Mussolini ustvarja novo krizo iz Jugoslavije Odločna beseda ljubljanskega dnevnika o debati glede zemljevida, ki je baje visel v kabinetu bivšega finančnega ministra in sedanjega predsednika Francije. — Druge vesti. VPRAŠANJE OTOČIJ Nizozemske posesti tvorijo Z(ja problem. krel žal Tokio, Japonska. — Glede n& otočja, ki ga lastuje Nizozem- ' ^ ska na Dalj njem vzhodu, ka- j, tero je znano pod imenom Ni- ^ ' zozemska Vzhodna Indija, je J)0' postal položaj med raznimi ^ velesilami dokaj napet, ko se ^ zda) Nizozemska sama bori za svojo neodvisnost. Nevarnost obstoja, da bi utegnilo priti zaradi tega otočja do spopa- be da, kajti zasedla bi ga rada ^ Japonska, enako pa tudi An- ' "j glija, da ga vafdj4 pred Ja-ponsko. Ni izključeno, da bi blo se ne vpletla vmes tudi Ame- ^ rika, kajti njej je mnogo le- oge žeče na tem, da ostane to o- gja točje neodvisno, ker iz njega , uvaža dosti važnih produktov. -o-- PLEN NAZIJEV IZREDNO • BOGAT Washington, D. C. — Tu- ita kajšnji vojaški krogi trdijo, je da se je Nemčija z zadnjimi mi ' pridobitvami noyih dežel iz- št\ redno ojačila, ne samo strate- va - gično, marveč tudi v pobija- re ) nju angleške blokade. Tako je dc - na Danskem prišla v posest in ■ treh in pol milijona glav živi- te / ne, na Norveškem pa poldru- m - gega milijona. Povrhu tega. je so v dobila tamkaj na tisoče sod- p; o čkov olja, ki je za Nemčijo g] •i tako dragoceno. Kakor se ts* Li a di, je imela samo Danska olja e toliko, da bo z njim založena F )- Nemčija skozi celo poletje. Še e več pa ga je imela Norveška, i, katera ga je nameravala upo- n i- rabiti v svoje lastne vojaške se gvrhe. Ako pridejo naziji zdaj y i- do popolne kontrole nad Bel-d gijo in Nizozemsko, ;bodo s d li tem pridobili še veliko večje g e- bogastvo. j ih -o—-— r li- VOJNA S POMOČJO PADAL . l1:i Pariz, Francija. — Ob na-ie padu na Belgijo in Nizozem-11' sko se naziji v velikem obse- 1 gu poslužujejo nove vrste bo- ; ^ jevanja, namreč, da potom i padal spuščajo iz aeroplanov aj- vojake v ozadje za sovražno >fet fronto. Tako poročajo iz *Rpt-bv. terdama, da so bili tamkaj v iu- zraku dobesedno celi roji nem-po- ških aeroplanov in padal. Ka-ito. kor se trdi, se Nemci pri tem poslužujejo civilne obleke, ali pa celo uniforme nizozemskih >tni in belgijskih vojakov. Franco-po- ske oblasti so zagrozile, ako njo se bo to zgodilo tudi v Fran-ad- ciji, bpdo taki vojaki, ako bo-po- do ujeti, brez usmiljenja u-za- strel jeni. Iz Nemčije pa je na-da- sprotno prišlo svarilo, ako bodo sovražne države podvzele n?«TGorsJ**. CleveL?nd Z-22 'mJ AMERIKANSKI SLOVENEC == 12 N Binkošti ______________L ,, n ILOVKNBH 13 p Servacij ^ ggjrj BEQY3EKSKI UST S3 OT3KIK1 list v i t s lvon'fTZidor n m - w mm t* mm - ia & 'SSS^ 8 P STS&m GLASILO SLO?. KATOE. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GESSILO OKUŽBE SV. DRUGJEV TOEIETUV3, P ^U^E SV WTOHOKT5 » AMERIŠKIH« CHICAGI; ZAFADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. . J 1 (Official Organ of four Slovenian Organization!\ _ ŠTEV. (NO.) 94. CHICAGO, ILL., SREDA, 15. MAJA - WEDNESDAY, MAY 15, 1940 __ LETNIlT(VOL.) XLIX. ZAVEZNICI GR0MAD1TE OGROMNO ARMADO V BELGIJI Bitka utegne biti odločilna Angleške in francoske čete vro v Belgijo. — Naziji imajo tamkaj ogromno armado. — Doslej je prednost na strani nazijev. — Bitka morda odloči izid cele vojne. Bruselj, Belgija. — Obe bo- n jujoči se sili, zaveznfiška in P nemška, se zavedate, da uteg- r ne sedanji spopad v dveh na- z padenih državah, Nizozemski h in Belgiji, zlasti še v zadnji, r imeti odločilni pomen za na- t daljnji potek vojne, ako že ne za odločitev vojne same, q kot take. Anglija in Francija j veste, ako me (boste ustavili prodiranja nazijske armade v Belgiji, potem ste direktno o- , groženi njuni državi sami, ; nasprotno pa so tudi Nemci, ' kakor se zdi, zastavili vse svo-je karte na izid sedanje kampanje, ker bi imel poraz za nje nedogledne posledice. Razumljivo je zato, da ste obe • stranki vrgli zdaj na to fo to glavni del svojih najboljših : sil......._ ..... O gibanju čet, bodisi na tej ali na drugi strani, vlade popolna tajnost. Ve se le toliko, da iz Anglije in Francije vojaštvo naravnost vre v Belgijo. Da mera biti pa tudi- Nem-1 cev i.a tej fronti "kot listja in trave," je več kakor verjetno, ko se je nazijsko poveljstvo samo izrazilo, da bo tukaj prišlo do take bitke, kakor je svet še ni viclel. Do ponedeljka so bili Nemci še vedno v očividni premoči, kajti s svojim nenadnim vpadom, pri katerem ne štedijo niti z moštvom, niti z vojnim materijalom, se jim je posrečilo, da so napravili velik su- ..........mi nek naprej, predno ste mogli \ Anglija in Francija organizi- 1 rati svojo ekspedicijo. Kak re- i zultat pa bo rodila bitka ob j koncu, se zna videti, kakor se ] računa, tekom kakih dveh ( tednov. : Nemci, kakor že poročano, so si iz vspga početka zasidra- ' li močne postojanke v notranjosti obeh dežel s pomočjo ^ čet, ki so jih spustili s padali. Tako so te čete zasedle nizo-| zemsko mesto Rotterdam in v ponedeljek se je poročalo, da ' je ena kolona, prodirajoča po suhem, že dosegla stik' s to posadko. Druge čete, prodirajoče od severa, pa so dosegle obalo Zuider zaliva, v Belgiji j pa nadaljujejo Nemci svoj pohod skozi vrzel, ki so jo s "skrivnim 'Orožjem," kakor trdijo, zasekali skozi glavno belgijsko obrambno črto pri Liege, ter so bile njih prednje straže v ponedeljek oddaljene iod Bruselj a samo 45 milj. i V Londonu je v tem kritič-, nem trenotku prejela v pone-) deljek nova vlada, ki ji na-j čelu je Churchill, enoglasno i zaupnico od parlamenta, pri čemer je Churchill opozoril - prebivalstvo naj se pripravi , na vse, češ, da nima zanj ni- - kake druge obljube kakor d "kri, garanje, solze in znoj." n Podobno, kakor prej Nemci, se je tudi o'n izrazil, da se bli-i- |ža največja bitka v zgodovini. -O- Jugoslavija deluje za balkansko zvezo Belgrad, Jugoslavija. — Ju- o goslavija je podvzela vneto s delo, da spravi celi Balkan v pod podobno protekcijo Rusi- i je, pod kakpršno se je ona sa- 1 ma deloma že postavila, delo- < ma pa vodi še pogajanja za r njo. Njen načrt, ki ga je izde- t lala skupno z Rusijo, je ta, da t se vse štiri države Balkanske ] zveze, namreč ona sama, Ru- i munija, Grčija in Turčija, i zvežejo v čim najtesnejšo gospodarsko sodelovanje ter nato skupno sklenejo gospodarski pakt z Rusijo. Ta predlog bo stavila Jugoslavija na zborovanju Balkanske zveze, ki se bo otvorilo tukaj 27. maja. Pogajanja, ki jih je doslej vodila Jugoslavija z Rusijo, imajo ugoden rezultat. Zadnjo soboto zvečer se je sklenil in podpisal v Moskvi trgovinski pakt, ki pa je le nekaka priprava za nadaljnje korake, katere imate obe državi v načrtu. Njun cilj je, da se Balkan osamosvoji v gospodarskem oziru od drugega sveta in se za svoje potreb« obrne na Rusijo. Sploh je Ru- p< sija pokazala zadnje dni ži- al vahno zanimanje za Balkan g; in, kakor se poroča, je posla- z la vsem evropskim velesilam k opomin, tnaj nobena od njih si ne skuša tamkaj ničesar za- p četi. Da namerava Rusija na- z stopiti tukaj v resnici tudi v d političnem in vojaškem oziru, ji se razvidi iz priprav za voja- p ška pogajanja z Jugoslavijo, s ki se bodo otvorila v Moskvi > v kratkem. ' -o- ) - ZAVEZNICI NAROČILI ŠE 3 VEČ AEROPLANOV Washington, D. C. — V j zadnjih par dneh ste Anglija ), in Francija vložili v Ameriko l- naročilo za več kot 2000 na-?- daljnjih bojnih aeroplanov. S tem znaša njih skupno naro i- čilo v zadnjih mesecih za nad 3- 4000 aeroplanov. Pričakuje vi se, da se bodo ta naročila še ?e zviševala, kajti zaveznici se o- baje nameravate v tem oziru y& čimdalje bolj naslanjati na be Ameriko. ZAHTEVAJO MOČNEJŠO ] OBRAMBO Washington, D. C. — Zdaj, J ko se je Evropi začela resnična vojna, so mnogi krogi pričeli povdarjati nevarnost, katera preti Ameriki. Pri tem trdijo, da je Amerika vse pre- j I malo pripravljena za resnejši položaj. Tako se je neki poslanec izrazil v nedeljo, da imajo Zed. države le nekako papirnato obrambo,* ki bi ni- • kakor ne vzdržala napada. Amerika je danes tako nepripravljena, kakor je bila v 1917, je dejal, in vzeti utegne dve leti za potrebno ureditev. KRIŽEMJVETA — Bukarešta, Rumunija. — Bivši poljski zun. ministei Beck je še vedno v internaciji 'na Rumunskem. Zadnje dni i se je govorilo, da bo odpotoval na Francosko, toda načrt | se je izpremenil iz nepojasnjenega vzroka. —. Čungking, Kitajska. — j i Neki kitajski govornik se je I zadnjo nedeljo izrazil, da je japonska bojna črta v srednji Kitajski . razbita ter, un Se? Japonci v zmedi umikajo in pu-. ščajo pri tem za seboj obilico vojnega materijala. " — Stockholm, Svedsl ca. — V s 1 e d velikih transportov nemških čet ob obali je Šved-- ska ponovno alarmirana. Ka '- ko ogrožena se čuti, kaže u-t- kaz. izdan od vlade v nede-o ljo, da mora biti cela dežela fi ponoči zatemnjena, il -o- ANGLIJA POLOVILA NEM-ŠKE NASELJENCE London, Anglija. — Na taj- gi no povelje, ki je bilo izdano nj koncem tedna, so oblastni or- xu gani polovili Nemce in Av- tr strijce, kateri so prebivali v ni vzhodnih delih Anglije. Te- g< kom nedelje so jih postavili v d internacijo okrog 3,000. V to čl so vključeni vsi moški, stari tj ocl 16 do 60 let. Povod za ta d i korak je dal strah, da bi te t< osebe morebiti ne tvorile tako- ]N zvane "pete kolone" in bi ne v pomagale nazijslcim četam, k ■ ako bi se te spustile nad An- r i glijo s padali iz zraka, kai; se s z dokajšnjo gotovostjo priča- d i kuje, da se bo zgodilo. Pod g i strogo nadzorstvo pa so bili t - postavljeni tudi drugi t u j e- \ - zemski moški, tudi iz takih v držav, ki so zvezane z Angli- 1 i, jo. Vsi taki se morajo prijaviti policiji vsak dan, ter se ne ), smejo voziti s kolesi ali avtom. ; -o-- NEWYORŠKA RAZSTAVA ZOPET ODPRTA New York, N. Y. — Tukaj-. šnja svetovna razstava zopet sprejema dotok obiskovalcev. V Razstava, ki se je vršila, ka-ja kor znano, že lani, se je po-to novno otvorila zadnjo soboto. a- -o- S IZREDNO SREČO IMEL •o Des Moines, Ia. — 42 letni ad Keith Bown se lahko res polje naša z izredno srečo. Zadnjo še soboto je padel iz 11. nad-se stropja nekega hotela, a po-iru šlcodbe, ki jih je pri tem za-na dobil, niso smrtnonevarne, da-si resne. Podvzema razne alarmantne korake, da drži v pozornosti Anglijo in Francijo. — M ladina v Rimu izvajala napade na vatikanski list. _ ^ C ^ " |l I Rim, Italija. — Potem, ko je svojemu zavezniku Hitlerju tako uspešno pomagal, da je (); z ustvarjanjem umetne krize £ na Sredozemlju odvrnil pozor-nost Anglije in Francije od Nizozemske in Belgije, je zdaj Mussolini, podvzel nove b kretnje, da bo še nadalje dr- ^ žal zapadni državi privezani c ha Sredozemlje. ^ Velika važnost se je pola- ^ gala na Mussolinijevo odredbo, ki jo je izdal v nedeljo, j po kateri se morajo italijan-ske utrdbe v Alpah, ob francoski meji, še znatno ojačiti. ^ Dalje se je "duce" vozil v svo,- .. jem aeroplanu, katerega sam ^ pilotira, od ene obrežne utrd- g be do druge v svrho inšpekci- * je. , Italija se pripravlja, da bo f delala Angliji sitnosti tudi pri f blokadnem pregledovanju la- ( dij pri Gibraltarju. Razne , osebnosti se izražajo, da po-" staja angleška "kontrabant- ^ 1 na" kontrola čimdalje bolj ' nadležna in zelo je verjetno, , da se ji bodo italijansko ladje pričele upirati. Značilen incident, ki kaže - italijansko razpoloženje, se >j je pripetil koncem tedna v Ri-i mu. Mladina, predvsem dija-štvo, je podvzela pogon proti i- vatikanskemu listu Osservato-i- re Romano. Sli so od stojnice e do stojnice ter ga zaplenjali >t in ga o'benowu tudi trgali čita-i- teljem iz. rok. Ta list je bil i- namreč edini v Rimu, ki je oble sodil nazijski vpad in priobčil 1- papeževo poslanico vodilnim io glavam Belgije,Nizozemske in Luksemburške. i ti -n—- . i FRANCIJA PREPOVEDALA , IGRE NA PROSTEM Pariz, Francija. — Zaradi nevarnosti zračnih napadov so francoske oblasti prepovedale < vsake vrste zbiranja ljudi na prostem. Iz tega vzroka se tu-' di več ne smejo vršiti nikake športne igre, ker pač privabijo gledalce. Tako ni več niti nogometaških iger, niti konj- - sluh dirk. V Parizu samem je - izdana nadaljnja odredba, po - kateri se morajo vsi javni lo-• kali, kakor kavarne, restav- - ranti, gledališča, itd., zatvo-n riti že ob 11. uri zvečer. V , --O'- o SUMIJO NAZIJSKI TRIK U Bruselj, Belgija. — Sirom V cele Belgije so bili na raznih točkah nabiti lepaki, na ka-terih se je oglaševala neke ^ vrste kava. Kakor pa se trdi, so bili ti lepaki v resnici ne-kaki zemljevidi, ki so jih pri-lepili nazijski pristaši za upo-t0 rabo Nemcev. Ljudje so v res- n" niči trgali te lepake. ki spravljajo "kontirobant" , ljudi čez mejo. t^mNAs , 8rjzksfz ssKicaif-.iTsa «sa unitso k'eatobs syndicate, Stran 2 AMERIKANSKI SLOVENEC Sreda, 15. maja 1940 Amerikanski Slovenec Prti in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891, Izhaja vsak dan račun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. ftdaja in tiska i EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina! Za celo leto Za pol leta _ Za četrt leta Za Chicago, Kanado in Evropo: Za cpto leto_______$6.00 Za pol leta , _3.00 Za četrt leta____________ 1.75 Posarnajna itevilka---------- 3.c . i. ., , The first and the Oldest Slovene Newspaper in America* {Established 1891 Issued &ily, except Sunday, Moo-day and the day after holiday«. Published by; EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak, Rd., Chicago Phone: CANAi, 5544 Subscription: For one year ________________ For half a year____ For three months________ Chicago, Canada and For dne year For half a year For three months Single copy_____ Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo WSj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov ured-niitvo ne vrača. Ehteted as second class matter, November 10, 1925 at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Ali naj male države izginejo? žavam zgled duhovne veličine, ki jim koristi več nego kupi zlata., Okrepila jim je vero v same sebe. Slovenci smo člani krasne jugoslovanske države. Jugoslavija ima vse predpogoje za veliko bodočnost. V njej, in samo v njej, imamo Slovenci poroštvo, da bomo kot narod ostali, da bomo živeli in se razvijali. Burna in težka je naša preteklost. Toda s polnim prepričanjem lahko pritrdimo besedam našega narodnega voditelja dr. Korošca: "Mirno in z optimizmom zremo v bodočnost. Če smo se obdržali skozi stoletja brez lastne države, nam bo toliko laže v Jugoslaviji, kjer smo svojo usodo navezali s srbskim in hrvatskim narodom. Ce so se nam neprijazne sile podvojile, smo mi svoje podesetorili. Pot našega naroda se šele začenja. Ne v zaton, temveč v življenje, z vero v Boga in samega sebe!" > Pod zgorajšnim naslovom je objavil mariborski "Slovenski Gospodar" zanimiv uvodnik, v katerem temeljito dokazuje upravičenost obstanka malih držav. Ker bo članek gotovo marsikoga zanimal, ga prinašamo dobesedno v ponatisu tudi našim čitateljem. Glasi se: "V zadnjih letih in mesecih je bila izbrisana iz zemljevida Evrope cel^, vrsta malih držav. Izginila je Albanija, Avstrija, Češka, Poljska; komaj se morejo še imenovati samostojne države Estonija, Litva-, Letonija; komaj se je za silo rešila Finska, Zato marsikdo, ki gleda na ta strašni razvoj zadnjih dni in vidi, kako velike države požirajo male, klone glavo in se sprašuje: ali ima še sploh pomen, da se male države bore za svoj obstanek? Tako vprašanje izvira iz malodušnosti. Malodušnost pa je vedno nevarna, je vedno pogubna. Saj vendar vkljub vsemu ne sme biti mesta za malodušnost. Male države so vedno obstojale in bodo obstojale, zato, ker so potrebne. Tudi male države imajo svoje poslanstvo v božjih načrtih. Pamet in zgodovina nam pravita, da je poslanstvo male države velika zgodovinska resnica. Prav male države so cesto storile za pravi napredek človeštva več kakor veliki državni orjaki. Res, da male države ne morejo izvrševati v takem obsegu del tehnike, kakor velike. Ne morejo graditi toliko železnic, toliko tovarn, ne izdelovati toliko blaga in orožja vseh vrst. Pa saj to tudi ni glavni pogoj za srečo in pravi napredek narodov, kakor nam dokazujejo ravno današnji časi. Večjega pomena so velika dela duha. In tu, v kraljestvu duha, se mala država lahko meri z veliko. Mala država je za to v nekem oziru celo bolj sposobna kakor velika. In v tem je tudi njeno pravo poslanstvo, njena moč in njeno poroštvo obstanka. Dva znaka ima mala država; da je prava država, in da je majhna- Ker je torej majhna država, ne more misliti na to, da bi si podjarmljala drage države. To jo nagiblje, da živi bolj sebi in svojim potrebam. Zato ima tudi čas, da se lahko veliko bolj briga za lastne državljane, ker ji ni treba izgubljati energij za osvajanje tujih ozemelj. Državljani male države imajo radi tega često večje blagostanje kakor državljani velike držve. Poglejte malo Švico in ogromno Rusijo: noben švicarski kmet ne bo menjal z ruskim mužikom. Seveda je vse, kar zgradi človek na svetu, ogroženo. To velja še posebno za malo državo. Malo državo lažje ogroža močnejši sosed, lažje pa se ogroža tudi sama. Tega se mora mala država zavedati in iz tega si mora vzeti nauk za svoje ravnanje. Mali državi je najbolj potrebna notranja in zunanja strnjenost. Dati mora svojim državljanom veliko svobode, da more vsakdo razviti vse svoje sposobnosti. Ravno njena majhnost zahteva, da se dejavnost vsakega njenega Člana razvije do najvišje mere. Mala država mora na majhnem prostoru dosegati čim večje učinke. Zato mora biti v mali državi izrabljen vsak košček zemlje, vse njeno gospodarstvo mora biti premišljeno, vse delovne sile morajo biti mobilizirane. V mali državi se ne sme nikdo skrivati ali kujati v kotu, ne sme ni-kclo biti brez dela. Brezposelnost je za malo državo po-gubnejša kakor za veliko državo. Skratka, mala država živi iz zvestobe do same sebe. Če se zaveda svojega poslanstva, svoje notranje moči in zunanje majhnosti, pa iz tega uravnava svoje življenje, bo ostala, bo živela in bo nenadomestljiva. Mala država je življenjski prostor in sola za prave značaje, za ljudi, ki se znajo podrediti skupnosti, ki pa ostanejo vendar samostojne, svobodne osebnosti z globoko razvitim čutom odgovornosti. Kakšno poslanstvo more izvršiti mala država, za to imamo v zgodovini sijajne zglede. Spomnimo se iz davne preteklosti male države Atencev. Iz nje so izšli velikani duha, katerih luč bo svetila človeštvu do konca sveta. Spomnimo se, kako je v prav naših dneh mala finska država, s svojim junaštvom, s, svojo veličastno ljubeznijo do domovine, dvignila ugled malih držav. Dala je malim dr- IZ ŽIVLJENJA CLEVE- LANDSKIH ROJAKOV Cleveland, O. Vesele in žalostne vesti se vrste po naselbini, kakor se vrstita dan in noč neprenehoma na novo. V stolpu zvoni in naznanja zdaj prihajajoče vesele pare ki prihajajo k poroki, zdaj jim sledijo pogrebi. — Zadnjo soboto 4. maja je bilo v cerkvi sv. Vida za po-vrstjo: štiri poroke in en pogreb, ki je prišel na vrsto šele ob 12. uri dopoldne. Dobro da imamo štiri gg. duhovnike, da ni treba najemati stranskih. — Pogrebov je vedno preveč med nami. Izumiranje ljudi je le preštevilno. Ne odhajajo pa samo taki, o katerih bi po človeški sodbi mislili, da so prej kot drugi pripravljeni za odpoklic s tega sveta, zaradi šibkega zdravja ali starosti, ampak odhajajo ljudje srednje starosti, v dobi svojih močnih let, ki bi po naši sodbi še ne smeli odhajati od nas. — V teku dobrega tedna so bili samo potom našega pogrebnega zavoda odpravljeni štirje taki sprevodi mladih mož, v starosti med 36 in 44 let. Bili so John Galič, Ciril Zorman, Frank Skuly in Frank Suhadolnik. Zadnji je vzbudil veliko zanimanja in simpatije med rojaki, ker je bil sin pionirske trgovske družine, star šele 36 ietin neože-njen ter up svojih staršev. Bil je dika med novo generacijo in vzgojen v katoliškem duhu, da ga je moral vsakdo spoštovati, ki ga je poznal. Pred nekaj leti mu je oče Frank Suhadolnik izročil v o-skrbo trgovino z obuvali. Oče je namreč v tej trgovini že 41 let in je ves izčrpan, odkar ga je zadnja leta pograbila bolezen. Zato je izguba sina, na, katerega je stavil vse svoje upanje za očeta in mater še toliko hujša. Sin je bil rojen v Ameriki, pa je bil dober Slovenec in ljubezniv napram vsakemu. Vzrok smrti je bil srčna hiba, ki danes pokosi toliko žrtev, ne glede na njihovp starost. Druga občutna izguba je v družini pri Zormanovih. Ciril Zorman, ki je podlegel v starosti 41 let, je bil sin blago-pokojnega očeta Johna Zor- blagopokojne Mrs. Ivane Scl-nikar, ki je s svojim soprogom Mihaelom pred nekaj leti tudi slavila zlato poroko. Njegova boljša polovica Mrs. Josephine, rojena Matzele, je bila rojen* v Limfelduv blizu Ko-jevja. Poročila sta se 18. maja 1890! v Reki (Fiume) v ta-mošnji dekanijski cerkvi. Iz njih življenja vemo, da sta bila gospodarsko marljiva že v domovini in tudi pozneje v Ameriki. Zlatoporočenca imata poleg številnih otrok še 18 \ mikov, veliko sorodnikov in prijateljev, ki gim vsi želimo še mnogo srečnih let. A. Grdina -o- DAROVALCI ZA DOBRO-POLJE Pueblo, Colo. Kot je znano, smo tukaj nabirale prostovoljne darove za Marijin oltar za Dobrepo-lje v stari domovini. Ti, ki so darovali, so sledeči: John Qorsich, Mary Iiegler, $2.00. — Po $1.00 so darovali; Josephine Meglen, Joseph Godec, Matt Novak, Rozi Levstik, Amalija Koče-var, Cecilija Stebla j, Mary Zupančič, Joseph Snajdar, John Kastelic, John Germ, Joseph Prijatel, mana, znanega organista in brat pesnika Ivana Zormana. Tudi njegova smrt je posledica srčne hibe. — Frank Skuly je imel raka v grlu, ki je strah vsem ljudem in ki tudi strašno gospodari nad življenjem ljudi. — John Golič je umri v Madison, O., kjer je vrsta slovenskih farmarjev. Človek bi mislil, da je zunaj na kmetiji, j j0hn perko, kjer je vse polno svežega zra- Anton Babich, Katherine ka, kjer ni zakajenih tovarn, )Knap, Pavel Rush, Joseph Er- družba vesela z dbiskom zalega mladeniča princa Sikri, zlasti mlada dekleta kažejo veliko zanimanje zanj. Princ se zagleda v posebno koraj-žno dekle. Njegovo izvenred-no lepo obnašanje, nasprotno pa njegova resnost, povzroči pojazen v dekletu in prsstra-šena od njega zbeži. Naposled se princ zaljubi v grofovo nečakinjo krasno deklo Milost. Večer tretjega dne se ' Princ polagoma pirpravlja nazaj... Zal mu je, da je obudil ljubezen v vitkem dekletu Milost in ko pride deklica pred njega se on ne more več premagovati in vpričo vseh izpove, da se hitro bliža konec njegovi človeški osebnosti in zdajci vsi zagledajo v njem obličje smrti toda Milost gre k njemu, in v presenečenje vseh zatrdi, da ga je vedno videla kakor-šen je sedaj ter ga objame. Vsi igralci so izvrstno nastopili in povečani oder je omogočil ureditev krasne grajske dvorane. bolj varen življenja. Toda, kakor vidimo, tudi tam smrt pobira in kosi. Tako nismo nikoli in nikjer brez skrbi pred koščeno ženo. — Naj vsi omenjeni, po trpljenju in kratkem življenju na tem svetu, sedaj njih duše onstran groba uživajo večni mir in počitek, ker tukaj, miru in zadovoljstva srca ne vživa nihče pod soncem. Vsi smo ustvarjeni za to, da nekaj časa živimo tukaj, potem pa moramo zapustiti ta svet. Začne se večno življenje, popolnoma drugačno od današnjega. Bog ga daj srečnega vsem! Samo živeti ta krajek čas na tem svetu, bi bilo za človeka premalo. V tem vrvenju sveta sploh življenje ni življenje, ampak le hrepenenje in vrvenje brez zadovoljstva. Radi tega ne smemo imeti strahu pred smrtjo, ko je smrt le vrata v boljšo bodočnost, kamor so odšli že milijoni naših prednikov in kamor bodo danes ali jutri, ali čez nek{ij let odpremili vsakega izmed nas. Tam je, ali bo, riaš pravi stalni dom. Blagor njim, ki so v Gospodu zaspali! Ne samo vesele poroke in tužni pogrebi, se vrše v naši slovenski cerkvi, tudi drugačna veselja, kot zlate poroke, se tu in tam pojavijo. ,Tako bo zvon fare sv. Vida v kratkem zopet oznanil da bota stopila pred oltar za zlato poroko Frank in Josephine Svi-gelj. O omenjeni pionirski družini je vredno malo več o-pisati, kar bote prihodnjič brali. Za danes se omejim le na kratke podatke. Zlati ženin, tako ga lahko imenujemo, je doma iz vasi Goričice, fara Preserje,po domače Bhov Francelj. V Waukeganu in Dogodki I med Slovenci po Ameriki So. Chicagi, je vih poznancev. javec; Frank Miklich, Anton Glach, James Stupnik, Steve Ogulin in John Prijatel. — Po 50c so darovali; Joe Jeršin, Joe Zabukovec, Joe Germ, Johanna Puntar, Mary Babnik, Frank Skul, Mary Novak in Gabriela Trontel. Vsega skupaj se je nabralo $82.00, za kar prav lepa hvala vsem, ki ste tako dobrodušno darovali. Naj vam Marija, za katere oltar ste prispevali, povrne z vsem dobrim za dušo in telo! — Lepa hvala tudi Mr. Johnu Levstik, ki nas je s svojim avtom vozil okolu! Rose Levstik in Josephine Meglen, nabiralki PESTRE NOVICE IZ SLO VENSKEGA "RIMA" V AMERIKI Joliet, 111. V nedeljo, dne 21. aprila, smo videli krasno igro "Smrt na počitnicah." Vsebina igre je na kratko tako-le: V gradu grofa Lamberta se nahaja družba mladih ljudi, kateri so vsi iz sebe, kajti, malo prej je nekaj izmed njih uteklo smrti v avtomobilski nesreči. Tej resno-veseli družbi se pridruži še nekaj parov, katerim se je zdelo, da jim je vedno sledila neka senca na potu semkaj. Pozneje se podajo vsi k počitku in le grof Lambert sam zaklepa duri, ko nenadoma zagleda pred seboj suho postavo smrt. Smrt mu zabiča molčečnost in nato pove, da si je vzela počitnice za tri dni ker hoče poizkusiti življenje človeka na svetu. V ta namen prevzame na se osebo mladega princa Sikri, kateri je bil namenjen v grad na obisk in kateremu je ravno poprej končala mlado življenje. V tem času nihče ne umr-mnogo njego- je in v nobeni vojski ni smrt-On je bral jnih žrtev. Drugo, jutro je vsa V nedeljo 19. maja bomo videli igro "Micki je treba moža." Ta igra je jako smešna in je bila podana skoraj na vseh bližnjih slovenskih odrih, le pri nas je še ni bilo. Vloge so v rokah izkušenih igralcev, zatorej smemo pričakovati, da bo dobro podana. V nedeljo 26. maja bo praznovala Marijina družba 40 letnico. Družbo so ustanovili č. g. Šušteršič, s pomočjo č. sestre Ferdinande Stalzer. Oba. sta že v grobu, delo Marijine družbe je šlo pa nemoteno naprej in sedaj po 40 letih, se lahko ozre, ta družba nazaj in s ponosom pokaže velika dela, storjena za našo faro. Ogromno število iger in raznih drugih prireditev, šivanje cerkvenih prtov, božična razdelitev oblek in jedil revežem izdajanje malega mesečnika in še veliko drugih dobrih del, je vse zasluga Marijine družbe. Poleg tega je precejšnje število deklet stopilo v samostan, tako, da so naše šolske sestre skoro vse domače, bivše članice in pa tudi šolarke šole sv. Jožefa. Bivša članica Sestra Secunda Go-vednik je bila do letošnjega leta prednica naše šole. Po samostanskih pravilih je pa določena doba potekla in je sedaj premeščena. — V mesecu juniju pa bosta obhajali 25 letnico redovniškega življenja čč. sestre Roberta Simonich in Matthia Laurich, obe bivše članice Marijine dfužbe. Tukaj naj bo pa tudi omenjeno, da so naš č. g. župnik Father Butala, 'bivši učenec naše šole. Tako bi se nekako lahko reklo, da je naša fara samo-vzdržujoča. Naše šolske sestre imajo sedaj v svoji hiši mično kapelico, v kateri se daruje sv. maša po enkrat na teden. Za to gre velika zasluga Mrs. Mary Terlep katera se je potrudila in ves denar v ta namen nabrala. Na našem farnem parku so zopet začeli z delom. Kakor se sliši, bodo letos postavili dvorano, ki bo služila za plese in drugo prireditve. Naš č. g. župnik Father Butala, se Clevelandski bolniki Cleveland, O. — Iz bolnišnice se je povrnila na svoj dom Mrs. Helen Tomažič iz Vjneyard Ave. in se /dravi doma. — Pod domačo bolniško oskrbo se nahaja John Sustaršič na 7718 Isler Court, ki nui pa že gre na bolje. Smrtna kosa na vzhodu New York, N. Y. — V Ridgewood, L. I. je pred kratkim nagle smrti umrla zadeta od mrtvouda Mrs. Mary Gan-ser, rojena Roj an c, v starosti 76 let. Doma je bila iz Ihana pri Domžalah in je bila men-Ida prva slovenska slamnika-rica iz starega kraja, ki je prišla v New York že leta 1885. Zapušča moža, ki je nemške narodnosti, štiri hčere in dve sestri. Poroke v Milwaukee Milwaukee, Wis. — Ženin Ciril Kokelj in Emily Volger-muth. — Dalje se bota poročila 25. maja Albert Penne in Olga Muskatevc. Oba sta cerkvena pevca v cerkvi sv. Janeza Evangelista. — Obema paroma mnogo sreče v novem stanu! Še en grob Milwaukee, Wis. — Zadeta od srčne kapi je 8. maja nagle smrti umrla Mrs. Rose Fon. Zapušča žalujočega soproga, dva sina in eno hčer ter dve sestri tu v Milwaukee. — Naj ji sveti večna luč, družini globoko sožalje! — Zastopnica. Smrtna nesreča Rock Springs, Wyo. -John Omejc, Jr., sin Johna Omejca je med vožnjo z biciklom tako nesrečno padel, da je obležal nezavesten. Dasi so ga takoj odpeljali v bolnišnico, je poškodbam podlegel. Star je bil 16 let. ' Na operacijo So. Chicago, 111. — Na operacijo se je morala podati v "South Chicago Hospital" tukaj poznana rojakinja in soproga naročnika našega lista Amer. Slovenca Mrs. Antonija Stibernik. Operacijo je srečno prestala in se ji polagoma obrača na bolje. — Dobri ženi želimo skorajšnjega okrevanja in vrnitve na dom k družini! v resnici trudijo, da bi vse napravili za dobrobit fare in v par letih se vidi jako lep napredek v vseh ozirih. Na letni seji je bilo poročano, da cenijo zemljiške družbe naš park za $45,000.00 in vse/ to veliko delo je bilo storjeno z primeroma majhnimi stroški. Sami naši duhovniki in pa možje in fantje so pomagali. Drugo leto bo obhajala fara Sv. Jožefa zlati jubilej in v ta namen bo cerkev na novo preslikana. P. Laurich TARZAN IN OGENJ V THORU (Metropolitan Newspaper Service) i- Napisal: Edgar Rice Burroughs 2-115 "Potem, ko te enkrat( premagam, pa dobim Jannette BurtoiJ za ženo, kot darilo," pravi dalje Muugo. "Kaj, da dobiš Jannette za ženo, kaj misliš?" vzroji Perry. "K ».d ar se Tarzan in jijz spopadeta, jaz Tarzana takoj ubijem. Ahtca je pa odločila, da kdor bo zmagovalec, lipbi Jannette v dar." — "Ta dobra mispl je zrastla v gl^vi Dr. Wonga in Ahtea jo je potrdita," nadaljuje Mungo. Vtem se je pa Perry naglo ozrl v Dr. Wonga in jezno zavpil: "Kaj, ti si se izmislil tako bu-dalost in nesmisel? Ali se nč sramuješ pred samim seboj takega podlega dejanja?" Kitajec se nasmehne in reče: "To bo napravilo dvoboj šele pravzaprav zanimiv, ko bota oba borila za tako lepo premijo. Sedaj se bo Tarzan laliko pokazal." "Deset let svojega življenja bi dal, da bi ti mogel zaviti vrat," reče Perry. "Deset let," odvrne Kitajeci ko imaš le še nekaj dni, nato pojdeš k levom!" Ko se je Kitajec Dr. Wong obrnil v strm, se je Perry ozrl k Tarzanu in začel: "Ali misliš'da boš premagal divjaka Munga? Ti ga moraš premagati!" Tarzan pa odvrne: "Sedaj se bom boril kot še nikoli. Za jannette gre. Toda. takega močnega hrusta še nisem videk kot je velikan Mun£0." DA7ADI PogIej na številke P°Ie2 naslova in ] iUlUK! imena- Ako ie naročnina poteki* j obnovi jo in pomagaj listu J < ' __________________________'< AMERHCANSKI SLOVENEC wumimutMrnkMrnaamBBB^k Dr. Frank T. Grill ZDRAVNIK IN KIRURG, ordinira na 1858 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois od 2. do 4 pop. in od 7. do 9. zvečer. — Ob sredah in ob nedeljah po dogovoru. Stanuje na 1818 W. Cermak Rd. TeL v uradu CANAL 4955 — na stanovanju CANAL 6027 Sreda, 15. maja 1940 Stran 3 Zapadna J^Wh »7 I Slovanska ^ff LVČ Zdi DENVER, COLORADO Naslov in imenik glavnih uradnikoT UPRAVNI ODBOR: Predsednik: Leo Jurjovec, 1840 W. 22nd Place, Chicago, 111. Podpredsednik in mladinski nadzornik: Gpo. J. Miroslavich, 3724 Williams St., Denver, Colo. 2. podpredsednik: Frank Primozich, 1927 W. 22nd PI., Chicago, 111. Tajnik: Anthony Jeršin, 4825 Washington St., Denver, Colo. Blagajnik: Michael P. Horvat, 4417 Penn. St., Denver, Colo. Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatcher Bldg., Pueblo, Colo. NADZORNI ODBOR: Predsednik: Matt J. Kochevar, 328 Central Block, Pueblo, Colo. 2. nadzornik: Mike Popovich, 9510 Ewing Ave., So. Chicago, 111. 3. nadzornik: Joe Blatnik, 2609 E. Evans, Pueblo, Colo. POROTNI ODBOR: Predsednik: Frank Glach, 1036 E. 77th St., Cleveland, Ohio. 2. porotnica: Johanna V. Mervar, 7801 Wade Park Ave., Cleveland, O. 3. porotnik: Peter B. Golesh, R. D. No. 2, Box 143, Sandy, Utah. 4. porotnik: Joseph Skrabec, 412 W. New York Ave., Canon City, Colo. 5. porotnik: Frank M. Tomsic, 903 W. 6th St., Walsenburg, Colo. URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. Cermak Rd., Chicago, 111. Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glavnega tajnika, vse pritožbe pa »a predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem v odrasli oddelek, spremembe zavarovalnine, kakor tudi bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika. Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom dru- t gih narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo. J Kdor želi postati član Zveze, naj se oglasi pri tajniku najbhžnjega dru- , Štva Z. S. Z. Za ustanovitve novih društev zadostuje osem oseb. Glede j ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila j in potrebne listine. < SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO 1 ! IZ URADA GL. PREDSEDNIKA ZSZ. Sedanja mladinska kampanja ne napreduje tako povoljno kakor bi radi. Vsekakor pa, zgodovina naših preteklih kampanj jasno kaže, da je pretežna večina naših društev zelo počasna pred-no se pripravijo k resnemu delu. Tudi letošnja mladinska kampanja temu ni izjema. Vendar sem popolnoma prepričan da bo vsako posamezno društvo ob koncu prve polovice kampanje gotovo nekaj naredilo in pripomoglo do boljšega in lepšega napredka mladinskega oddelka. Od raznih društev mi je bilo zagotovljeno da bodo dosegli predpisano kvoto članstva do konca junija t. 1. Iz zadnjega poročila F. V. je razvidno, da se je do danes samo 7 društev aktivno priklopilo sedanji ml. kampanji. Seveda, to je samo začetek. Okoli Ely, Minn., Clevelanda, Jolieta, So. Chicage in Chicage je vreme bilo do sedaj bolj oblačno. Opozarjam pa že sedaj vsa društva na zapadu, da bo grozno zagrmelo nekega lepega dne in ko se bo popolnoma razjasnilo, potem se hočejo našemu dobremu članstvu na zapadu oči odpreti in sprevideli bodo, da ne bo dovolj samo z zavihanimi rokavi delovati v bodoče, tudi "rekelc in vestjo" bodo primorani v stran vreči, ako pričakujejo obdržati prvo bojno vrsto in pridobiti srebrno kupo. Mislim da ne bi bilo več kot prav da gori-imenovana mesta enostavno napove boj proti koloradskim društvom. Naročeno mi je namreč bilo, da naj javno sporočim koloradskim društvom, da nikoli več ne bodo imeli priliko si prisvojiti oz nazaj pridobiti krasno trofejo, katera danes zavzema odlično mesto v So. Chicagi. Kdo bo deležen prve nagrade kakor tudi te krasne kupe ob zaključku mladinske kampanje, je iz dosedanjih poročil nemogoče prerokovati. So. Chicaga, pod agilnim voditeljem, sobratom Mike Popovich, bo gotovo napela vse svoje moči, da obdrži prvo mesto. Društva, Trail Blazers, North Eagle, Planinke, St. Martin in Planinski Bratje, sem prepričan da bodo dosegli svojo kvoto. Seveda, kakor sem že preje omenil, to je samo začetek. Le malo potrpljenja, prepričan sem, da bomo v do-glednem času čitali poročila o lepih uspehih društev, katerih imena v tekoči kampanji še niso bila priobčena. Za sedaj, dragi mi bratje in sestre vam dam samo en nasvet, in ta je: uporabimo vsako priložnost, vsako minuto prostega časa za izboljšanje in napredek našega mladinskega oddelka. Ako se bomo ravnali po tem nasvetu, potem sem zagotovljen, da bomo ob zaključku te velike kampanje z veseljem lahko pogledali našo dobro mater, Zapadno Slovansko Zvezo, v oči in rekli, v tvoje naročje in varstvo ti izročamo najlepše darilo, mlado kri, našo mladino. Želeč vam obilo sreče v tekoči mladinski kampanji, ostajam z bratskim pozdravom, LEO JURJOVEC, gl. predsednik. POROČILO KAMPANJE ZSZ. V tekoči kampanji, katera je posvečena naši mladini, je do 30. aprila 1940 pristopilo 159 članov in članic, in sicer 64 v aktivni in 95 v mladinski oddelek. Po sledečem rezultatu je razvidno kako posamezna društva sodelujejo v tej kampanji: Dr Število novih čl. v Dr. Število novih čl. v Aktivni ml. odd. Skupaj št. Aktivni ml. odd. Skupaj T, 2 8 10 32................ 1 0 1 3................ 6 1 7 33................ 5 11 16 4............::: 3 2 5 36................2 ^ 9 5'.:............. 3 5 8 37................ 4 0 4 7 1 2 3 38................ 2 0 2 g................ 0 1 1 41................ 13 17 30 14................ 1 6 7 45................ 0 2, 2 leZZZ o 2 2 40............C. 1 o \ 17 3 1 4 48................................3 1 4 20ZZZ 2 7 9 51.........,............1 0 t 21 7 7 14 52.....................0 1 1 2>................................1 0 1 53:..............................0 1 1 24................................0 1 1 ^4................................0 1 1 29 i 4 5 55................................0 1 1 3 0................ 2 0 2 56................ 0 4 4 3i::zz: o 1 1 57................o 1_ ■ SKUPAJ.....:...................................... 64 95 159 Iz zgorajšnjega poročila je razvidno, da dr. Trail Blazers št. ' 41, v Denver ju, je edino, ki je kvalificiralo, da je upravičeno do posebne nagrade, in če bi bila kampanja zaključena z dnem 30 aprila bi bilo omenjeno društvo upravičeno do prve nagrade, v vsoti $50.00. Na drugem mestu stoji dr. Three Star št. 33, v Chi cagi; na tretjem je dr. North Eagle št. 21, v Ely, Minn.; na četrtem je dr. sv. Martina št. 1, v Denverju; in na petem je pa dr Planinke št. 20, v Leadvillu. Vsekakor je pa prvo edino,.ki je pri dobilo nad 25 članov v oba oddelka in je vsled tega do sedaj samo dr. Trail Blazers upravičeno do posebne nagrade. Upajoč, da se v tekočem mesecu potrudijo vsa ostala društva, da bodo pridobila število 25 članov ali več, kajti društvo je upravičeno do posebne nagrade šele potem, če pridobi najmanj 25 novih članov (ic). ,Saj The Western Slavonic Association "TO OUR YOUTH" CAMPAIGN Ending on December 31, 1940 FREE MEDICAL EXAMINATION Medical examination fees for any applicant admitted will be refunded, providing one month's premium is paicl. No medical examination are required for juvenile applicants, excepting in the State of Ohio which will be paid by the Supreme Office. (Proposers and lodge officers must be satisfied that juvenile applicant is in perfect health.) COMMISSIONS For new adult applicant accepted, and providing they pay at least six monthly premiums, the following commissions will be paid: $1.00 for every new member insured for $ 250.00 $2.00 for every new member insured for $ 500.00 $3.00 for every new member insured for $1000.00 $4.00 for every new member insured for $1500.00 $5.00 for every new member insured for $2000.00 $2.00 will be paid for new juveniles insured for $500.00 in the 20-Year Payment class and $3.00 for those insured for $1000.00, providing they pay at least six monthly premiums. For new juveniles in the 20-Year Endowment class, $1.00 will be paid for those insured for $250.00; $2~00 for $500,00 insurance and $3.00 for $1000.00 insurance, providing they pay at least six monthly premiums. 50c commission will be given for each new juvenile applicant accepted in the ordinary 15c per month class, providing applicant pays at least six monthly premiums. Any juvenile applicant accepted for ordinary 15a per month insurance before June 30, 1940, who pays not less than 3 month's dues at time of admission, will recive FREE one additional month's dues. (This does not apply to juveniles insuring in the 20-Year Payment and Endowment classes.) GRAND PRIZES The following seven prizes will be given to adult lodges enrolling the largest number of new adult and juvenile members: First Prize ...................................................$50.00 Second Prize ................................................$40.00 Third Prize ........'............................................$30.00 Fourth Prize ................................................$25.00 Fifth Prize ....................................................$20.00 Sixth Prize ....................................................$1500 Seventh Prize ....................,..,........................$10.00 A lodge must enroll at least 25 new members before being eligible for above prize's. Enrollment in both adult and juvenile departments will be counted towards this score. The lodge winning the first prize will take possession of the Championship Trophy. SPECIAL PRIZES The following five prizes will be given to adult lodges enrolling the greatest number of juvenile members. (This separate set of prizes is in addition to above set, and only juveniles will be counted.) First Prize ....................................................$25.00 Second Prize ..................................................$20.00 Tlird Prize ....................................................$15.00 Fourth Prize ................................................$10-00 Fifth Prize ....................................................$ 5.00 A lodge must enroll at least 25 new juvenile members before being eligibe for above prizes. JUVENILE DELEGATE CREDITS For each and every new adult or juvenile member secured in this "To Our Youth" Campaign, and providing they pay a total of one year's! dues, a credit will be given to any juvenile of the WSA designated by the proposer. 50 such credits are needed for a juvenile member to become an official delegate to the Second National Juvenile Convention at Chicago in 1941. C KX>0-000-0-00000 se še dostavljajo v Jugoslavijo in < Italijo. Prosimo pa pošiljatelje nakazil za stari kraj, da pošiljajo v takih svotah, kakor tu navedene, namreč v ravnil\ svotah po sto, kot 100, 200, 30Q. 400 ali 500 dinarjih. To radi praktičnosti izplačil. Kdor želi poslati pošiljatev potom kabla (brzojavu), lahko sto-[ ri po znižani ceni za $1.00, kar je treba namreč dodati k cenam za gotove svote dinarjev. (Ta znižana cena za kabeliranje velja le | za Jugoslavijo.) Naše cene so zdaj: JUGOSLOVANSKI DINARJI: Za $ 2-30.................... 100 Din Za $ 4.40.................... 200 Din Za $ 6.50.................... 300 Din Za $ 8.45.................... 400 Din Za $10.25.................... 500 Din Za $20.00....................1000 Din Za $39.00........-..........2000 Din ITALIJANSKE LIRE: Za $ 3.25...........L......... 50 lir Za $ 5.90...................... 100 lir Za $11.50...................... 200 lir Za $17.00...................... 300 lir Za $28.00...................... 500 lir Nakazovati pošiljatve, da bi se izplačale v ameriikih dolarjih zdaj ni mogoče. Vse pošiljatve naslovite na! JOHN JERICH » 1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILL« Stran 4 AMERIKANSKI SLOVENEC Sreda, 15. maja 1940 =Jules Mary — J. M.t= > Dogodek na Poganskem polju IZ PREDVOJNIH ČASOV 5. F Sodnik de Valtimare je z zapisnikarjem stopil na dvorišče sodnega poslopja, kjer je bil zanju pripravljen voz. Pripeljal se je še eden voz, v katerega sta sedla paznika z jetnikom. Voza sta se naglo peljala po raznih cestah in naposled obstala pred majhno, nizko zgradbo, pred katero je stalo mnogo radovednežev, ki so, kakor se je zdelo, nestrpno čakali na dovoljenje za vstop. Pavle Longhi je bil prej večkrat v Turi-mi in je bil iz radovednosti nekbč že stopil v to poslopje, ki ga je zdaj takoj spoznal. Bila je mrtvašnica. Ko je stopil iz voza, se je Longhi zgrozil. "Aha, privedli so me semkaj," je mrmral. "Gotovo je tu njeno truplo. Pokazali mi ga bodo, da bi me prestrašili." Povedli so ga najprej v pisarno, nato pa so se odprla neka vrata in prišel je v mrzel in mračen prostor z golimi stenami. Sredi prostora je ležalo na mizi Karlotino truplo. Mladi mož je sedel na stolček. Njegove roke so se tresle. Pogled na mrliča je oživil njegov obup in globoki vzdihi so se zaslišali iz njegovih ust. Sodnik mu je zastavil nekaj vprašanj, nanašajočih se na reči, ki so ga najbolj obremenjevale, toda Longhi ni odgovarjal. Eden izmed stražnikov je odgrnilgroz-no spačeni obraz rajnke in de Valtimare je stopil tesno k Pavletu, da bi ga po ponovno izpraševal: "Vpričo trupla deklice, ki 'ste jo vi umorili, vam zadnjič kličem, da opustite tajenje. Ali hočete priznati svoje dejanje?" "Nisem storil zločina, ne morem ničesar priznati! O uboga moja mala Karlota, če bi mogla govoriti!" je rekel Pavle. "Trmoglavec je, ne bo ničesar priznal," je dejal sodnik. "Po nekaj dnevih samotne . celice bo že postal volnejši in bo rajši govoril. Moramo pač počakati. Pojdimo!" Pavla Longhi j a so spet povedli, v preiskovalni zapor. Dva tedna sta minila, ne da bi se bilo zgodilo kaj posebnega. Časopisje je vse prve dni prinašalo dolga poročila o skrivnostnem zločinu iz Moncalierija in tako pridrževalo stalno živahno zanimanje javnosti za umor, toda zdaj že ni več pisalo o tem dogodku. V Moncalieriju pa je bilo drugače. V tem mestecu se je umor, o katerem je bilo vse prepričano, da ga je izvršil Longhi, še zmerom obravnaval. V prvih dneh so neprestano stale cele gruče radovednežev okoli mesarije, katere okna v pritličju so bila stalno zaprta. Njeni stanovalki, stara Longhi j ka in bolna Pepina, sta se le redkokdaj prikazali na svetlo. Bali sta se radovedne vsiljivosti in neobzirnega čenčanja ljudi. Zato sta se kolikor mogoče ogibali ceste. Bolna Pepina je v popoldanskih urah rada sedela na vrtu na solncu. Žalostno so gledale njene oči cvetlice na gredah, ki jih je bil gojil in zalival njen brat. Velika tolažba za ubogo dekle so bili obiski Nine-te Novellijeve, ki je zdaj spet prihajala v mesarijo, poprej se je hiše ogibala, ker jo je bil Pavle nenadno zapustil in svoje srce poklonil lepi Karloti. Pepini je bilo spočetka spričo Ninete tesno zaradi krivice, ki jo je bil Pavle storil Novellijevi, toda ta je, kakor je kazala, vse pozabila in od- pustila. Nineta je znala bolno Pepino tako ljubeznivo tolažiti, da ji nesrečnica ni mogla biti nikoli zadosti hvaležna. Posebno je segalo Pepini v srce trdno prepričanje, s katerim je Nineta branila nedolžnost svojega bivšega častilca. "Naj zberejo proti njemu," je pojasnjevala, "še toliko sumljivih okolnosti, vendar je čisto nemogoče, da bi bil Pavle storil takšen zlo- v. y j cm. Takšne besede so bile tolažba za ubogo bolnico, ki je tako silno ljubila svojega brata. Minili pa so celi dnevi, da mati in hči nista med seboj izpregovorili niti besede. Zjutraj je opravljala stara Longhi j ka domača dela in kuhala, ves ostali čas pa je prešedevala v temnem kotu prostora za prodajalno in negibno kakor kip strmela predse. Bila je videti kakor mrtva, le zdaj pa zdaj je globoko vzdihnila. Mesnica je bila zaprta. Zaloge mesa, kolikor jih je še bilo, je bil ceneno kupil neki bližnji mesar. Čeprav sta mati in hči le malo govorili druga z drugo, so vendar njune misli imele skoro zmerom isto snov: zapor, v katerem je njun sin in brat. Po aretaciji Pavleta sta imeli pred policijo in sodiščem mir. Zanju se nista brigala ne policijski komisar Parenti in ne preiskovalni sodnik de Valtimare. Dnevi so jima potekali samotno. Gospa Longhijka se je bila še enkrat napotila v Turin, da bi videla sina in govorila z njim, a so jo zavrnili. Od tega časa je zapuščala hišo le redke trenutke, in sicer navadno le, kadar je bilo treba nakupiti najnujnejše potrebščine. Sodni svetnik de Valtimare pa medtem ni miroval. Čeprav je smatral Pavleta Longhi j a za krivca, so vendar pojavi žalosti in obupa pri mladem človeku skoro proti njegovi volji zbujali sočutje v njegovem srcu. Večkrat je bil začuden, celo resnično ganjen, in njegov predirajoči pogled, ki je videl v dušo tudi najbolj pretkanemu zločincu, je včasih opazil v mesarjevih potezah poleg tesnobnega strahu pred grozečo mu usodo prav razločno tudi trpkost krivične obdolžitve. Preiskava je bila zdaj končana. Proti mesarju zbrana tvarina je bila uničujoča, čeprav nesrečnik še ni priznal umora. Kljub temu je preiskovalni sodnik še zmerom okleval in še ni izročil aktov s svojim poročilom predsedniku sodišča, ki mu je bil poveril preiskavo. Cesa je še čakal? Na kaj je upal? Morda na kakšno naključje, ki bi vso zadevo pojasnilo? Na njegov predlog mu je turinska policijska uprava dala na razpolago tri spretne in izkušene detektive, ki so primerno preoblečeni menjaje se noč in dan od daleč opazovali Longhijevo mesarijo in njeni prebivalki. Ta svoi posel so izkušeni policijski u-službenci tudi zelo vestno opravljali. Neprestano so opazovali obe ženski, toda doslej niso odkrili niti najmanjše reči, ki bi pripomogla k razjasnitvi umora. (Dalje prih.) RAZNE ZANIMIVOSTI URA, KI VEDNO GRE Stare sanje vseh iznajdite-ljev je tako zvani "perpetuum mobile," to je tak stroj, ki vedno gre,kadar ga je enkrat kdo sprožil. Toda žal nas uči na drugi strani znanost, da je tak stroj nemogoč, ker se vsaka sila enkrat obrabi ter stroj prej ali slej neha delovati. Sedaj pa je neki Švicar iznašel tako uro, katere res nikdar več ne bo treba navijati in ki bo sama šla do konca. To pa seveda ni noben perpetuum mobile. Vsakdo se bo sedaj z zanimanjem povprašal, kako neki more kaka ura iti, ne da bi jo kdo navijal. Stvar pa je v kratkem taka: Švicarski iz najditelj I. Reutter je naredil tako uro, katero goni toplota, prav za prav menjajoča se •toplota. V uro je vdelana cevka v obliki črke U. Ta cevka je napolnjena z živim srebrom in tekočim plinom. To je položeno v pregibljiv kovinski bo-benpek, ki je prav za prav duša te ure. Kadar se toplota še za tako malo spremeni, nastane v bobenčku gibanje. To gibanje pa žene uro. Ce se toplota spremeni le za 1 stop. Celzija, ta sprememba zadostuje, da ura gre 5 ur. Ker pa se toplota noč in dan vedno spreminja, je s tem uresničen sen vseh urarjev vseh časov. Kadar bo torej ta ura prišla v promet, bo konec navijanja ur-. Najnežnejša sila bo zadostovala, da bo ura šla tako rekoč vsakemu do konca njegovega življenja in za njem jo bodo podedovali njegovi potomci, pa bo tudi šla kar naprej. Toplota, ki pa prihaja od sonca, bo tista gonilna sila. Dobili bomo torej sončne ure v novi obliki. Na zunaj pa se ta ura ne bo prav nič razlikovala od dosedanjih ur. IZ ZGODOVINE RADIRKE Kako nastane gumi, je dobro znano, ker vsakdo ve, da izlopajo nekatere drevesne vrste kavčuk, katerega predelujejo v gumi. Kmalu po odkritju Amerike je tudi Evropa spoznala to raztegljivo snov. Z znanstvenim raziskavanjem gumija pa so pričeli šele v drugi polovici 18. stoletja. Do izkoriščanja v večji meri je prišlo takrat, ko se je primerno razvila industrija. V prvi vrsti so začeli izde-lovati iz gumija radirke. Kdo je prvi izdelal radirko, do sedaj niso mogli ugotoviti. Angleži trdijo, da je prvo radirko izumil njihov kemik Preist. Drugi narodi pa trdijo, da pripada ta zasluga Maghelan-tu, sinu slavnega morskega potnika Maghelanta. Tudi letnice, I kdaj je bila izumljena, se ne stri Angleži trdijo, da je 1770, ostali pa 1772 radirka njajo. bilo to leta. Prva Pisano polje J. M. Trnnk tovarna za izdelovanje radirk v Italiji je bila u-stanovljena v Milanu leta 1872. Če so točne trditve nasprotnikov Angležev, sto let pozneje, odkar so radirko izumili! Danes prodajo samo v Italiji okrog 15 milijonov radirk letno, lahko si pa predstavljamo, koliko gumija se porabi za radiranje na vsem svetu! -o- RAZTRESENI PROFESOR Pojav raztresenega profesorja, ki nam je tako znan, izvira iz 19. stoletja. Oče ji je bila določena oseba. Ko je neki nemški šaljivi list 1. 1830. priobčil anekdoto o zelo raztresenem profesorju, so v študentovskih krogih vedeli takoj, da gre za slovitega profesorja cerkvenega prava Avgusta Neanderja. Njegova raz-tresenost se je ohranila do danes v številnih zgodbicah, med katerimi je najbolj slovela menda sledeča. V predavalnici je pogrešil svojo uro. Prosil je nekega študenta, naj mu gre ponjo na dom. Istočasno pa je segel v žep, potegnil iskano uro iz nje in dejal: "Sedaj je točno devet — ob poldesetih ste lahko mirno nazaj to lahko povedalo, da ta ne-osliški Razbornik pove bralcem in trdi, da je cerkev — škof, moralisti — le lisjaška banda, ki opravlja to delo že stoletja, celo tisočletja. Eh..er . .to morajo biti že salamen-sko prebrisani in prefrigani lisjaki, da morejo voditi — osličke za nos. Kakšne reve so proti njim. razni rdeči "raz-borniki," ki odpirajo osličkom oči, pa ne morejo zaznamovati posebnih uspehov! Revčki, ki z malim uspehom garajo za — resnico, da bi osličkom odprli oči. Dalje pa. Ali res verujejo ti prosvitljeni razborniki.da bi še moglo to škofijsko in moralistično lisjaštvo vzdržati skozi tisočletja prav do naših modernih časov, ko bi bilo le prav nameravano lisjaštvo? He? * i" NOV SPOR V MLEKARSKI II^§TRIJI Chicago, 111. — Sporazum, ki se je dosegel začetkom meseca med mlekarnami in raz-važevalci, je bil le začasen Pogajanja, ki se še vedno vršijo, so izredno vroča, in, ker ni bilo izgleda, da 'bi se stranki sami pobotali, je drž. pravnik Courtney ponovno stopil vmes. -o- "Amerikanski Slovenec" ih "Novi Svet" sta lista, brez katerih bi ne smela biti nobena slovenska družina! , V isti aprilovi številki C. G. je Ivan Molek sestavil in objavil "Dijalog o lenobi." Fanta-sterija in farsa, kos tega, kar je bilo med Nemci že pred stoletji v znanem "Narren-schiff." Prav, prav, da se delijo gorke na levo in desno in se flikne tega in onega, čeprav je iz lastnih vrst. '•Razbornik" je optimist, "Farkaš" neverni Tomaž. Že iz imen lahko kdo dosti pouzame. Nimam nič zoper zaušnice, kjer so na mestu. Bogatin, ki striže le kupone, naj jih dobi. Pa pravi Razbornik: "Prav tako ne bo priznal škof, ki nekaj z roko gestikulira ip smatra to za svoje najsvetejše o-pravilo. Pojdi in reci mu, da je parazit, pa bo do smrti u-žaljen." Dalje udarja Razbornik: "Vsaj v Ameriki in v ostalih kapitalističnih državah, kjer večina dovoljuje lenarenje človeškim lisjakom na račun človeških osličkov. . . Seveda, lisjak živi v veri, da ima pravico, biti len. To je tisto, kar je vtaknilo v slovar besedo 'lanuh" in podkurilo moraliste, da že tisočletja pridigajo delavcem na polju in v delavnicah — samo tem! — naj pridno delajo, naj ne pasejo sopisih se polnijo lenobe, in zdi se mi, da si tudi ti, dragi moj Farkaš, zabredel med te, z maslom namazane moraliste." Kakšni lisjaki so kapitalisti, in kakšni oslički drugi. . .to me trenotno ne zanima. Ce so eni lisjaki, drugi pa oslički, naj jih dobita oba. Ampak Razbornik prišteva med lisjake moraliste, ki pridigajo delavcem, naj pridno delajo . . .in pri tem so z maslom namazani. Tu smo pri — škofu, moralistih, pri cerkvi pač smo, in vsa ta lenu-ška banda je le lisjaška in o-pravlja to lenuško banditstvo že skozi tisočletja. . . ker je z maslom namazana. Well, tu smo. Farkaš je osliček in drugi so oslički, le Razbornik ni osliček, in taki ki čitajo o lisjakih in o maslu in lenuških moralistih, bodo nosili glave pokoncu, da niso oslički in so spoznali lisjake in namazane moraliste. Z drugimi besedami bi se Staro domovino v slikah dobite v knjigi V Prireditve, ki so oglašane v "Am. Slovencu" so vedno uspešne. s i zdeluje vse vrste tiskovine, za društva, organizacije in posameznike, lično In poceni. Poskusite In prepričajte se! t , 1849 West Cermak Road, , CHICAGO, ILLINOIS 'NASI KRAJI' Vsebuje zbirko 87 krasnih fotografij v ba-krotisku na finem papirju. KNJIGA STANE V NOVI IZDAJI Med našimi naprednimi — komunisti, socialisti, svobodo-miselci, naprednjalci — je precej nekega fajta. Iveri letijo na vse strani, ko se sekajo med seboj. Vsak za svoje stališče in naziranje. Brez prerekanj pač med ljudmi ne gre, meritorično pa za stvar ni dosti dobička, le kolone v ča- Izgleda, da se nekaj izpre-minja vsaj glede Rusije. In ko se izpreminja, se prikaže ta in oni fakt, se polagoma in na rahlo in previdno izpremi-njajo tudi taki. ki so prej trdili, da je edinole njih stališče in naziranje pravilno, in je vsak bebec, ki kaj drugega trdi. Bomo videli. Za danes rečem le to, da ni težko izpre-meniti naziranja, ko se prikaže ta in oni fakt, ampak videti nekako naprej pravo smer, ko še ni faktov, je prekerna roba in ni brez bebcev, naiv-nežev, duševnih rev, omejenih optimistov, vizijonistov. Še mora ostati pri ugibanjih, faktov še ni dosti, da bi se moglo govoriti o sodbi. Dosedanji še megleni fakti pa le pokazujejo, da smer gledanja proti Rusiji ni bila ravno fantastična. Počakajmo še malo. 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA' $1.25 T Slike so Iz vseh delov star« domovine. Posebno Gorenjska je dobro zastopana s svojimi znamenitimi kraji. Za njo Dolenjska in Štajerska. Naročite si to knjigo takoj. Naročilo pošljit« s potrebnim zneskom na: Knjigarna "Amerikanski Slovenec" 1849 W. Cermak Rd., Chicago, 111. PREJELI SMO V RAZPRODAJO RU-VUE 8 ter nove filme, v katerih vidite Norveško, Švedsko in druge razne slikovite kraje. Tru-Vue gledalo stane -----------80c Filmi vsak po______35c Knjigarna "AMER. SLOVENEC" 1849 W. Cermak Road, CHICAGO, ILL. Odgovor na vprašanja Zveza s starim krajem je še vedno odprta in to potom navadne pošte, zračne pošte in brzojava. Zato lahko tja pišete, pošliete paket, pošljete denar in tudi notujete, če že morate. Ako rabite več pojasnil, nam pišite. Naše nove cene za pošiljanje denarja so: Za din II Za lir $ 2.30.............. 100 H $ 3.25.............. 50 $ 4.40.............. 200 II $5 .90.............. 100 $ 6.50.............. 300 II $11.50.............. 200 $10.25.............. 500 II $17.00.............. 300 $20.00..............1000 II $28.00.............. 500 $39.00..............2000 || $55.00..............1000 Pri večjih zneskih sorazmeren popust. Dolarji se sedaj ne morejo izplačevati v starem kraju. Cene so podvržene spremembi gori ali doli. DRUGE ZADEVE Ako imate kako drugo važno zadevo s starim krajem, se enako obrnite na: LEO ZAKRAJSEK General Travel Service, Inc. 302 E. 72nd Street, New York, N. Y. Učite se angleščine iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO - SLOVENSKEGA. BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena ffc ffe in stane samo: ^ ■** V Naročila sprejema Knjigarna Amerikanski Slovenec5 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois