the oldest and most popular slovenian newspaper in united states of america. amerikanski Slovenec # PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU.—S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAG1. — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian organizations.) najstarejši in najbolj. priljubljen slovenski list v združenih državah ameriških. ^EV (No.) 227. CHICAGO, ILL., PETEK, 21. NOVEMBRA — FRIDAY, NOVEMBER 21, 1930. LETNIK XXXIX. 'NDIJSKI DELEGAT NA KONFERENCI BRAL LEVITE ANGLEŽEM. — OBDOLŽIL JIH JE, DA SO SE SKOZI CELIH STO LET OKORIŠČALI NA RAČUN INDIJE. — PROTI DOMAČINOM SO ANGLEŽI NASTOPALI SUROVO. London, Anglija. — Na in- Oski konefrenci, ki zboruje ^asno v tem mestu, so mora-1 Angleži preteklo sredo zo-W preslišati par gorkih resnic j strani indijskih delegatov. rez okraskov so padle obdol-i Ve» da je bila skozi sto let ,'aiJa za Anglijo nič drugega molzna krava, ki so jo odi-!ali in plenili in se na nje ra-*** bogatili. Nastopil je v imenu Indijcev p; D. s. Moonje, voditelj in-'Jske varnostne družbe, in si-Cer v prvi vrsti kot protigovor-"'k Proti Lord Peelsu, držav-Je> tajniku za Indijo. Od-°ciio je pobil Peelsovo zani-ai>je, ki ga je ta izrazil na Orovanju v torek, da niso Sreč Angleži vzdrževali v nikakih monopolov sa-za svoje državljane. Kot »az, da to ni resnica, je ?S>nje navedel, da do zadnjih A let ni mogel noben Indijk Postati častnik v armadi, 4 so imeli do vseh državnih ^žb v Indiji pravico le Angle-!' Jn tudi zdravniška mesta so ,''a monopol Angležev. Pove-Jim je tudi v obraz, da so ' nSleži tekom let svoje indijske itid 4i uprave popolnoma uničili Iaiisko brodarstvo, kakor tu-bombažno in vso drugo in-8trijo in so domačinom vsi-^GVali angleško blago, katera so uvažali v deželo brez aIte carine. ^Anglija domneva, je govor-nadaljeval, da bo mogla c'jonalistično gibanje Indij- Potlačiti z oboroženo silo, bo demoralizirala indij-j1^0 ^udstvo. Toda to ljudstvo j, Opravljeno, niti za las ne y^stiti od svoje stvari, in se . ^e boji, iti za njo v ječo. i*' stari in mladi, moški in J?.8^, sodelujejo pri nacijo-^'stičnem gibanju, kljub te-^ ^a so Angleži na najbolj način nastopali proti L? in jih mnogokrat prete-» do nezavesti. Vse težnje nižanje plač v ITALIJI POGLED NA CHICAGO ^'Jcev gredo za tem, da do-r,/1« neodvisen dominijon, in eKa cilja ne bodo odnehali. ^ETNO VZDRŽEVANJE c CENE PŠENICI W aSo> m. — Dočim so po f Svetovnih žitnih borzah c^kli torek rapidno padale W ženici, da je nje padec na nekaterih tržiščih % paniko, je nasprotno na ^^ borzi ostal trg norma-laj , mska pšenica se je prolyl Po 73c bušel, dočim je v Winnipegu cena za °v n>entov in Je bila 18 cen" t'L.12^. kakor za iste vrste v Chicagi.Še občutnej- V ^Ue60 ie bil v LiverP°olu in ■a vn,0s Airesu. Da se je mo- \i v.žati cena v Chicagi na VVlŠini' se je zahvaliti po- ?eoh?njU federalne farmar- S ^ asti> ki je pokupila ve- S^o pšenice in je za ' n sam° v prvi polovi- mbra preko 15 mil. dol. Državnemu uslužbenstvu v I-taliji znižana plača od 12 do 35 odstotkov. — Privatnim dninarjem bila plača že prej znižana. Drugo privatno uslužbenstvo čaka ista usoda. —o — ■ Rim Italija. — Mussolini in z njim njegova vlada so iskalk pota, po katerih bi bilo mogoče pokriti velik primanjkljaj, ki se je pokazal v državnem proračunu, in ki je znašal preko 38 milijonov dolarjev. Novih davkov na itak že obubožano prebivalstvo se niso upali razpisati, in tako so se spravili na tiste, ki so od države najbolj odvisni in ki si morejo v boju proti nji najmanj pomagati, namreč na državno uslužbenstvo. Na seji ministerskega sveta, ki se je vršila pretekli torek, je vlada sklenila, da se znižajo plače državnim uslužbencem od 12 do 35 odstotkov. S tem korakom upajo dobiti v blagajno nad 52 milijonov dolarjev in bo torej ostal še lep prebitek po pokritju primanjkljaja. Prizadet od tega znižanja bo vsakdo, ki dobiva od države plačo. Izvzet ne bo niti Duce, niti njegovi ministri. Vendar pa so ti gospodje za se odredili najnižje znižanje, namreč samo 12 odstotkov, torej ravno toliko, kakor tisti uslužbenci, ki so najnižje plačani. Pri drugih se bo ravnalo znižanje po višini njegove plače, namreč, čim višja plača, tem višje znižanje. Na izbodbudo države se je pred nedavnim izvedlo znižanje mezd tudi vsem delavcem po vsej državi, ki so plačani dnevno, in s sedanjim ukrepom proti državnemu uslužbenstvu upa Missolini, da je dal "dober vzgled' tudi privatnim podjetnikom, da bodo oni v kratkem storili isto v svojih podjetjih. Pač se ni bati, da bi tega ne dosegel. H UN O£:RWQO! ... Je-li res Chicago tako "mokra", da celo njeni nebotičniki po strani vise? Na gornji sliki izgleda tako. Ta slika, ki nam podaja naše lepo mesto v tako pokvečeni obliki, je bila vzeta z vrha poslopja "Board of Trade". 18 oseb ubitih v viharju Orkan uničil Bethany. polovico mesta Oklahoma City, Okla. — O- koli 200 poslopij je popolnoma porušenih in v njih razvalinah je našlo smrt najmanj 18 o-seb v malem mestu Bethany, oddaljeno od tukaj sedem milj, ko ga je pretekli torek dopoldne obiskal silovit orkan. Cela vzhodna polovica mesta je uničena. Reševalno delo za ponesrečence se je takoj pričelo, a bilo je skrajno otežkočeno vsled močnega naliva, ki *e sledil viharju. Po vseh cestah je stala voda nad čevelj visoko. Ponesrečencem je bila nudena prva pomoč v raznih pomožnih postajah, ker so bile bolnice prenapolnjene. PIJANI SUHAČI Chicago, 111. — Pred tukajšnjim sodiščem je stal J. H. Randall, lastnik nekega plesišča v Monticello, Ind., pod ob-dolžbo kršenja prohibicijske postave. Naznanila sta ga dva šnofača, člana protisalonske lige. Gospodinja pa, pri kateri ta dva stanujete, je izjavila, da prideta večkrat pijana domov. Sodnik se je razsrdil in jima dal dobro pod nos, rekoč: "Ako mislijo ti 'reformatorji', da so oni edini, ki smejo piti, se motijo." Zavrnil je zahtevo, da bi obtoženec prišel v zapor, in mu je naložil samo kazen $100. "SMART" AME&IKANKA VTAKNJENA V ZAPOR Cape Town, Južna Afrika. — Znano je, da se Amerikanci radi postavljajo v inozemstvu in da radi pokažejo, da so bolj "kunštni", kakor so druge narodnosti. Neki mladi Ameri-kanki pa so tukajšnje oblasti pokazale, da znajo tudi one biti "smrt". Theresa Tromp je prišla iz Amerike semkaj na obisk. Pri vstopu v deželo pa se je odrezala oblastem, da ne bo izpolnila, kar predpisujejo tukajšnje priseljeniške postave, češ, da vse te postave niso drugega kakor "kup neumnosti". Svaka sila do vremena, pravi Hrvat, in tako je šlo tudi tukaj. Ko je bilo oblastem že preveč, so ji naložile kazen $25. Mladenka pa je dejala, da tudi tega ne bo plačala, marveč, da gre raje v zapor. Tudi dobro, so dejale oblasti, in jo obsodile na 14 dni zapora s trdim delom. BANKE KRAHIRAJO Little Rock, Ark. — Veliko razburjenja je povzročilo po mnogih mestih v tukajšnji državi, ko se je tekom dveh dni zaprlo nič manj kakor 54 bank. Samo pretekli ponedeljek se jih je zaprlo 43. križemjveta — Rio de Janeiro, Brazilija. — Sedanja vlada je izročila potne liste bivšemu predsedniku W. Luisu in več drugim u-radnikom pod bivšo vlado. Dovoljeno pa jim je, ako želijo, da lahko ostanejo v Braziliji; vendar pa se bodo" baje vsi izselili v Evropo. — Detroit, Mich. — Dva motorna truka ognjegascev sta pretekli ponedeljek kolidirala na Michigan in Vinewood ave., ko sta hitela na klic alarma. Enajst ognjegascev je bilo pri nesreči poškodovanih. — Montreal, Que., Can. — Pri zborovanju trgovcev, kjer je bilo navzočih okrog 500 o-seb, je tukajšnja "Tramways Co." podala načrte za novo podzemsko železnico, ki bo dolga osem milj in bo stala 65 milijonov dolai'jev. -o- PRIPOROČILO ILLINOISU Austin, Tex. — Ako bi bil tukajšnji governor, D. Moody, governor v državi Illinois, bi kmalu pomedel s tamkajšnjimi gangsterji, kakor se je sam izrazil. Proglasil bi enostavno obsedno stanje in poklical vojaške čete na pomoč v boju- s "podzemljem". Mož, ki je isto storil v zadnjih nemirih v svoji državi, ima najbrž prav. pravniki proti pr0hibiciji Iz Jugoslavije« VISOK SNEG IN HUD VIHAR V KOKRI. — BLAGOSLOV KONVIKTA V ZAGREBU. — IZVOZ ŽIVINE NARAŠČA. — SMRTNA KOSA. -— RAZNE NESREČE IN DRUGO. Zveza pravnikov glasovala za odpravo prohibicije mer ju 2 proti 1. v raz- Chicago, 111. — Ameriška zveza pravnikov, takozvana Bar Association, je priredila med svojim članstvom po celi deželi glasovanje glede prohibicije. Pričelo se je to glasovanje preteklega januarja. Rezultat glasovanja, povzet iz došlih odgovorov, kaže za pro-hibicijo hud udarec; nadpolo-vična večina se je namreč izrekla za preklic 18. amendmen-ta, in sicer 13,779 proti 6,340. jrodni predstavniki. — Bo-li zveza na podlagi tega je najmodernejše glasovanja javno nastopila proti prohibicijski postavi, ali ne, bržkone ne bo znano do prihodnjega leta septembra, ko bo imela zveza svoje zborovanje v Atlantic City. -o- Pol metra visok sneg na Gorenjskem Kranj, 31. okt. — Okrog Kokre in Bašlja je divjal v noči od srede na četrtek hud vihar, ki je napravil veliko škode na raznem drevju. Vihar je napravil škodo tudi na poslopjih. Razkril je več streh in podrl veliko kozolcev. Ljudje pripovedujeo, da je bil pravi orkan, ki je bil zelo podoben onemu, ki je meseca julija v Kranju napravil tako ogromno škodo. Z Jezerskega poročajo, da je zapadel čez pol metra debel sneg, ki pokriva vrhove do daljave 5 km v . dolino. Drv več ne spravljajo v dolino z vozovi, ampak se poslužujejo sani. Pravijo, da bo letošnja zima huda. -o-- Konvikt za visokošolce v Zagrebu Belgrajski nadškof dr. Ro-dič je v Zagrebu zelo slovesno blagoslovil konvikt za visokošolce. Konvikt je posvečen sv. Krizinu in ga je zgradil nadškof Rodič z mislijo, da bo to skupen dom katoliške visokošolske mladine, v katerem bo našla zavetje in rasla tei se razvijala iz negodnih \ krepke zrele fante, ki naj bodo nekoč ponosni in verni na- Konvikt urejena "vrata izdajalcev je ime napetemu detektivskemu romanu, ki se ga čita z največjem zanimanjem. Je to roman, ki pokazuje človeško perfidnost v vseh panogah življenja. A končno pride tudi tukaj pravica do svoje besede. Ni bolj in-teresantnega čtiva, kakor bo ta roman za zimske večere. Ta roman bo začel v kratkem izhajati v "A. S." Prijatelji in naši somišljeniki so prošeni širom Amerike, da opozore svoje prijatelje in znance na roman "Vrata izdajalcev". Nagovorite jih, da se naroče na list, da bodo čitali povest od kraja. Vsak, ki rad čita povesti v "A. S." naj bo tudi njegov naročnik! ŠE IMA KORAJŽO Washington, D. C. — 76 letni kongresnik Ch. B. Timber-lake iz Colorado je poln življenja; ne samo kot politik, marveč tudi kot mož. Počuti se mladega kot 30 letni fant in v tej svoji mladostni živahnosti je poprosil za roko 30 letno Vdovo Mrs. R. W. Elliott, s katero se je seznanil v neki restavraciji v Washing-tonu, kjer je bila natakarica. To bo moževa tretja ženitev. — Pa pravijo, da je zakonski stan težek. -o- NEKAJ, KAR NI MOGOČE Winston Salem, N. C. — Pred sodnika je prišla Mrs. Geneva Banks in vložila pritožbo proti svojemu soprogu, da strahovito kruto ravna z njo Sodnik je oba zakonca ošinil s kratkim pogledom, jima velel, naj vstaneta in stopita drug poleg drugega, ter zmajal z glavo. "Ali je mogoče," vpraša mož, "da bi jaz kruto ravnal s svojo ženo?" — "Ne, ni mogoče," odvrne sodnik in ju zapodi domov. Žena ima namreč pet čevljev, enajst palcev, in tehta 246 funtov, dočim ima možiček ravno pet čevljev in tehta — 125 funtov. zgradba te vrste v državi. — Konvikt ima pa še to prednost, da je to tudi prvi konvikt za visokošolce v državi. Hrvatje pač pokažejo, da umejo skrbeti za mladino. -o- Naraščanje izvoza živine v Francijo Izvoz živine v Francijo se je letos precej razvil. Izvažajo se predvsem svinje, žive in zaklane. V zadnjem času so pričeli izvažati tudi drobnico in zaklano perutnino. -o- Smrtna kosa V Petrovčih pri Celju je u-mrla Josipina Srebotnjakova, posestnica, stara 70 let. — V Št. Jerneju je umrla Jožefa Zagorec, vžitkarica, stara 72 let. — V Hrastniku je umrl M. Babič, vpokojeni paznik. — V Ljubljani je umrl Jož. Urh; dninar, star 53 let. — V Mariboru je umrl Engelbert Spole-nak, star 19 let. -o- Novi dekani v mariborski škofiji V mariborski škofiji so imenovani gg. Jolže Krohne, doslej župnik v Podsredi, za dekana v Kozjem; Pavel Žagar, doslej vikar v Novi Cerkvi, za dekana istotam, in Jož. Kran-čič, doslej župnik v Ljubnem v Savinjski dolini, za dekana v Gornjem gradu. -o- voglarit, to je, da se postavijo okrog hiše, kjer se vrši svatba. Tako so tudi na Mrtvicah o priliki neke poroke postajali okrog neke hiše in čakali, da kaj dobijo. Pa se je med njimi vnel prepir, med katerim je imel nož najvažnejše opravilo, ko je nekdo prerezal z žepnim nožem trebuh Ivanu Štefaniču, da se je moral podati v bolnico. -o- Nezgoda Na Viču je padla s podstrešja, kjer je spravljena slama, 561etna služkinja pri Edvardu Mesesnelu, Marija Selan. Zlomila si je nekaj reber. -o- Nezgoda Posestnik Janez Kronvogel v Čermljenšaku v Slov. goricah je pri mlatvi prišel z nogo med jermenje stroja, ki mu je nogo tako pokvarilo, da je moral v bolnico. -o- Sod mu je zlomil nogo Janez Perko, ki stanuje na Rudniku, a dela pri Centralni vinarni v Šiški, je sna žil velike sode. Pri tem mu je pa velik sod padel na nogo in mu jo zlomil v gleižnju. # -o- Huda nesreča Gostilničarju in trgovcu Tomažu Šamprl s Spuhlje pri Ptuju so se ožgale oči. Moral je v bolnico, kjer so mu morali eno oko izrezati. -o-- Karambol kolesarjev Eden v drugega sta v Ljubljani zavozila s kolesom 28-letni Franc Kovačič iz Dravelj in Karel Skalar. Oba sta se pobila, vendar je le Kovač moral v bolnico. -o- 1500-letnica V Mariboru so v bogoslovju slovesno praznovali 1500-let-nico smrti velikega cerkvenega učenika sv. Avguština. Proslave so se udeležili številni odlični gostje mariborske katoliške inteligence. -o- Smrt pod bukvo Iz Krive Palanke poročajo, da je lani Teodor Trajanovič posodil siromašni ženi 20 kg žita. Letos bi morala revica žito vrniti, pa ker polje ni obrodilo, ga ni mogla. Trajanovič je pa zahteval, da mu je mesto vračila žita dovolila posekati veliko bukev. Drevo je posekal, ki pa se je pri padcu zvrnilo na Trajanoviča in ga ubilo. Pretep Dolenjci imajo še vedno sta-, ri običaj, da hodijo na svatbe (srede. Ob Sotli Za faro Polje je bila zadnja nedelja v oktobru velik praznik, ki so se ga vsi veselili in ga težko pričakovali. To nedeljo so namreg blagoslovili nove zvonove. Zvonove je blagoslovil dekan Krahne iz Pod- Stran 8 AMERIKANSKl SLOVENEC Petek, 21. novembra, 1930_ AMERIKANSKl SLOVENEC Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, pone-Celjkov ia dnevor po praznikih. Izhaja in tiska EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, III. Telefon: CANAL 0098 The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 0098 Naročnina: _$5.00 _ 2.S0 _ 1.50 Za celo leto Za pol leta _ Za četrt leta Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto---«----$6.00 Za pol leta----3.00 Za četrt leta_____1-75 še vse več najdeš. Najdeš veselje do slovenske pesmi, najdešjstvom Mr. Pavliča.Pa bodo tu Subscription: For one year ---------------- For half a year-------- For three months ..$5.00 _ 2.50 _ 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year----------------$6-0° For half a year------------3.00 For three months -------------------- I-'0 POZOR. — Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker • tem veliko pomagate listu. _____ Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredni-Itvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list - Za zadn.o stevJko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača._______ Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.________ Rev. Aleksander Urankar: Sto-procentna kri Od nekdaj govori svet o navadni rdeči krvi in modri krvi. Rdeča kri se pretaka po žilah proletarcev in navadnih Adamovih plebejcev, modra kri se preliva po žilah patricijev m plemičev. Modra kri je kri izbranih in izvoljenih, nikdar naj bi se ne mešala z navadno rdečo krvjo. Modra kri naj gospoduje rdeči, kapljici modre krvi na ljubo naj izteče makar vsa rdeča kri, samo da se modra ohrani. Zgodba o modri in rdeči krvi bo kmalu zgodovinska pravljica, ki se za njo moderni svet ne meni. Moderni svet pravi: vsi smo ene krvi. Jaz poznam še druge sorte krvi. V Ameriki najdeš ljudi z zeleno krvjo. Pritepel se je ta čudni nestvor z zeleno krvjo preko morja. In ta zelena kri se razodeva v vsakem koraku nestvora, pozna se v njegovem jeziku, pozna se na njegovem obrazu. Že tako čudno kroži po telesu, da ga takoj spoznaš — človeka z zeleno krvjo. Je to neka čudna bolezen — zelenico bi jo imenoval. Kakor te bolezen zlatica po vsem životu porumeni, tako te bolezen zelenica po vsem životu po-zeleni, da, ne le po životu, še v vsem tvojem duševnem neha-nju odseva poguba te zelenice. Zeleno kri imamo vsi, ki smo se pritepli iz starih domovin preko morja. Bolezen zelenica te čaka v newyorski luki in ob kanadski meji. Kakor hitro prestopiš prag ameriške zemlje in ameriškega bivališča, ti skočijo pod. kožo zelene bakterije in te bakterije nobeno zdravilo ne spravi iz tebe, dokler se ne povrneš v starokrajski prah, iz katerega si bil vzet. Kdor pa je bil rojen na tej zemlji velike Svobode, ima v sebi stoprocentno kri. To se pravi, njegova kri je kri pravega Amerikanca, sveža, čista, lepa in močna kri. In to svežo, čisto, lepo in močno kri ti molijo pod nos vsepovsod, Vsepovsod jo vonjaš, vsepovsod jo vidiš, vsepovsod jo slišiš, vsepovsod jo čutiš, z_ vsemi svojimi- čuti jo lahko spoznavaš in do-znavaš. Kaj ko bi napravila diagnozo te stoprocentne krvi? Zanimiva bo nad vse. Si že gledal kdaj pod drobnogledom kapljico krvi. Majhna kapljica, pa koliko pove pod mikroskopom. Kaj misliš bi našla v kapljici stoprocentne krvi, če bi jo gledala pod mikroskopom? Vzemiva "stoprocentno kri", ki jo prodaja naša mladina po slovenskih naselbinah. Čudo prečudno. Pod drobnogledom je tudi ta kapljica popolnoma zelena. Da, popolnoma zelena, samo motna je zelena barva in se s prostim očesom ne vidi. Ponašaj se s svojim ameriškim rojstvom kakor se hočeš, dragi stoprocentnik, ponašaj se s svojim ameriškim državljanstvom, s svojim ameriško usmerjenim obzorjem, s svojo ameriško kulturo, s svojim ameriško-angleškim jezikom, v bistvu tudi ti nisi drugega kakor zelenjak, ki je slučajno v Ameriki prišel na svet. Še je v tebi dolenjska "mehkoba", notranjski "ponos", gorenjska "trdoba", primorski "ogenj" in štajersko-prekmurska "pobožnost", še je v tebi slovenska zidanica, slast do kislega zelja in dobrih klobas, do kranjske potice in štajerskih gi-banjcev, slast do vsega, kar se dobi na slovenski mizi in v slovenski kleti od sladkega ljutomerčana do kislega cvička Bele Krajine in Dolenjske. Vse to najdeš pod mikroskopom. In veselje do slovenske lepote. Kdo bo vse napisal . . . Razlika med nami je samo ta, ti si prišel brez obleke v Ameriko, mi smo pa prišli s hlačami in "rekelcem". Razlika med nami je samo ta, tebe so prinesli v Ameriko drugi, mi smo pa sami prišli. Samo Indijanec je čistokrvni Amerikanec, vsi drugi so privandrovci. Malo je razlike med privandrovcem, ki je prišel pred sto leti in med privandrovcem od včeraj, oba sta priseljenca, prvi se je seveda prej privadil novi zemlji in novemu podnebju. Torej ni tako pristna tvoja kri, ni sto-procentna. Kaj bi se tako postavljal ž njo! Ostani raje ponosen na svoj rod, ki je slovenski, in na svojo kri, ki je slovenska. Grajamo barantarja, ki prodaja steklen rubin za dijamant, grajamo krčmarja, ki spreminja godlo v dobro vino in grajati moramo "našega" Amerikanca, ki ob vsaki priliki laže o stopro-centni krvi, pa mu gleda debela laž iz oči, obraza in imena. Kdor ob vsaki priliki trka na svoje ameriško državljanstvo, javno izpričuje, da mu je domovina deveta vas. Nihče ne more grajati, da si naši ljudje dobijo ameriški državljanski list, ta list je vstopnica do boljših odnošajev z novo domovino, toda stara domovina ostane naša mati. Nova je samo mačeha in mi smo njeni pastorki. Nismo ji sinovi, nismo ji hčere. Tudi naši otroci in otrok otroci so samo njeni pastorki. Kdor ob vsaki priliki samo novo domovino kuje v zvezde, staro pa zaničuje, tudi nove ni vreden. Podoben je kameleonu, ki spreminja barve kakor za stavo. Nekdo je zapisal, da je Amerika naša nevesta. Stara domovina pa naša mati. Ta prispodoba ne drži. Moja velja: Domovina za morjem je naša mati, Amerika je mačeha. Seveda je ta Amerika dobra mačeha, ne, kakor so druge mačehe po sve^u. Toda ta njena dobrota ne sme biti plačana z nezvestobo do prve matere, ki nas je rodila. Naj mi da mačeha belega kruha polnih košar, vedno se bom spominjal prve matere, čeprav mi je dala samo košček črnega kruha. Naj mi da mačeha rožičev, orehov, potic in cekinov zvrhan jerbas, vedno bo ostala v ušesih pesem materinega imena, čeprav mi ta mati tudi za svetek in božič ni dala drugega kakor trd ov-senjak. Kaj bi se postavljali s čisto amerikansko krvjo, ki je no,-beden v Ameriki nima. Mi imamo zeleno kri, pa je vsaj ta čista. Amerikanska kri je mešanica vseh krvi. Čas je že, da gre tudi ta zgodba o zeleni in stoprocentni krvi v kot, ker je ravno taka čudna kakor zgodba o rdeči in modri krvi. Slovenci smo in Slovenci ostanimo, obenem pa gradimo stavbo nove domovine. Končno smo tudi mi opeka te nove domovine. Ne bodimo krhka in slaba opeka, temveč trdna. vodo. Sporočam sedaj, da ji di drugi godli, nekateri so že je po preteku enega meseca kar zares obljubili," drugi pa (zdravje nekoliko boljše. Na- šele zbirajo voljo in note, da bi Mr. Pavliča posekali. V imenu pripravljalnega odbora vabim vse poštene prijatelje slovenske cerkve na West Allisu, da bi ne zamudili priti pogledat, kaj naše Micke in Jožeti znajo. Ruda Potočnik. -o- ŽALOSTNE IN VESELE NOVICE IZ JOLIETA Joliet, 111. Zopet se je smrt oglasila v naši naselbini in pobrala Jose-pha Zulicha, ki je umrl na svojem domu na 1309 Elizabeth St. Pokojni Joe je bil rojen pred 52 leti v starem kraju. V Joliet je prišel že pred 42 leti. Zaposlen je bil pri Phoenix Horseshoe Co. skoro 30 let. Pred nekako osmimi haja se pa še vedno v bolniški postelji. — Miss Paulina Pe-rušek, hčerka Ludvika Peru-šek, ki je uslužbena ® Riverside, 111'., je prišla domov za kratek čas, da bo družini v pomoč. Mr. in Mrs. Lesar sta obhajala 351etnico svojega zakonskega življenja. Dasi sta hotela vse bolj na tihem praznovati, je vendar še pravočasno prišlo na uho mnogim, tako da so na predvečer 351etnice rojaki, rojakinje, prijatelji in prijateljice popolnoma nepričakovano napolnili hišo slav-Ijencev, da je bila nabito polna. Ni čuda, saj Mr. Lesarjeva družina vidva med nami najlepši ugled. Vse je bilo veselo in vsak jima je želel dočakati v zdravju še tudi SOletni-co. Vsem tem se pridruži še leti je začel pešati in bolehati, . dokler ga ni smrt rešila zem-.podpisani, ker je bil ladi bo- s om vecer zadrzan skega trpljenja KAJ JE NOVEGA NA WEST ALLISU ? West Allis, Wis. zopet ničesar ne mogle narediti. Jožeti so temeljito sčistili dvorano in napravili mize in Saj nismo tako zaspani, ne,|Police' da bodo Mifke imelti čeprav se malo oglašamo v li- kam razstaviti m pokazati na- stih. Za zimo smo se dobro pripravili, posebno okrog žup-ne cerkve veje živahno življenje. Župnija Marije Pomočnice kristjanov bo imela zadnje štiri dni novembra velik bazar. Čeprav mraz pritiska, pa so se vendar nekam čudno vnele "Micke" in "Jožeti", člani in članice društev Marije, Pomoč kristjanov in društva sv. Jožefa. Zvesto jim pomaga tudi SŽZ. in dekliška Marijina družba. Te so se posebno obnesle. Ravno sedaj so kupile lep ciborij za $106 in pred kratkim pa stojalo za vo-tivne svečke — $70.00. Lepi darovi. Sprva je kazalo, da bodo Jožeti Micke v koš djali, a "štrigu, štrigu" je Micke tako razvnel, da bodo Jožeti morali prepustiti bojno polje Mickam. Te bi pa brez Jožetov kolektane darove. Že sedaj imamo čez 210 registriranih darov, koliko je pa še obljubljenih in koliko jih Micke še doma tišče, da bodo pripravljalni odbor toliko bolj presenetile. Jožeti bodo debelo gledali. Ali naj povem, katere so največ nakolektale? Bi, pa se Jožofcov bojim in bi še rad živ in zdrav učakal naš cerkveni bazar. Bom pa, ko bo nevarnost minula. Same dobrote nas čakajo. Naše "missus" obetajo zlate čase. Presenetiti nas mislijo s svojo kuhinjsko umet nostjo. Lepo število pečlarjev in napol pečlarjev, pa še nekaj oženjenih komaj čaka, da pridejo na bord v hotel Bazar. Tako se nam 27., 28., 29. in 30. novembra obeta i*es veliko veselje. In pa godba, godba. Na Zahvalni dan, 27. nov., bo igrala nova godba pod vod- Pokojni zapušča tri sinove, ki so Frank, Ivnik in Joseph Zulich. Dve hčeri, Mrs. Anthony Jurkas in Mrs. Daniel Allen; eno sestro, Mrs. Anna Sintič iz Euclid, O., in šest vnukov. — Pogrebna sv. maša se je darovala v slovenski cerkvi sv. Jožefa. Pokopan je bil na pokopališče sv. Jožefa. Smrt je iz naše srede pobrala tudi 541etnega George Kuz-ma. Umrl je na svojem domu na 1323 Vine St. ob 9. uri zjutraj v pondeljek, 10. novembra. Zapušča žalostno vdovo Margareto Kuzma in tri sinove, kateri so: George, ki se( pripravlja na mašniški stan v Mundelein ter Antona in Jožefa. Dalje zapušča hčer Mrfe. Mary Frankovich. Pogreb pokojnega . je bil dne 12. nov. s sv. mašo z leviti ob obilni udeležbi sorodnikov, faranov in društvenih sobratov, ker je spadal k dr. sv. Frančiška Šaleškega in k dr. sv. Družine, so ga društve-niki spremili do hladnega groba na pokopališče sv. Jožefa. Naj v miru počiva in naj mu sveti večna luč. Kakor bela žena smrt pridno gospodari s svojo koso, tako tudi ne zaostaja radodarna štorklja s svojimi darovi, ki jih vse križem raznaša po naselbini, da nadomesti, kar smrt pobere. Dne 10. novembra se je oglasila pri družini Joseph in Mary Klepec na Woodrow Road in jim pustila zdravo hčerko. Drugi dan, 11. novembra, je pa obdarovala Mr. in Mrs. Edward Juriciz na 1103 N. Hickory St., ko jima je pustila tudi krepko hčerko. Obema družinama naše ča-stitke. iezni žene doma. Mr. Frank Hren je šel po opravkih v Chicago. Med nami se je mudil Mr. Fr. Peshel iz Ely, Minn., ki je obiskal tukaj mnogo znancev. Povsod je bil ljubeznivo in prijazno sprejet. — Mr. Martin Matko-\ich je obhajal dan svojega patron a na svojem domu precej slovesno in veselo. Večer pred sv. Martinom se je na njegovem domu zbralo številno njegovih prijateljev in znancev. Vse je bilo veselo. Mr. Gregor Seliškar, dasi navadno bolj tih, je bil ta večer dokaj dobre volje in marsikatero povedal nam vsem v zabavo, da smo bili vsi v najboljšem razpoloženju. Kako pa tudi ne? Jesti in piti samo vse najboljše reči, zraven pa še tako vesela družba, to je nekaj, da si boljšega ne moreš želeti. Tudi podpisani kiičem ,Mr. Matkovichu še na mnoga leta. Lud. Perušek, zast. -o- da bi marsikateri lahko še vec dal. Res je, da jih je bolj malo odraslih brez dela, res je pa tudi, da zaslužek ni več tak, kakor je bil. Zraven je pa m to, ker nihče ne ve, koliko časa bo ta zaslužek trajal. Zna se zgoditi, da danes ali jutri preddelavec v tovarni naznani temu ali onemu delavcu par-tedenske počitnice, če ne morda parmesečne. Kam pa potem, če nima nič na strani. Pomisliti pa moramo tujh to, da so pri nas jako redki, In so mislili, da lahko kedaj Padejo tudi slabi časi. In za take je sedaj še najbolj hudo. ^ nekaterih hišah je res revščina doma in od takih družin pač nihče ne more pričakcva.i stotakov. So pa nekateri, ki se na bazarju pač nekolik bolj pokazali, a se niso. mu? To je pa veliko vprašanje in ni sedaj čas o tem raz pravi jati. Je pa mogoče W še vedno res, da ni vse zla™ kar se sveti. — Ako torej v^ to dobro pomislimo, moram biti z uspehom- letošnjega mest11' šte ba- DILI L, uoptliuui ------- . zarja popolnoma zadovolji^ Ne vemo sicer, koliko je vse= dobička in tudi ne, koliko 3 prišlo vsega denarja skuPfo(j vendar lahko sodimo, da naša fara glede slovenskih ^ ra najbrže na prvem ako štejemo prebitek P° vilu faranov. „ . Vsa čast za uspeh letos".. ga bazarja gre seveda v P vrsti pridnim ženskam, no so se odlikovale ž^nslce nice društva Marije Cist«^ Spočetja. Vse tri večere so žrtvovale in delale. Prav ^ in najlepša jim hvala. P0^^ ti pa ne smemo tudi de ^ članic društva sv. TerezHe> so tudi pridno vrtele kolo pose če. Zadnji večer so se^ in no odlikovali Miss J. ŠPan„ei Mr. M. Toporš večer po dvorani srečo Ta dva sta. inUJa KAJ POROČA MR. L. PERUŠEK IZ WILLARDA Willard, Wis. Kakor je bilo v Amer. Slovencu poročano, se je Mrs. L. Perušek hudo poparila z vrelo ZADNJI BAZAR PRI SV. JURIJU So. Chicago, 111. Zadnjo nedeljo smo imeli priliko opazovati zanimanje šentjurskih faranov za cerkveni bazar. Če povem brez vsake hinavčine in brez da bi se komu prikupil ali zameril, moram reči, da pri sedanjih razmerah še ni bilo tako slabo. Seveda, prvi dve nedelji bazarja ni bilo v dvorani posebne gnječe. Vendar če vsak pomisli, da sedanji časi niso preveč z rožcami postlani za delavstvo, moramo navsezadnje priznati, da še ni bilo tako slabo. Lahko pa se tudi omeni, da bi, če bi vsak storil svojo dolžnost do cerkve, bilo še nekoliko bolje. Ne veliko, malo bi se pa le morda poznalo. Pri raznih pogovorih se večkrat sliši, da so pri nas skoro vsi farani, posebno kar je družinskih očetov, zaposleni in da v So. Chicagi še ni tako slabo ter poi sta prav do zadnjega koruzni igri. Ko že ni b1'0 Tudi Mrs. Louise V vich in Mrs. Anna Mar0 dovolj igralcev, so pa ^ in * Pozabiti ne prodajati na znani način ^ da več?" rozaom ne .g. naših kuharic Mrs. F- ® ^ kar, Mrs. E. Špan in Škulj, ki so vse tri večere 1 ^ no kuhale kavo, klobase- ^ zale raznovrstne sendvič«3'^ se je kupcev kar gnetl^e go kuhinjskimi vratmi. og6!r se tudi dobro postavila F ^ no tisti, ki so delali Še bolj pa tisti, ki so bih- ^ ki so delali pred ba,eger. vili so se posebno zadrji ' $ ker so spravili po grlu * ^ sladkih pijač za celi $1 ^ Novinar se v imenu ce i "Bog in sveti križ božji te odvrni!" se je stresla Budinka in se prekrižala. "Bog daj, mati!" jo je pozdravil sin, ki ga ni bila opazila. "Sam Bog te je še prinesel! Poglej, kakor sodni dan je. Kaj bo, kaj bo!" je tarnala. "Kar odložite ponev na tla in v hišo pojdite!" ji je dejal sin in poslušala ga je. "Veste mati, zdaj smo spet na svojem in doma!" je povedal, ko je stopil čez prag. "Hvala Bogu, France!" je bila mati vsa iz sebe, ginjena sklenila roke in pogledal?, proti nebu. "Tud i Tratarju in gospodu, ki sta mi pomagala!" je dostavil France in šel, da se preobleče. Matevži je sedel za ognjiščem in je slišal Francetovo novico. Vstal je in dejal Budinki, ko se je vrnila v kuhinjo: "Mati, pa še Francetu se zahvalite! Če bi bil ostal v Rusiji, kdo ve, kje bi se tiščali danes, ako bi vas prej ne odnesli k Sv. Miklavžu. In na Katrico tudi ne smete pozabiti! Tratar je dober človek, pa ja-valne bi vas podprl, če ne bi čakala Katriea na Franceta. £daj ga kar lepo pregovorite, naj ne odlaša več z ženbo!" "O, saj ga bom, saj ga bom!" je hitela Budinka. "Sama res ne morem več in čas je, da bi bilo pri nas spet vse lepo, kakor je bilo včasih. O . . .' "Nič ne vzdihajte; bite!" "Če bi mogla, a Nina, Nina me skrbi in mi ne da miru . . ." mu je odvrnila in solze ji zalesketale v očeh. 'Meni ga pa ne da Sandrini. Rad bi ga še kdaj srečal!" je dejal Matevž. "Koga.bi rad srečal?" je vprašal France, ko je prišel v kuhinjo, ki je ujel zadnje Matevževe besede. "Saj veš, Sandrinija!" je odvrnil hlapec. 'Matevž, zdaj napravimo križ ^^o kar je bilo hudega! obrnil, bo že šlo čeZ Če je Bog_vse V njegovih rokah s on že ve, kaj dela. Poglej, v vojni ^ p ohranil, iz ujetništva mi je P01"'^ d0' zdaj je šlo tudi gladko. Če bi Sandi^j, bro gospodaril, bi mi ne kazalo )f nego da bi ostal pri hiši za strica • • -^f "Ti bi seve vse prenesel, ko s^.,,. je jagnje, a jaz na tvojem mestu ne Matevž skoraj rohnel. . "Se boš (že pomiril, Matevž, m l g tfc da si moral od hiše. Zdaj ti ne bo ba!" je tolažila hlapca tudi BudmK "Oče te je imel rad in jaz te ' # di, Matevž! Kar pameten bodi m ^o cn L-Hni no .nn».flWS. Saj ves, cia ' i kar je bilo, poza- se kdaj ne spozabiš. Saj ,ake so Hli AUitJ I1U . gledati na vsako besedo, ker pravijo konja, da bi nam škodoval^ ^ "Jagnje si France, jagnje,^ rekel ..." se je ognil Matevž obljubi ter stopil pred hlso kako je s hudo uro. . -^veda'' France je poiskal dežnik m kakm-'ii da bi gre k Tratarjevim do večera.^^ odšel. "Vsi bodo doma, pa -lirT1 p0 sem opravil," je rekel in (Dalje pnh.J T Petek, 21. novembra 1930 AMERIKANSKl SLOVENEC Stran 3" ^ ^ofrooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo^oo^o^ oooootxxkkkkkmkk Družba oooooooooooooooo kxxjoooooooooockh sv. Družine >oooooooooooooo0<><>CKK>00<>CKK^ IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA D.S.D. Dragi mi člani (ce) D.S.D.:— Osma redna konvencija D.S.D. je sprejela za vsa svoja Podrejena društva in za vse svoje odraslo članstvo skupni Centralni bolniški podporni oddelek. Izjem članov in članic, ki nočejo pristopiti. Ta oddelek prične poslovati dne 1. januarja 1931 in prišle deliti bolniško podporo z omenjenim dnevom. Ta oddelek se deli na sledeče razrede, ki bodo imeli skupni sklad in sicer: Za $3.50 tedenske podpore se. bo plačevalo 35c mesečno. Za $5.00 tedenske podpore se bo plačevalo 50c mesečno. Za $7.50 tedenske podpore se bo plačevalo 75c mesečno. Celotna bolniška podpora se bo plačevala za dobo šest (6) mesecev in polovično podporo pa za eno (1) leto. Po 1. januarju 1931, ko se prične plačevati bolniška pod-Dora iz tega oddelka, ne sme nobeno društvo D.S.D. plačevati redno bolniško podporo. f- Torej, predragi mi člani in članice! Tako bomo imeli do decembra t. 1. vse dobro urejeno in vpeljano. Jaz vas l^'osim za vašo naklonjenost s tem, da se boste tajniku ali tajnici naznanili, v kateremkoli razredu izmed gori omenjenih se hočete zavarovati. Če bote to storili, ustregli bote va-Seinu tajniku(ici), še dosti bolj pa meni; in za to naklonjenost sprejmite mojo prav prisrčno zahvalo. Nadalje, kakor je bilo sklenjeno na konvenciji, da kakor J^tro dobi tajnik (ica) vsa imena s certifikat številko, in v kateri razred član (ica) se hoče zavarovati, da se obenem list Pošije-na glavnega tajnika, zraven pa tudi $1.00 za vsakega clatta(ico) kot za pristop v ta oddelek. Vsa društva morajo ta storiti vsaj do 20. decembra t. 1., tako, da bo mogoče glav-^ttiu tajniku razposlati pravilni asesment za januar 1931. Dragi mi člani (ice) ! Kakor ste mi do zdaj izkazdvali v'ašo naklonjenost, upam in želim, da bote tudi to mojo proš-j1^0 uslišali. In za to se vam še enkrat prav prisrčno zahva-in Bog vas živi! S spoštovanjem in pozdravom ostanem vaš udani za navedek D.S.D. Frank J. Wedic, gl. tajnik. --o-- Društvene vesti in naznanila ther of God Gym. This date marked the opening of the Basket-ball season in our parish here in Wauke-gan. The League is known as the Mother of God Church Parish Basket-Bali League. The first game of the evening was: The St. Joes and St. Marys, KSKJ. teams, The St. Joes defeated the Marys by the score of 40-23. The second No. 6 ....................10 B No. 3 .................... 9 9 No. 5 .................... 4 14 Team 4 leads the men's division of the league with thirteen victories and five defeats. Team 6 jumped to second place by taking two out of three games from team 3. In the ladies division team is safely in the lead having won 14 games and lost four. High imel boljšo in bolj točno. Ako je nimaš, hrepeni tvoje srce z mojim srcem vred, da bi prišel ta so mi še naročila, da kadar pišem povabilo v časopis, naj ne pozabim povabiti tudi To- game of the evening was1 team games honor go to team URADA DRUŠTVA SV. ,DRUŽINE ŠT. 6. • Waukegan, III. Tem potom se naznani vsem bratom in sosestram društva v- Družine št. 6, v Waukegan, a se bo vršila prihodnja seja V Nedeljo dne 7. dec. Ta seja, akor je že vsemu članstvu z'iano je letna ali glavna se- Prosi se, da se članstvo te ^ta udeleži v polnem številu, ,er so jako važne stvari Cevnem redu. Velikega Va.v ^ftega pomena so tudi volit-Pridite vsi, da se skupno °Kovorimo o teh stvareh staged between our own Holy Family No. 6 and the Boosters. This game was a thriller from start to finish, with the Holy Family team taking the long end of the 40 to 36 score. Sharpshooting by Mihalic and F. Gercar enabled the winners to come through successfully. The former found the hoop for seven field goals and two gratis shots, while latter put in six baskets and one free throw. Nine personal fouls cost the Boosters the game. Four of these resulted in free throws, while the Boosters were unable to take advantage of the two personals committed by the Holy Family squad. This much for this one time. Joseph L. Drassler, Jr. OUR YOUNG D. S. D. Joliet, 111. Oh what a disappointment we had when we received our Fridays paper no news from anyone sure made us feel bad. Where was A Cecelian, R. B. and A. W., why not any news, whats gone wrong. I hope you didn't give up the struggle. You know we all appreciated your efforts, why not keep up the good work. We can't read Slovenian and sure enjoyed the English. The only trouble there is and that is why don't I some other ones take a little j time in writing. Gee we have ; been waiting to hear from some of the other Lodges from out of town that belong to the DSD. O my, O my, don't be so lazy, come on and write a few lines once in awhile. We sure did enjoy the Klever Kids write up. Come write -some more everyone will enjoy it. And here is two that are anxious to hear from you. A. N. come on with some more of your poems we like them very much. A. W. with her jokes come on don't be afraid, let's have some more and R. B. what happened to you did you fall asleep. A Cecelian I suppose you went on a vacation after your hard work with that, big halloween dance. We just wonder, if we know you. We would very much like to meet you. We will try and keep this column going if possible. Mitze and Ritze. 6 again. They broke their former record with 2265 pins. M SLOV. NASELBIN (Nadaljevanje z 2. strani.) ČLANSTVU DRAM. "ILIRIJA" KLUBA na in " takoimenovani "Card in unCo pavty» v soboto dne 22. °vembra >reč C 4 * cno ob 8. uri • zv'eqer. Pri-]j/\na ta party vsi člani. Vab-^ ste pa tudi vsi Wauke-c^can.ie in vsi iz North Chi-0\ri z namenom, napravi "Basket-Ball in bo torej ta prireditev Our Young DSD sv__ ^^kkkkkkkkkkxkkkkkkjoooooo' THE HOLY FAMILY SOCIETY NO. 6, H.F.S. Waukegan, III. To this date Waukegan and North Chicago has not been heard off. Well, today I've decided to have a little something to say.There hasn't been anything of much importance. But, I believe we will appear more often now and contribute news items. First of all, we have organized a Basket ball team here known as H. F. S. No. 6. The boys have put in their appearance in these uniforms on the 12th of November at the Mo- EVENTS OF ST CECELIA'S Mr. and Mrs. Joseph Klepec are the parents of daughter born Nov. 12 at their home. Mrs. Klepec is President of St. Cecelia's Society. Mr. and Mrs. Anton Nema-nich Jr. are the parents of a son born Nov. 5 at their home. He will be named Anton III. Mrs. Mary Kocjan, 2214 WTilcox St. who has been ill for some time is slowly improving. Miss Angela Kapella, 2212 Cora St. is ill in her home and is improving. Miss Rose Petric, 1202 N. Broadway St., was hurt in an auto accident Nov. 9 and is at home doing very nicely. To all the sick members we wish them a speedy recovery. A member. THE HOLY FAMILY SO-CIETY, DSD. BOWLING LEAGUE Joliet, 111. Standing Ladies W L No. 1 ....................14 4 No. 2 ....... 4 14 Men W L No. 4 .............13 5 TODA NAŠEL JE SIGURIO, HITRO ODPOMOČ "Zadnji čas sem bil zelo vznemirjen," piše neki slaven zdravnik iz Chicage, "vsled neprebave in nekaterih drugih komplikacij notranjega sistema, kar me je napravilo slabotnim in povzročilo nezadosten tek. To stanje pa se je takoj olajšalo in oproščen sem bil bolesti, ko sem zavžil neko-likrat Trinerjevo grenko vino." Ta učinkovita rastlinska pre-skripcija •— Trinerjevo grenko vino — je sestavljena od znamenitega zdravnika in deluje na štiri dele telesa, želodec, jetra, mehur in notranji prebavni sistem. Zato hitro pomaga, vsem, kateri trpe na kakih nerednostih v želodcu, na jetrih ali na prebavi — brez škode ali nevarnosti. In to "bo preprečilo še več drugih nevarnih bolezni in vas pokrep-čalo, da se boste čutili 100 odstotno živi. Brezplačen dokaz Pojdite k svojemu lekarnarju. Nabavite si steklenico Trinerjevega grenkega vina. Dve ceni, 50e in $1.25.' Jemljite ga po navodilu šest: dni.: Ako; se tedaj ne boste počutili boljše v vsakem oziru, vrnite preostanek lekarnarju — in on vam bo izplačal vaš denar. IZUČEN KUHAR išče primernega dela. Ima priporočila. Ponudbe pod "L. K. 3319" na upravo Amerikanske-ga Slovenca. Izšel je AVE MARIA KOLEDAR ZA LETO 1931. Cena SOc. Koledar je po vsebini vrlo zanimiv, posvečen Baragovi stoletnici, radi česar bi ga morala naročiti vsaka slovenska družina v Ameriki Priporočljivo je, da ga naročite tudi svojim domačim v stari kraj. Kolfedarja bodo veseli, vam pa za istega hvaležni. Naroča se pri: AVE MARIA Box 443, Lemont, 111. PICCARDOVI PREDHODNIKI Brali ste že o poskusu švicarskega profesorja Piccarda, ki se je hotel v nedeljo 14. sep- PRIPOROČILO IN NAZNANILO Vsem našim cenjenim naročnikom (cam), kakor tudi vsem ostalim rojakom in rojakinjam po državi Minnesota naznanjamo, da je te dni sprejela potovalno zastopništvo za list "A-merikanski Slovenec" Mrs. Angela Preglet, z Gilberta, Minn, in bo začela te dni obiskavati naročnike po raznih naselbinah po železnem okrožju. Mrs. Preglet je dobro poznana kot naudušena Slovenka za katoliško časopisje in jo kot tako najiskreneje priporočamo vsem našim ljudem, da ji pomagajo širiti naš list in ji gredo v vseh ozirih na roko. Prodajala bo tudi knjige naše knjigarne in druge stvari, ki so v zvezi z našim podjetjem. Uprava Amer. Slovenca. tembra dvigniti z zrakoplovom ■ po možnosti vsaj 14.000 metrov visoko v zrak, a se mu je poskus izjalovil. Profesor Piccard pa ni prvi, ki je poskušal z zrakoplovom prodreti v sicer nedostopne zračne višave. Angleški listi poročajo, da sta napravila sli-čen poskus dva Angleža, Glai-sher in Coxwell, že leta 1862. Oba sta res dosegla dotlej najvišjo višino, ni pa dosti manjkalo, da se ni zgodila nesreča. Oba zrakoplovca je finančno podprla znanstvena družba "British Association", dvignila pa sta se v zrak v mestu Wolverhampton. Glaisher je bil znanstveni opazovalec. Coxwell pa je vodil in ravnal zrakoplov. Beležke, ki si jih je-bil napravil Glaisher o svojih opazovanjih pričajo, da sta bila oba moža čudovito hladnokrvna. Do višine 5 milj se nista počutila nič slabo. Toplomer je padel v tej višini na 20 stopinj pod ničlo. Zrakoplov se je dvignil vsakih 8 minut za 1 miljo. Deset kilometrov visoko je delal Glaishfer svoje zadnje beležke, kmalu nato pa se je onesvestil. Še predno je padel v nezavest, so mu odpovedale roke in noge. Potem ga je zapustil vid; mislil je pa lahko še nekaj časa. Na srečo je ostal Coxwell pri zavesti, toda svojemu tovarišu ni mogel pomagati, ker so tudi njegovi udje postali neobčutljivi. Ker so mu otrpnile roke, ni mogel odpreti ventila, pač pa se mu je posrečilo, da je v poslednjem hipu zagrabil za vrv ventila z zobmi. Komaj pa se je zrakoplov nekoliko spustil, sta oba zopet postala sveža in Gaisher je zopet lahko delal svoje beležke. Tri V Bitter ners wine ŠEST DNI PREKO OCEANA najkrajša in najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih parnikih: ILE DE FRANCE, 12. dec. (10. zv.) ; 6. febr. PARIS, 5. doc. (4. pop.); 24. dec. (4. pop.) Najkrajša pot po železnici, vsakdo je v posebni kabini z vsemi modernimi udobnostmi. — Pijača in slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene. — Vprašajte kateregakoli pooblaščenega agenta ali SRaeKo&ie 213 N. Michigan Avenue, Chicago, III. PREJELI SMO ravnokar v zalogo 50 izvodov knjižice rdeči nagelj! v kateri je izdala ga. Marica Strnad — Cizerlj v Mariboru venček svojih pesmi. Ga. Strnad — Cizerlj, je po poklicu profesorica in je službovala v Rusiji. Po'preobratu se je vrnila v domovino in si tam ustanovila dom. Priznana je kot ena izmed najboljših slovenskih pesnic. Njene pesmice teko gladko in čustveno, kakor more teči le poezija mehke slovanske duše. Prošeni smo, da postavimo knjigo "Rdeči nagelji" na trg in zato prosimo zlasti slovensko ženstvo v Ameriki naj seže po tej knjigi, da se jo raz-peča. Knjiga stane 65c. Naročila je poslati na KNJIGARNA AMER. SLOVENEC, 1849 W. 22nd St., Chicago, III. Tel. v uradu Crawford 2893 Tel. na domu Rockwell 2816 DR. ANDREW FURLAN SLOV. ZOBOZDRAVNIK URAD: OGDEN AVE. BANK BLDG. soba št. 204 Vogal Crawford in 3959 Ogden Ave., Chicago, 111. Uraduje: Od 9. do 12. dop., od 1. do 5. pop. in od 6 do 9 zvečer. Ob sredah od 9 do 12 dop. PREJELI SMO Družinsko ZA LETO 1931. Letošnjo "Družinsko Pratiko" krasi več zelo lepih pokrajinskih in osebnih slik. — Zlasti zanimivo je vremensko prerokovanje. — Polna humorja je zgodba o županu. — Zanimivi so pregovori. — Najbolj interesantne so pa uganke. — Takih še nikdar niste slišali, kakor so v letošnji Družinski Pratiki. Samo te so vredne, da takoj pišete po Družinsko Pratiko, ki stane s poštnino vred 20 centov. Naroča se pri: KNJIGARNA AMER. SLOVENEC 1849 West 22nd Street, CHICAGO, ILL. Zastopniki in razpečevalci, naj i takoj prijavijo, koliko jih letos že lijo. fStria 3 AMERIKANSKI SLOVENEC Petek, 21. novembra 1930 puiaiiiiiHiaiiiiaijaiii i 1 SIR H. RIDER-HAGGARD: Hči cesarja Montezume ZGODOVINSKA POVEST 1 Iz angleščine prevel Jos. Poljanec ^^^l^ll^rMfUIIWinUMiniiWBtlliMIIIIIMllliMliritMINIIMilMIIMMIilBilllllMlHllBlilllllMlliliMtllliMillltlWlllllMtliUl i Pozneje smo se podali Otomi, Guatemok Sn jaz na vrt poleg palače, in sedli na vrh majhne piramide, katero je bil dal sezidati Montezuma, da bi imel primeren kraj, odkoder bi imel lep razgled po trgu in tempeljskih dvoriščih. S tega mesta smo gledali ples azteških pl^mičev in poslušali petje in godbo. Bil je slikovit prizor; na svitlem solncu se je iz perja kolibrijev in drugih domačih ptičev narejena oprema lesketala liki dragulji; nikomur se niti sanjalo ni, kakšen je imel biti konec. Med plesalci so bile pomešane gruče Špancev, ki so nosili oklep in bili oboroženi z meči in puškami; sčasoma pa sem opazil, da so se odločili od Indijancev in se začeli zbirati kakor čebele okoli vrat in na raznih točkah y senci Zidovja kač. — "Kaj neki vse to pomeni?" sem rekel Gua-temoku. Komaj sem izgovoril te besede, sem videl enega izmed Špancev, ki je mahal z belim robcem po zraku. Preden še je robec izginil, se je na vseh straneh pokazal dim1 in takoj nato smo slišali pokanje pušk. Vsepovjsodi so med plesalci padali mrtvi in ranjeni, večina njih pa, ki so ostali neranjeni, se je stisnila skupaj kakor ovce in obstala nema in prestrašena. Tedaj so Španci vzklikajoč ime svojega patrona — kakor so delali vselej, kadar jim je šlo po glavi kako tako zlodejstvo — potegnili meče, planili nad neoborožene azteške plemiče in jih začeli moriti. Nekateri so kričali in bežali, drugi so ostali na mestu, dokler jih niso pobili; konec je bil isti, najsi so stali ali bežali, kajti vrata so bila zastražena in zidovje previsoko, da bi ga mogli preplezati. Poklani so bili vsi, kolikor jih je bilo. Bog, ki vse vidi, kaznuj te morilce! Bilo je kmalu .končano; tekom deset minut izza trenutka, ko je robec zavihral po zraku, je onih šest sto možakov ležalo na tleh mrtvih ali umirajočih, in Spanci so med divjim vpitjem plenili mrtva trupla. Obrnil sem se k Guatemoku in rekel: "Kakor je videti, si prav storil, da se nisi udeležil svečanosti." Guatemok pa ni odgovoril. Srepo je strmel proti mrtvim in onim, ki so jih bili pomorili, in molčal. Samo Otomi se je oglasila: "Vi Tjuli ste kaj prijazni ljudje," je rekla in se bridko nasmejala; "tako torej povračujete gostoljubnost. Sedaj upam, da je moj oče zadovoljen s svojimi gosti. Oj, da bi jaz bila na njegovem mestu, prav vsak izmed njih bi ležal na žrtveniku. Ako so naši bogovi hudiči, kakor praviš, kaj pa so potem oni ljudje?" Čez nekaj časa pa je izpregovoril Guatemok : "Samo eno nam preostaja po tem, in to je maščevanje. Montezuma je postal prava ženska; jaz se ne zmenim več zanj, da, z lastno roko bi ga ubil, če bi bilo treba. Vendar sta še dva moža ostala v deželi — moj stric Knitlahua in jaz. Sedaj odhajam, da skličem naše vojake." In odšel je. Vso tisto noč je v mestu šumelo in vrelo kakor v panju in drugo jutro ob zori so bile 'Najboljše delo za manj denarja" Nobenega izgovora za slabe zobe. Časi o bolečinah pri zdravljenju In popravljanja zob so minuli, pa tudi strofikl za dentistovo delo 10 tako malenkostni, da bi ne smeli delati zaprek«. Judi ako imate le en zob, ali več, ki io pokaženf, na Odlašajte, da bodo Se slabil. Pridite takoj Jutri In |hT*-rujte si svoje splofino zdravje z zdravimi zobmL C. V. McKinley, D. D. S. Preiskava In oem BREZPLAČNO ienska poatreinlca naslednik BurrowM kobox'dratnKi H V 1 D' Arcy poslopje, 2. nadstropja -i« Itav. sob« 204 Phone: 4SS4 CHICAGO IN VAN BUREN STREETS JOUET, ILL. Odprtei md V. i jut raj do 8 od 10. zjutraj do 12. opoludao. V aodeljo ulice in trgi napolnjene s tisoči in tisoči oboroženih mož. Kakor val so se zagnali proti zidovju Ahine palače in ogenj pušk jih je zagnal nazaj kakor se val odbije od klečevja. Trikrat so napadli in trikrat so bili odbiti. Tedaj se je na zidovju prikazal Montezuma, ta ženski kralj, in prosil množice, da naj odje-njajo, kajti če bi se jim napad posrečil, bi moral on umreti. In tako veliko je bilo spoštovanje ljudstva do njegove cesarske osebe, da ga je ubogalo in nekoliko časa ni napadlo Špancev. Ampak bolj se mu niso hoteli podati. Če jim je Montezuma prepovedal u-bijati Špance, so bili vseeno trdno odločeni, da jih vsaj izstradajo; in izza tiste ure so močno obkolili palačo. Azteških vojnikov je padlo že na stotine, vendar niso oni imeli izgube ; ujeli so bili nekaj Špancev in mnogo Tlaskalapcev. Konec teh nesrečnih ujetnikov je bil hiter; neutegoma so jih vlekli v templje in jih vpričo tovarišev žrtvovali bogovom. Tisti čas se je vrnil Kortez z novimi četami; premagal je bil Narvaeza, čegar pristaši so se pridružili njegovi zastavi, in ž njimi več drugih, izmed katerih sem enega dobro poznal. Azteki so dovolili Kortezu, da se je pridružil svojim tovarišem v palači, in ga niso napadli, sam ne vem zakaj; drugi dan je Kortez izpustil brata cesarja Montezume, palapanskega kralja Knitlahua, da bi pomiril ljudstvo. Toda Knitlahua ni bil bojazlji-vec. Čim je bil prost in zunaj palače, je sklical zbor, kateremu je načeloval Guatemok. Na tem zboru so sklenili vojsko do zadnjega in razglasili, da je Montezuma izgubil vsled svoje strahopetnosti cesarstvo; in po tem sklepu so ravnali. Da bi bili tak sklep naredili samo pred dvema kratkima mesecema, bi tisti dan niti en Španec ne ostal živ v mestu Tenoktitlan. Poleg Marine, Kortezo-ve ljubice, ki je s svojo lokavostjo in premetenostjo pomagala Špancem do zmage, je bil Montezuma glavni vzrok, da je propadel on in ž njim anahuaško cesarstvo. DVAJSETO POGLAVJE. Nasvet kneginje Otomi. Dan po Kortezovi vrnitvi v Mehiko me je še pred svitanjem dneva vzbudilo iz nemirnega spanja glasno vpitje tisočev vojnikov in glas bobnov Odhitel sem na svoje opazovališče na mali piramidi, kjer se mi je pridružila Otomi, in tam sem videl, da se je vse ljudstvo zbralo na vojno. Kakor daleč je seglo oko, na trgu, tržnem prostoru, po ulicah in cestah, vsepovsod se je trlo na tisoče in tisoče vojnikov. Nekateri so bili oboroženi s pračami, nekateri z loki in puščicami, drugi z metalnimi kopji, ki so imela bakreno ost in drog o-premljen z bodicami iz obsidijana, in še drugi, revnejši državljani z gorjačami, utrjenimi v ognju. (Dalje prih.) BENEŠKA ZNAMENITOST Znane stotine ljubkih in krotkih golobov na Markovem trgu bodo izginile. Vsak tujec, ki se ustavi v Benetkah, je že krmil Markove golobe. Zdaj so se pa menda oblastva odločila, da bodo golobe pregnala, ker delajo na doževi palači in Markovi cerkvi velikansko škodo; vse tako ponesnažijo, da porabijo par stotisoč lir letno za čiščenje in popravo' poškodovanih umetnin. -o—— ŠIRITE AMER. SLOVENCA! Čujte. Čujte! NATIONAL AVE. GARAGE 710 W. National Avenue, Milwaukee, Wise. Nudi automobilistom najboljo postrežbo. Napolnuje baterije, popravlja luči, auto gumije in drugo. FR. J. ALBY, lastnik. / ft W* & / / / / \ VABILO v ^ \ NA \ \ Plesno veselico J foooooooooooo<>o<><>o<>o<^^ ooo t; PISANO POLJE Sooooooockxxx* s jy^ Trunk jkjooooooooooJI^ katero priredi Društvo sv. Cirila in Metoda ŠTEV. 33, Z. S. Z. v nedeljo, 23. nov. 1930 V SPODNJI ŠOLSKI DVORANI, West 22nd & So. Lincoln St.. Začetek ob 7. uri zvečer. VSTOPNINA: ZA ODRASLE 50c, OTROCI 15c. Igrala bo "Schvaiger's Royal Orchestra" V / \ v Društveni odbor prijazno vabi cenje- / no občinstvo, da se te veselice ^ ^ polnoštevilno udeleži; za / ^ ^ postrežbo v vsakem o- y ^ ^ %>°» V BpiiiaininiHii! luninim Vaši prihranki zloženi pri nas, so vednoj varni. Vi živite lahko v kate-" rikoli izmed naših držav, in vendar ste lahko vložnik na naši banki, prav kakor bi živeli v našem mestu. Pišite nam za pojasnila in dobili boste odgovor z obratno pošto v svojem jeziku. Mi plačujemo po 3 od sto obresti na prihranke, in jih prištejemo h glavnici dvakrat na leto ne glede na to ali vi predložite svojo vložno knjigo, ali ne. Naš kapital in rezervni sklad v vsoti več kot $740.000 je znak varnosti za vaš denar. __ Naš zavod uživa najboljši ugled od strani občinstva, kateremu ima nalogo nuditi najuljudnejšo postrežbo, in od katerega prejema naj-izratejšo naklonjenost. jouet national bank CHICAGO & CLINTON STS., JOLIET, ILLINOIS. WM. REDMOND, predsednik. CHAS. G. PIERCE, kasir. JOSEPH DUNDA, pomožni kasir. INIIMiniBIIIMlllWllliWIIIIHIIIMIIIIIBIIH lil!« * + + + + + + GOSPODINJE y JOLIETU ■o prepričane, da dobijo pri menf najboljše, najčistejše in najcenejša MESO IN QROCBRIJO V zalogi imam vedno Tsake vrat« sveže ali suho prekajeno meso tei vse predmete, ki spadajo v mesar-«ko in grocerijsko obrt JOHN N. PASDERTZ COR. CENTER * HUTCHINS STS, JOLIET. ILL. * * * * * * * * Chicago Telefon 2917. ___ Phones: 257S in 2743 I anton nemanich & son PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIETU IN AMERIKI. USTANOVLJEN L. 1895. Na razpolago noč in dan. — Najboljši avtomobili za pogrebe. krste in ženitovanja. — Cene zmerne. 1002 N. Chicago Street, Joliet, Illinois Najboljša — morala. V vsej resnosti je Rusija za-gonetka. Včasih je ta zago-netka precej smešna.. Ko človek prebiraš razne vesti o Rusiji in iz Rusije, ne veš, ali so tam lačni ali siti, ali svobodni ali zasužnjeni, bogati ali revni. Zdaj prihaja še druga vest, in ker nasprotnih vestij ne manjka, je zopet uganka ta Rusija, ,ker zdi se, da tam raznih — hudičev ne manjka, ta najnovejša vest pa je taka, kakor bi bili tam zdaj zgolj — svetniki, in svetniki pri stvari, ki je najbolj kočljiva, pri spolni morali. V est se glasi: "New York. — Dr. Robert Barrett, ameriški misijonar, ki se je pravkar vrni! iz Evrope kjer je proučaval spolno moralo v vseh deželah, pravi, da je sovjetska Rusija danes najmoralnejša dežela na svetu. Za njo pridejo Švedska, Norveška in Švica. Francija je zelo liberalna glede nezakonskih otrok, Anglija pa še precej omejena. V Rusiji — je rekel misijonar — je danes spolnost naravna stvar, ki ni nikjer zabranjena ali omejena in vsled tega tudi ni zlorab-ljana." Svet je zdaj hudo moderen, in ta modernost je marsikaj izpremenila. Ali ni morda iz-premenila tudi— logike? Vsaj po stari, dozdaj veljavni logiki bi bili ljudje n. pr. pri boleznih hudo simulirali, ako bi se reklo, da simuliranje ni za-branjeno, ni treba simuliranja prepovedati s kako strogo prepovedjo. V sedanji Rusiji so odstranili vse prepovedi ali zapovedi, ki so dozdaj na svetu uravnavale vsaj tako ali tako spolno moralo. Te odredbe, in celo od najvišje avtoritete so bile te odredbe avtorizirane, niso mogle prinesti bogve kake zadovoljne morale, le znosno moralo so prinesle. V Rusiji pa so vrgli vse te odredbe za plot, in — spolna morala je — najboljša zdaj v Rusiji. Ako je tako, potem so morali tudi staro logiko vreči za — plot. Ker pa nič gotovega ne vemo o Rusiji, je ta — najboljša morala lahko tudi samole morala — za plotom. Navadno se udejstvuje tam za plotom — živalska morala. Ali je piš, ali miš? * * * V politiki. To je silno kočljiva zadeva. Govori se pogostoma o politični vesti, katere mestoma ne najdeš niti s povečevalnim steklom. Politična morala se mora strinjati z moralo sploh, ako kdo noče politike že naprej korumpirati. Morala se pa pogostoma ne vidi na površju, ker pri politiki je tam vse kaj drugega, navadno pač. Na površju je uspeh, ali neuspeh, in na tej podlagi pe pogostoma sodi politika in politik, nikakor ne vedno po načelih moralne politike. Na otoku Malta je bil pred časom hud političen vrtinec. Merodajni cerkveni krogi so morali nastopiti proti mani-ram celo katoliškega guvernerja, ali vsaj guvernerja s katoliškimi tendencami, kakor je površje politike kazalo. — Maltežani so pri svoji sodbi valovali sem in tja. Da je bila moralna stran na strani cerkvenih krogov, je brez vsakega dvoma, ampak uspeha ni bilo dolgo časa, in zato je ljudstvo valovilo sem in tja. Končno je prišel za moralnostjo in poštenostjo tudi uspeh, in Maltežani, ki so se prej zelo ostro postavljali zoper po- trebne politične tendence cerkvenih krogov, bodo zdaj Pi-ju XI. postavili spomenik v priznanje njegove pravilne politike. Katoliška cerkev v obče v politiki ni zainteresirana. Stopi pa na plan, kadar gre za njene pravice, in se skušajo te teptati ali prikrajšati. Tudi v politiki nastanejo pri narodih včasih odločilne krize, in cerkev mora dati razna navodila, in cerkvenim osebam se lahko dovoli, da zavzamejo odločilna mesta v politiki. V Jugoslaviji je bil duhovnik dr. Korošec minister do novejše dobe, in vloga monsignorja Seipla v Avstriji je znana. — Sodba v zunanjosti je zelo različna, in odvisna ne toliko od notranje vrline politike, ka" kor pač od zunanjega uspeha. V politiki se pa mar.sikak u-speh na zunaj kaže kot neuspeh. Kdor se tudi v politiki drži poštenosti, bo zelo previden pri sodbi. * * * Precej razlike. Znani angleški konvertit i11 kritik, G. K. Chesterton, ima zdaj predavanja po Ameriki' Njegovo prepričanje je katoliško do dna. Vprašali so ga Pa> • če je fundamentalist, ko ima tako trdno katoliško prepriča* nje. Pa je odgovoril: "Ne, nikakor nisem noben fundamei1' talist, pač pa sem skozinsk«2 — fundamentalen." Protestantovski fundanieH' talisti so v mnogem prav ma'0 ali nekako čudno fundamen* talni, in zato je umevno, da P1' satelj G. K. Chesterton n biti fundamentalist, ker je PftC — fundamentalen. DR. J. E. ZDRAVNIK IN KIRURG -2000 West 22nd Street,-CHICAGO, ILL. Uradne ure: 1—3 popoldne i« ^ —8 zvečer. Uradni telefon: Canal 4918 Rezidenčni telefon: La Grange 396fi PO DNEVI NA RAZPOLAGO CELI DAN V URADU. slovenske božične razglednice so že na ražpolago. Zdaj čas za pisati v stari kraj in kmalu bo tudi za tukaj. stopniki in trgovci, ki želu0 razglednice naj prijavijo, liko jih želijo. Prodajajo se- 3 RAZGLEDNICE 10t Zastopnikom in trgovcei* dovolimo, ako jih naroče n»J manj ducat poseben popu-t- Knjigarna , AMERIKANSKI SLOVENJ 1849 W. 22nd St., Chicago, I«1' OF JOLIET, ILLINOIS. Prejema raznovrstne denarne vloge, terpo.tlJ« denar m^ejelej^- Kapital in preostanek $300,000.00 C. E.