Naših Nemcev bolečine. I. Uno nedeljo so imeli naši Nemci, v resnici pa le nemškutarji, >nemški dan« v Celju. Če jih to veseli, nam je prav, naj jih imajo še več v letu, vendar pa sodimo, da jih že na drugi »nemški dan« ne bode več, kakor jib šteje Celje" in pa bližnja tržiča Vojriik in Laško. No tokrat so prišli še celo iz Gradca in Brežic. »Deutsche Wacht« trdi, da jih je bilo iz vseh naših mestic in trgov, ali mi njej ne verjamemo veliko in torej tudi tega ne. Ali to ji še bodi; da pa so resolucije, katere so sklenili na tem »nemškem dnevu«, pametne, potrebne in pravične. tega ji nihče ne potrdi, še brž tisti ne, ki so bili pri tem zborovanji! Naj se naši bralci sami prepričajo o tej »nemški pravici«, podamo jim v naslednjem resolucije, kakor jih beremo v raznih listih. Te-le so: 1. Spodnještajarskim Nemcem je ohranjenje in pospeševanje nemštva najvišje načelo ter je njemu podvreči vse druge koristi. Zato so vsi Nemci le ena stranka, ki podpira vse, kar koristi nemštvu in pobija vse, kar bi mu' bilo na škodo. —¦ 2. Nemščina naj se prizna za uradni, službeni in državni jezik! Tega ne terja le zgodovina in stanje Neracev, temveč je potreba za državo in njej se mora ustreči, naj se pozdigne gospodarstvo in splošnja prosveta, ohrani v Avstriji državno pravo in državna vojska ter zavaruje moč državi. Pri nas, na Spodnjem Štajarji, je tem bolj potreba in je tem veeja pravica, da se tako vredi uprašanje o jeziku, ker si prisvaja že vsaka občina pravico za to, da si določi sama jezik, v katerem dopisuje in to napravlja v državnih uradih škodljive zmešnjave. 3. Slovanskim željam pustijo prvo mesto nasproti Nemcem že državni uradi — omenimo tukaj le imenovanje uradnikov, notarjev in šolskih nadzornikov — in posebno še jih boža deželna vlada. Cem bolj čutijo to spodnještajarski Nemei, tem bolj je dolžan dež. zbor, po večini svoji nemški, in deželni odbor, kateri iz njega izhaja in stoji na lastnih nogah, držati se nemške uprave in varovati po celi deželi, katero bi Slovani radi razklali na dvoje, nemštvo, ki ohranjuje državo in ne pripusti, da se razdeli kedaj štajarska kronovina. 4. Ako je vlada Slovanom prijazna glede na šolstvo, naj se oni člani deželnega šolskega sveta, ki so iz večine dež. zbora, ne udajo, marveč naj se postavijo zoper to na vse moči! Po vseh mestih in trgih na Spodnjem Štajarskem naj osnuje država, ali dežela nemške šole! Zunaj mest pa se naj vsak otrok, ko se mu ne krati pouk v materirtšini, uči tudi nemški jezik. Da se spremenijo naše nemške gimnazije, v katerih se slov. ljudstvu odpira neizmerno polje nemške omike in znanosti, v mešane s tem; da se napravijo slov. vsporednice in po znanem češkem vodilu nazadnje v slovenske šole — s tem se posega v našo nemško lastnino, podpira se politično in narodno slovanstvo v škodo naših narodnih čustev, pravie in posesti. 5. Doslej Nemci na Štajarji niso nikdar bili sovražni ali pristranski slov. kmetom ali poslom. Temu nasproti pa si je napravila slov. stranka slov. obrtno društvo in sicer v Celji. S tem škoduje blaginji nemškib obrtnikov in nas žali ter sili, da ukrenemo kaj zoper to. Podpirati nam bode vse obrtnike, ki se držijo z nami na stališču, ki ohranjuje našo državo, na vse načine in vse, ki ne stoje za Nemce, nam bode pobijati. 6. Cerkva se ne sme zlorabiti za boj narodnosti.. Spodnještajarski Nemci ugovarjajo odločno zoper to, da so sovražniki katoliške cerkve in če se njim to očita, je to politično, grdo bojno sredstvo, ali ono pripravi lahko Nerace na to, da se umaknejo katoliški cerkvi. 7. Mogoče je Nemcem na Spodnjem Štajarji vzdržati se na njih stališči le tedaj in izpolnjevati njih vi.šjo nalogo. ako so vsi ene misli, prvi ko zadnji, se ogibljejo razcepljenja ter so edini v boji zoper vlado, vedno prijazno slovenskim žcljam ler sovražno Nenicem in zoper požrešne in čemdalj predrzniše slov. zahteve. Ker so nam složni Nemci po vsej Avstriji najvišji uzor, pozivamo vse Nemce, kar jih živi po Gorenjem Štajarji in posebno v našem glavnem mestu, naj zastavijo vse moči za to, da se obvaruje neraštvo na Spodnjem Štajarji. Take so torej boleeine ali kakor se jim pravi, resolucije naSih Nemcev. No te želje naših Nemcev niso nove in tudi niso potrebne, saj imajo Nemci, kar želijo, že doslej in nara se zdi le čudno, da si upajo z njimi na dan, ne da jih rdečica oblije.