114
Ubožni ribič
Ne daleč od iztin velik&nske reke Dunava, ki dela plodonosno avstrijsko-ogrsko zemljo, žrcel je ubožen ribič. R&zveu svoje aamotne in nizke kofie, sroje dobre soprdge, srojih bogaboječih otrok in svojih mrež, kladka in L-olna nij imel ničesar na tem svetu. Poleg vsega tega je bil rendar zadovoljen in sreoen tudi s tem maUm, kar jc imel, ker si je s težavnim rilijim lovom zinirom toliko zaslužil, da mu nij dobm in pobožna drnžiniea gladii trpela. Nikoli ga nij bilo slišati zdihoTati, razren takrat, kadar je molil k dobrenra Bogu, nikoli mn nij padla nobena solza na njegova bleda liea, razven takrat, kadar se je svojemu stvarniku v gorefej molitvi zahv&ljeTal za Tse prejete dobrote.
Nekaj časa sem, godilo se ran je zel6 slabo; preteklo je že mi tednov, da uij mogel uloTiti nobene ribe; a po vsej okolici je bi]a iuda lakota in dniginja.   Vse žitnice so bile prazne, in tudi dnigi živež je v ceni zeI6 poskocil.
Aadrej, tako je bilo ime nbožnemu ribiču, ki je bil primoran prodati jedino kraTico, katera je do sih Uob redila njegovo druiino, šel je večkrat lačen s svojiini otročiči od mize. Ves obupen je vefkrat padel na koleui in prosil vsemogoenega oeeta v nebesih za pomoč in rešenje iz te velike ne-sreče.   Ljudska pomoč se mu je zdela nemogofia.
Necega dnž, opr&vivši z največjo vdanostjo v Boga svojo jutranjo ruo-litev, vzame mreže in otideDaribji lov. Ali moj Bog! ves dan pridno dela in se poti, pa niti jedne ribice ne vjaine, Clovek bi mislil, da v celera Duuavu niti jedne ribe nij. Že se je zaželo mračiti, da Tif.8 še jedenkrat mrežo v vodo, in glcj, za nekaj Casa začuti nekaj zeI6 težkega v srojej mreži. Naglo jo potegne na suho, d» pogleda,, kaj je bilo v njej. Ali kako se prestraši, ko iiamesto rib izvleče mrtro, od povodEii živali že vso oglodano eloTeSko truplo. V obupnosti pade na zemljo in gorke solze tofii, da ga je ajegovo upasje tako goljufalo. Cez nekaj Casa dobi zopet pogum, vstane in gre do mrtvega trupla, da je pokoplje, kakor nam naSa sveta kerščanska vera zapo-yeduje. A najpred otule dom6v po lopato, ter jo prinese na omeajeni kraj brez vsega ropota, da nij živa duSa nig znala zato. Že izkoplje dosti gJoboko jamo, da se mu najedeakrat nekaj pred oSini zasveti. Hitro rzame evetleSo stvar v roke in glej Cuda! v roki ima veliko grudo sttUega zlata. Kakor ee je poprej nstraSil mrtrega elOTeškega trupla, tako ga tudi zdaj obide neka nepopisljiva groza. Kakor kak kameDcn stolpjc stal nepreinakljiv in strmeč, ter je razmišljaval prečadne dogodke denažojegi dae. Tak6 premiJljajo5eg& izbudi tuja roka iz teh prečudnili sanj. Nehotč mu izpade gruda zlata \z rok, a pred soboj ngleda gcspoda župnika iz bližnje vasi, katerega so vsi ljubili ia spožtorali kakor sTOJega najboljSega očeta. Na župnikovo rprašanje, kaj tiikaj dela, izpovi mu ribiC yse odkritosrSno, kaj se mn je danes čudnega prigodilo, in kako je ravnokar liotel pokopati najdeno žloveško truplo po krščanskcm običaji. Pobožrii gospod župnik pohvalijo njegovo namiSro ter ga ob enem tudi podučč, da ne snie tako ua tihoma in skrimo pokopati najde-nega tmpla in tudi ne spraviti najdenega zlati, ker je to treba poprej nazna-uiti gosposki, da ne pade imnj kako sumničenje umorstva ali kakega dnizega. liudodelstra.
ufr
Andrej je poslnSal avfet gospoda župnika, ter se je tako TcSfl vsacega snmni-Senja in si ohranil dohro in mirao vest. IzročiTSi najdeno zlato dcželnej gosposlri, dobi njcmu pripadajočo tretjino, in ko prodi ta kos zlata, bil je imovit elovek. Zboljša! j? 9tojc nbožno staDJe, knpil si je nekoliko zcmljiača in pridno delal s svojo družiuico. Zdaj niu nij bilo treba več poraanjkanja terpeti. A tudi zanaprej je bil že vedno iober in bcgabojeS. Otroke je poSiJjal t fiolo, da se kaj koristnega nauče, ter se je Tefkrat zahraljeval Bogn za veliko milost in dobroto. katero mu je izkazal v Djegovej najveSjcj potrebi.
Na 6ni kraj, kjer je rašel jlat6 in je hotel mrtvo trnplo zakopati, dal je narediti t spomiu sTOJe ereie kamenen križ, katerega je večkrat oljiskaval .« srojimi otroSifi, da se dobremu aebeSkemn oietu zahrali.
_                                 Iv. Simić   .