdaj ne vem, za katero naj kupim klobase in za katero pivo.”
Dober dokaz.
“Kakor sem že večkrat rekel, Jože, človek si mora prizadevati, če hoče kaj imeti, drugače ne gre! Jaz nisem imel nič za usta in nič obleči, ko sem pred štirimi leti sem prišel, sedaj pa, hvala Bogu, imam že 1200 kron — dolga!”
Če Vi dobite moža, je to naravni zakon, če je pa on z Vami srečen, je pa slučaj.”
_ Pri vojakih.
Korporal: “Vojak, kadar je na straži, ne sme svojega mesta zapustiti pod nobenim pogojem. Vzemite si za vzgled rimskega vojščaka v Pompeji, ki je stal na straži pred hišo svojega poveljnika, ko je Vezuv metal iz sebe ogenj, kamenje in žlindro, in se ni ganil, čeravno ga je žlindra zalila, dokler ga niso čez osemnajsto let odkopali!”
Poštar: “To pismo je pretežko za znamko po 10 v, morate še eno znamko prilepiti na pismo.”
Jaka: “Potem bo pa še težje.”
Častnik (ki se hoče odpeljati z vlakom a mu ni znan vozni red, zjutraj strežaju): “Idi pogledat na kolodvor, kedaj se danes odpelje zadnji vlak!” Častnik nestrpno čaka celi dan, a sluge ni nazaj. Vrne se ob yz\2. ponoči. —
Častnik: “Tepec, kje si bil?”
Sluga: “Gospod poročnik, ravno zdaj se je odpeljal zadnji vlak za danes.”
Častnik (slugi, ki je pri pameti bolj počasen): “Tu imaš dve kroni. Za eno mi kupi klobas, za to drugo pa piva.” Sluga odide držeč v vsaki roki
Že še pride.
Natakar gostilničarju: “Gostje se pritožujejo, da je bila juha neslana!” Gostilničar: “Naj potrpe, da jim prinesem račun!”
Ni prav slišal.
Profesor učencu: “Povejte mi, kako se izračuni obsežek trivogelnika!” — Učenec (mrmraje):	“Je profesor
pravi osel! Kako naj jaz to vem!” Profesor: “No, povejte še enkrat — znabiti je bilo prav!”
Naravni zakon in slučaj.
Gospodična: “Jaz še sedaj ne morem prav razumeti, kaj je naravni zakon in kaj je slučaj.”
Gospod: “Vam bom povedal vzgled:
Drag pozdrav.
Če ti reče zdravnik: “Dober dani”, te stane štiri krone; če ti pa reče advokat “Lahko noč!”, te stane lahko pol premoženja.
Učeno povedano.
Profesor kmetijstva: “To stoji, da kmeiovavec brez živinske soli ne more živeti.”
Se lahko pomaga.
Berač: “Dajte mi par vinarjev!” Gospod: “Pa jih bodete dali za
šnops!”
Berač: “Dajte mi krono, potem bom pa pil vino!”
Pravi Piano Klub
Zadnji teden smo vpisali 50 članov.
Vpišite se zdaj predno se klub št, 2 napolni
$1.00 privede ta krasen klavir v vašo hišo.
$1.00 na teden; tekom 138 tednov, ga plača.
KOT ČLAN KLUBA DOBITE BREZPLAČNO: pouk v godbi za eno leto, uglasbo dve leti, stolec in držalo not, premembo klavirja tekom treh let,'brezplačno klavir v •lučaju «mrti. Če bi član umrl predno je klavir plačan, damo njegovim dedičem pobotnico, da je klavir popolnoma plačan.
Za deset let jamstvo zastonj.
Jamči se po tovarni, ki je vredna tri milijone dolarjev. To je najlepša, najpo-šteneja in najprimerneja ponudba, ki se je še kdaj nudila občinstvu v Jolietu.
Ako imate otroke radi, ali morda sami želite pouka v godbi, ne opustite te prilike temveč takoj se vpišite v ta klub. Zadnjo pomlad nismo mogli dobiti dovolj klavirjev in več članov je moralo čakati po par tednov. Vpišite se v klub danes, ker zdaj lahko dovedemo klavir v vašo hišo takoj, in začnemo s poučevanjem ta teden. Kot član kluba pa niste primorani izbrati si $139 klavirja. Lahko si izberete, če hočete, klavir za $165, $200, $250, $350 in $650.
Pomnite — tu ni nič posebnosti.
Pri nas ne poznamo izgovorov, ker storimo vse tako kot obljubimo. Vsak naš odjemalec postane naš oseben prijatelj. Kot član kluba si prihranite lahko $150 na kateremsibodi klavirju v naši prodajalni. Vpišite se danes!
Steger Piano Store
121 N. Chicago St., Crystal Stairs Theatre Bldg., Joliet, 111.
Odprto zvečer do 9. ure.	Chicago telefon 2797.
Vsak član kluba, ki vplača takoj ko se vpiše vsoto $25 TocfAtlj littd lUUJ bo dobil pravi diamantni prstan za moškega ali žensko, Adb lUlIJ