Št. 12. Maribor, dne 21. marca 1912. Tečaj XLY1. List ljudstvu v pouk in zabavo, FsHaJa vsak Četrtek ln velja s poštnino vred In v Mariboru « letel. 6 K. Kdor hodi sam ponj, plaCa na leto samo 3 K, ilakavnega družtva" dobivajo list brez posebne naroininej *-> pošUia^jem na dom za celo leto i K, pol leta 2 K in za Četrt leta i K, Narofalna za Nemčijo 5 K, za druge IzvenavsHMte Naroimna se po&lja na Upravnifitvo^.Slovenskega Gospodarja« t Mariboru. - List se dopoSilja do odpovedL _ Udje ^K^ Eosamezri listi stanejo 10 vin» - Uredništvo: KoroSka cesta iter, 5i - Sokopisi se ne vVaSajo, JDpravniStvo: Korrffe cesta štev. 5, vsprejema naroinlno, Inserate in reklamacije! ^^ S» inserate se plaCuje od enoetepne petitvraie za enkral IS Jrfs» «a dvakrat 25 vin za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust InseraH se sprejemaj- da srede zjutraj, « Srn zaprte reklamacije so poStrdne prostea Današnja Številka obsega 12 strani. Slovenski župani, svetovalci, odborniki in tajniki! ""3S6S3 Za Vas se priredi na belo nedeljo, dne 14. aprila v Mariboru poučni tečaj. Pridite v obilnem številu! Liberalni upi. Nikomur ni ljubo, če ga iz vsake hiše ven vržejo. Drugim je v posmeh, sam sebi v jezo. Zato se nam zdi popolnoma umevno, da pri vsaki novi volit-vi v deželni ali državni zbor napenjajo liberalci vse sile, da bi zopet dosegli v kmečkih občinah vsaj e-den mandat, kajti slovenski kmetje so jih. iz vseh o-krajev pometali ven. Dne 14. t. m. je bila nadomestna volitev v Beli krajini za izpraznjeni deželnozborski mandat prejšnjega deželnega glavarja pl. Šukljeta. Vsi liberalni listi na Slovenskem so globoko vzdihovali po zmagi. Tudi najnevrednejši med njimi, celjski „Narodni List", je že sanjal o začetku nove j^blitične i dobe ' na Slovenskem, o začetku propadanja klerikalizma naslov, tleh, o zarji politične svobode in političnega napredka, kajti po njegovem prepričanju bi baje poraz klerikalcev v Beli krajini mogočno vplival na razvoj napredne misli na Slovenskem, V Beli krajini sami si liberalna stranka ni u-pala nastopiti pod lastnim imenom, ampak pod' staro sleparsko tvrdjco „neodvisna kmečka stranka", ki jo tudi na Štajerskem vidimo razobešeno ob vsakih volitvah, Kandidat te neodvisne kmečke stranke je bil graŠČak Mazelle, ki ni nikdar držal pluga v rokah, a je vendar zahteval, da naj kmet kmeta voli. Da bi priborili liberalizmu novo dobo in zarjo, je poslala liberalna stranka vse svoje najodličnejše ,.,neodvisne kmete" v Belo krajino agitirat. Prišli so tje „neodvisni kmetje" odvetnik dr. Triller, odvetnik dr. Ravnihar, odvetniški kandidat dr, Jekovec, profesor Reisner, tržni uslužbenec Ribnikar in še cela vrsta enakih in podobnih neodvisnih kmetov, kakor jih ima liberalna stranka ob vsakih volitvah v izobilju na razpolago. In delali so zares z občudovanja vrednim naporom za zmago. Vrgli so se proti našemu kandidatu s silo, kakoršne Še ni videla nobena volitev na» kmetih, besno in brezobzirno. Denarja in pijače je bilo v izobilju. Agitiralo se je ponoči in podnevi. Laž, obrekovanje, sumničenje, so bila liberalcem najpriljublje-nejša agitacijska sredstva. Upijanjeniliberalci so razbijali shode in hoteli s surovostjo ustrahovati volile«. Brezvestno so kupovali glasove. Napočil je dan volitve. In ko se je nagnil h koncu, legla je tudi liberalna doba k počitku in že opevana liberalna zarja se je izpremenila v noč. Kandidat Slovenske ljudske stranke, Kari Dermastia, je bil izvoljen še z večjo veČino, kakor prejšnjikrat pl. Šuklje. Dobil je 1344 glasov, liberalni Mazelle 1113, Brezprimerni naval ljudskih sovražnikov se je zdrobil ob moški odločnosti in zreli sodbi belokranjskih kmetov. Vsa Slovenija, združena v taboru Vseslovenske ljudske stranke, je ponosna na ta krasen uspeh. Osramočen in pobit pa je zopet liberalni sovražnik, ki je že Širokoustno naznanjal naprej svojo „zmago". Kakor v Beli krajini, tako se naj vselej in povsod godi liberalcem! _ Italijanski kralj napaden. V Četrtek, dne 14. marca se je peljal italijanski kralj Viktor Emanuel s kraljico Heleno v Rimu v cerkev „Panteon", da prisostvuje maši zadušnici za rajnim kraljem Humbertom. Ko se je pripeljal voz blizu palače „Salviati", je naenkrat ustrelil izza nekegastebrazrevolverjemnekmlad človek proti kraljevski kočiji. Strel ni zadel nobenega v kočiji, pač pa konja majorja Lan-ga, ki je jahal na levi strapi kočije, na kraljevi strani. Konj se je visoko vspel, a padel ni, le s težavo se je vzdržal major na konju. Oboroženi konjeniki, ki so spremljali kraljevo kočijo, so takoj obkolili kočijo, ki se je v tem že nekoliko oddaljila od prostora, kjer je stal napadalec. Ta je še enkrat ustrelil v smeri proti kralju, a ga ni zadel, pač pa je bil zadet major Lang, ki je padel s konja. Napadalec je hotel Še enkrat ustreliti, a v tem so ga že prijeli. Nastal je hud boj, kajti napadalec se je"bra-nil z vsemi močmi, končno so ga vendar ukrotili in zvezali ter odvedli v zapor. Majorjev konj je sam brez jezdeca spremljal kraljevsko kočijo do cerkve. Majorja Langa, ki je rodom iz Trsta, so takoj položili na voz ter ga prepeljali v bolnišnico. Krogla je zadela Langa v tilnik, vendar rana ni nevarna. Major je dobil precejšnje poškodbe tudi pri padcu raz konja. Kraljica, ki je v trenotku, ko je napadalec streljal proti kočiji, gledala v to stran, je edina videla napadalca; ko je počil strel, se je oklenila kralja z o-bema rokama, on pa jo je miril. Kraljevska dvojica se je po napadu peljala v cerkev k maši-zadušnici. Po maši se je odpeljal kralj v odprtem samodrču brez vojaškega spremstva obiskat majorja Langa v bolnišnico. Napadalec, mlad človek brez brk, lepo oblečen, se imenuje Anton Dalba. Star je Še-le 21 let; po poklicu je zidar. Ljudstvo je hotelo po napadu Dalba pobrti. Policiji se je le s težavo posrečilo, ga obraniti pred razburjeno množico. Navdušenje ljudstva. Glas o napadu na kralja in kraljico se je po bliskovo razširil po Rimu. Pred kraljevsko palačo se je zbralo do 50.000 ljudi; iz tisočerih grl so doneli kraljevski dvojici klici b,Eviva", to je živijo. Kralj in kraljica sta se morala večkrat pokazati na hodniku (balkonu), zraven so prišli tudi kraljevi otroci. Mali princ je v pozdrav ljudski množici privzdigoval svojo kapico. Množica je kar vriskala veselja, vojake je nosilo ljudstvo na ramali in jih pogoščalo, kraljeve podobe so bile vse okinčane z najlepšimi in dragocenimi cveticami. Italijansko ljudstvo namreč zelo ljubi sedanjega kralja in kraljico.. Kralj je zelo ljubeznjiv, občuje ob mnogih prilikah prav prisrčno s priprostim ljudstvom, obdaruje reveže in pomaga nesrečnikom.Pod prejšnjim kraljem se je Že v mnogih krajih nagibalo ljudstvo k ljudovladi. Sedanjega kralja pa ima narod zelo rad in pristaši ljudovlade so izgubili vse upanje po uresničenju njih želj. Trgovine so bile v Rimu po napadu zaprte, raz hiše so plapolale zastave, ustavljena je bila poulična železnica, počivalo je delo, listi so izšli v slavnostnih oblikali. Pred državno zbornico je predsednik Mark.ora v navdušeni besedi nagovoril zbrano množico. Na predlog najstarejšega poslanca so se podali vsi navzoči poslanci h kralju, da mu Čestitajo k srečni rešitvi. Veselje ljudstva traja naprej. Drugi dan so šli pred kraljevo palačo vsi Šolarji mesta Rim. Vsak je imel v roki zastavico, s katerimi so pozdravljali kraljevo rodbino. Ker je napadalec zidar, so prišli h kralju tudi zastopniki zidarjev, da ga prosijo imenom zidarjev za odpuščanje. Kralj jih je zelo prijazno sprejel. Tudi z dežele prihajajo cele trume ljudstva, čestitat kralju, Dijaštvo je prirejalo zadnje dni obhode po mestu, po rimskih ulicah so se slišale vesele pesmi. K srečni rešitvi so večinoma vsi evropski vladarji podali kralju svoje čestitke. Posebno prisrčno je čestital cesar Franc Jožef, Tudi sv. Oče Pij X. si jo dal natančno poročati o napajdu in sporočil kralju svH)je Čestitke, da ga je Bog obvaroval smrti. Napadalec. Napadalec je rojen v Rimu in je bil oblečen prav čedno. Imel je na sebi modro obleko ter popolnoma nove čevlje. Po obrazu je takoj spoznati, da pripada mladenič anarhistom, to je prekucuhom in je po prvem zaslišanju priznal tudi sam, da pripada tej lepi lopovski dzužbi. Kaznovan je bil že trikrat zaradi tatvine. V zadnjih letih je postal anarhist. IzpoČetka je izpovedal, da je revolver našel, pozneje pa je priznal, da je imel revolver že delj časa. Prvotno je pri zaslišanju trdovratno molčal, potem pa se je pritoževal, da ga je množica napadla, opljuvala in psovala. Nato pa je vendar priznal vsaj deloma svoje namene, ki so ga vodili pri napadu na kraljevo dvojico. Razven očeta, matere in enega brata nima sorodnikov. Oče je delavec. Dalba je tekom zaslišanja na policijskem ravnateljstvu priznal, d'a je bil najet od anarhistične družbe, da naj usmrti kralja. Bil je po svojem lastnem priznanju prepričan anarhist in je bil predkaznovan zaradi surovega ravnanja s starši. Njegova mati pra- vi, da je Dalba kot majhen otrok bolehal na vnetju možganske mrene. Bil je vedno v se zamišljen. Z njo je ravnal surovo in je morala klicati proti njemu večkrat sodiSče na pomoč. Napadalec Dalba je imel zelo slabo vzgojo. Šole na Italijanskem že same na sebi ne vzgajajo v krščanskem in poštenem duhu, ker je učiteljstvo večinoma svobodomiselno-liberalno. Zatorej pa so anarhisti skoraj sami Italijani, posebno pa so se pokazali zadnja desestletja italijanski anarhisti kot napadalci in morilci kronanih glav. Uspeh svobodne šole! Laški listi pripovedujejo, da je pohajal nesrečni fant brezversko laško šolo, bil potem Član socialistične družbe in je bral same liberalne in socialno-demokraške liste. Sam je priznal, da je zašel zgodaj v družbo socialistov in anarhistov, ki so ga ščuvali zoper vero in družbo. Napadalca Dalbo so prepeljali v, iečo Regina. Ravnatelju zapora je izjavil, da se kesa, ker je napadel kralja. Izjavil je tudi. da se je že tri leta pečal z mislijo, umoriti laškega kralja. Najvišja kazen, ki zamore doleteti Dalbo, je 301etni zapor. Politični ogled. — Državni zbor. V avstrijskem državnem zboru se je končala takozvana draginjska razprava. Sprejela se je cela vrsta predlogov, s katerimi poslanci pozivajo vlado, da stori proti podraževanju različnih ljudskih potrebščin potrebne korake. Slovenski liberalni poslanec dr. Ravnihar je glasoval za koristi kapitalistov. Drugi slovenski poslanci so glasovali skupno s kmečkimi in delavskimi poslanci drugih narodnosti proti izsesavanju fabrikantov in kapitalistov. Potem se je začelo dne 14, t. m. prvo Čitanje nove bramb-ne predloge, s katero se uvede dveletna vojaška služba, zato pa zviša Število novincev; prva govornika sta bila ministrski predsednik grof Stiirgkh in dežel-nobrambni minister Georgi, ki sta zatrjevala, . da se mora tudi Avstrija pripraviti, ker; se tudi vse države okoli nje pripravljajo in oborožujejo. Prvo Čitanje bo menda trajalo še tudi tekoči teden. — Na Hrvaškem so sedaj dijaški štrajki na dnevnem redu. Ne vemo, če je to dobro, da se mladina tudi dejansko vmešava v politiko. Taki dogodki zamorejo samo še podaljšati banu Čuvaju njegovo bivanje v banski palači, kajti njegovo stališče je sicer brezdvomno omajano. Da bi moral pasti ban Čuvaj ravno radi dijaških nemirov, tega ne bo noben Hrvat resno pričakoval. Bana Čuvaja ubijajo njegove nepo-stavnosti, in teh je dovolj. Voditelja kmečke stranke Stjepan RadiČa, so obsodili nanovo na 4mesečno ječo, — Na Ogrskem še nimajo nove vlade. Sedanja večina, ki jo je zvaril Khuen z denarjem in z bajoneti, vstraja pri tem, da se omeji cesarjeva pravica, ki jo ima glede sklicanja novincev, kadar zajitevajo to resni časi. Hujskajo pa večinoma kj temu uporu proti kralju najbolj nekateri pristaši kakor Tiza, A-pony in tudi Košut. Ti se bojijo, da bo prišla potem sprememba volilnega reda, ako se sedaj hitro reši brambna predloga. Po sedanjem volilnem redu imajo namreč plemenitaši veliko moč, po novem volilnem redil bi jim bila odvzeta in dobilo bi jo v roke ljudstvo. In Še nekaj! To ljudstvo ni samo mažarsko, ampak tudi slovansko, rumunsko in nemško. Kakor hitro pride sprememba volilnega reda, izgine mažarska premoč. Edin mažarski politik, ki se bori za novo volilno pravico, je Just s svojo stranko. — Štrajk rudarjev. Štrajk na Angleškem traja dalje, istof.ako delni štrajk rudarjev ob Ruhri v Nemčiji; slednjega so započeli brezvestno socialni de-mokratje, da bi razbili kršičansko-socialno rudarsko organizacijo, ki je proti Štrajku. VrŠe se krvavi izgredi. Tudi belgijski rudarji prete s Štrajkom. Na Angleškem, pa tudi v Nemčiji, je mnogo tisoč delavcev radi štrajka odpuščenih od dela, Tovarna za tovarno ustavlja delo, ker manjka premoga. V Londonu in drugih večjih mestih morajo zgodaj ugašati luči, mnogo železnic je ustavilo promet. Lačni delavci, ki jih pritiska sila, hočejo že ponekod iti na delo, a voditelji jih ne puste. Vlada je predložila nek načrt za sporazum, a odklanjajo ga delavci kakor lastniki ru-dokopov, — Rusija je odpoklicala iz Carigrada svojega poslanika Carikova, ker jo podpihoval vedno sovraštvo med Avstrijo in Rusijo. Odkar je postal avstrijski zunanji minister Berchtold, prijateljski dogovori med AVstro-Ogrsko in Rusijo dobro napredujejo. Naslednik Carikova je postal dosedanji poslanik v Bukare-Štu, pl. Giers, — Vstaja V Mehiki. V tej ljudovladi so se proti sedanjemu predsedniku Maderu uprli trije generali z vojaštvom in mnogo ljudstva, ki je nezadovoljno s sedanjo vladno stranko, v kateri vladajo bogataši in veleposestniki, ki gledajo le na svoj žep. Vstaše vodita brata Gomez. Prav lahko pride do tega, da izgubi Mehika svojo neodvisnost in se priklopi ameri-kanskim Združenim državam. — Kitajsko. Začasni predsednik kitajske ljudo-vlade^ Juanšikaj, je dne 10. t. m. prisegel na ustavo. Ob tej priliki so bili pomiloščeni vsi jetniki, rajzen morilcev in roparjev. Reda pa Še ni v državi ter so nastopili roparji zadnji čas zlasti v okrožju Kantonu. Bati se je izbruha velikih nemirov. Razne novice. Godovi prihodnjega tedna. 24. nedelja, 6 postna (tiha), Gabriel. 26. pondeljefc, Oznanj Marije Device. 26. torek, Emanuel. 27. sredo Rupert, škof 28. četrtek, Janez Kapistran 29. petek, Dev. Marija 7 žalosti. 30. sobota, Angeta F., vd>.va * Iz šole. Začasna učiteljica v Lehnu, Amalija Orehek, je nastavljena stalno na isti Šoli. Začasna u-Siteljica za ročna dela, Matilda Vodenik, je nastavljena stalno na ljudski Šoli v Lembjahu pri "Mariboru; nadomestni učitelj Leopold Omerzu, je imenovan za ¿talnega učitelja na petrazredni deški šoli v Studencih' pri Mariboru. V stalni pokoj je stopila učiteljica na dekliški šoli v Mariboru, Marija Manich. * Lep vzgled prestolonaslednika. Ko je dospel pretečeni teden prestolonaslednik, nadvojvoda Franc Ferdinand, s svojo soprogo vojvodinjo Hohenberg in otroci na otok Brioni, jih je peljala prva pot v ondot-no prenovljeno cerkvico, * Koroški Slovenci se vrlo gibljejo. S. K. S. Z. za Koroško, ki je zelo delavna za omiko in probujo koroških Slovencev, ima dne 24, marca v Celovcu svoj občpi zbor. S, K, S. Z. za Koroško beleži že jako lepe uspehe., „Mir", glasilo naših koroških bratov, piše med drugimi: „A zdaj že vidimo sadove svojega dela! Mladeniči, Čili in mladi, vstajajo iz koroških grobov! Ne poznajo smrti, ampak živeti hočejo, bujno živeti. Nov rod vstaja! Kri starih slavnih' pradedov, ki so vstoličevali vojvode in ki so Turke v Rožu, v Železni kaplji in pri Trbižu potolkli, se je zopet osvežila v žilah koroških Slovencev!" Tako pogumni so postali Slovenci v tužnem Korotanu. Posnemajmo jih! i— Dne 23. aprila se vrši v bel jaške m okraju nadomestna volitev za državni zbor, po umrlem socialno-demokraškem poslancu Riese-ju. Tudi Slovenci se bodo udeležili te volitve, k'ar priča., da koroški Slovenci pod vodstvom katoliško mislečih mož ne poznajo one narodne malomarnosti, ki je prešla pri naših domaČih liberalcih v meso in kri. — Dne 17. marca se je vršil v St, Janžu v Rožni dolini ženski shod. Koroške Slovenke sledijo našim Stajerkam. * Narodna stranka bi zopet rada veljala za nekoliko narodno. Njena, Nemcem prijazna deželnozbor-ska politika, katera se niti pičice ne razločuje od šta-jerčijanske, ji je celo v liberalnih slovenskih krogiii vzela mnogo ugleda in marsikaterega pristaša. Zadnja sodna imenovanja bi naj ji služila zopet kot stremen za na narodnega konja. Toda ne bo Šlo! Liberalna stranka, in to je njen neutajljiv in neodpustljiv greh, podpira na Dunaju po svojem zastopniku dr. Ravniharju z glasovanjem ministra Hochenburgerja. Kaj to, četudi dr. Ravnihar kritizira v govoru Ilo-chenburgerjeva. dejanja, a kadar se gre za resnico pri glasovanju, pa glasuje zanj, Naši poslanci so nezadovoljni s Hochenburgerjem in mu to kažejo v besedi in glasovanju, Drugače pa stranka sploh ne more nastopati proti ministrom, katerim nič ne zaupa. Zato je tudi bebasto, očitati našim poslancem, da so sploh kaj krivi na zadnjih sodnih imenovanjih,. Oni so v odkritem boju proti Hochenburgerju, ne pa kakor liberalci, ki ga z besedo napadajo, pri glasovanju pa podpirajo. Sicer pa Še nekaj besed liberalcem. Zakaj ste hudi na ormoškega Pupacherja? Saj je kri vaše krvi! Pupacher je vaša vzgoja, ravno tako kakor Bi-cek', Rakovec, Cham in drugi. Na vseučiliščih je bil član vaših društev in se je nasrkal duha, katerega sedaj kaže. Potem pa tudi eno vprašanje: Ali mislite, da so pristaši Slovenske kmečke zveze z liberalnim slovenskim sodnikom Zemljičem zelo zadovoljni? Kakor je nam znano, je dr. Delpin bolj zadovoljen ž njim nego mi kmetje. Sodne zadeve so sploh žalostno poglavje v liberalni politiki. Kar pa se tiče odpora naših županov v ormoškem okraju, ga odobrujemo, le to jih prosimo, naj zaradi stvari liberalnega odvetnika dr. Serneca ne pustijo nikjer zraven! * Povsod enaki. Kakor se lrlinijo naši liberalci včasi za največje narodne peteline, potem pa jih kma-lu zopet ne moreš razločevati od pristnih nemškutar-jev, tako so tudi liberalci po drugod. Pri liberalcu ni prepričanja, ampak vse le osebna korist, V kranjskih listih beremo, da je pri zadnji nadomestni deželno-zborski volitvi v Beli krajini liberalni kandidat Mar zelle med slovenskimi volilci nastopal kot parodno-napreden kandidat, med kočevskimi volilci pa istočasno kot nemško-prijazen. V tem dvojnem plašču spoznamo mi Štajerci pravega liberalca. * Južno-štajerska hranilnica. Denarni zavodi izkazujejo svoje dobičke in njihovo uporabo, kojo določuje upravni odbor. Zanimiv je vpogled, kako juž-no-štajerska hranilnica v Celju deli podpore iz Čistega dobička. Pet okrajev je, koji volijo upravni odbor, namreč Gornji Grad, Sevnica, Šmarje, Šoštanj in Vransko. Ako izvzamemo svote, koje se dajejo za dijaške namene, savinjskemu planinskemu društvu in celo godbenemu društvu v Celju, najdemo, da so leta 1908, 1909 in 1910, naklonili kat. podpornemu društvu in gospodinjski šoli na Teharjih' skupaj 1850 K. Tej svoti nasproti stoji: za Ciril-Metoda, Sokole in zavod sv, Nikolaja v Trstu 3.300 K, Te Številke mnogo povedo. Slovenska Straža in Orli, zglasite se tudi vi, Če se Še niste, da dobite tudi vsak svoj kos, kadar bodo rezali hleb v Narodnem Domu. * Novi dvekronski srebrni denar bo kovan iz pet šestink srebra in epe Šestinke bakra. Iz enega kilograma te zmesi bodo skovali 100 dvekronskih srebrnikov. En komad bo torej tehtal 10 gramov. Meril bq novi denar 27 milimetrov počez.Od 35 milij. komadov teh srebrnikov se jih bo kovalo na Ogrskem 15 milijonov. * Važna razsodba. Dosedaj je bilo določeno, da je moral vsak deželan vedeti, oziroma bi moral vedeti za razglase o živinskih kužnih boleznih, ki jih objavi deželna vlada v svojem uradnem listu, če tega razglasa tudi ni čital. Nek posestnik Karol Muha je bil lansko leto obtožen, da se je pregrešil zoper nek odlok Štajerske deželne vlade, v katerem se posestnikom strogo naroča, da ne smejo pustiti nobenega tujca v hlev. Dotični mož se je pri obravnavi zagovarjal, da njemu ta odlok vlade ni bil znan. Radi te izjave ga je sodišče oprostilo. Državno pravdništvo pa se je proti razsodbi pritožilo in zadeva je Šla celo do najvišjega sodišča. Dne 16,. marca je razsodilo to sodišče ugodno za posestnika in zavrnilo pritožbo drž. pravdništva, in sicer s sledečimi razlogi: Četudi je bilo na Štajerskem dosedaj v navadi, da bi moral vedeti vsak posestnik za razglase o postavi zoper kužne bolezni, ki se objavijo v uradnem listu, pa iste ne Čita, ne more ali pa prepozno dobi v roke, se od njega ne more zahtevati, da bi se držal določil, za katera sploh vedel ni. Odi živinorejca se ne more zahtevati, cfa bi se vsak dan brigal, kakšne razglase prinese uradni list, upoštevati se morajo torej le uradni razglasi, zadevajoči odredbe proti živinski kugi, le tedaj, Če se razglasijo po dotičnem krajevnem običaju. Najvišje sodišče je tudi odločilo, da je posestnik Še-Ie tedaj obvezan, prepovedati tujim osebam vstop v njegov hlev, Če je njegova živina res okužena, ne pa, Če se samo sumi, da je živina okužena. Ker je bil že marsikateri posestnik obsojen radi prestopka zoper živinske kužne bolezni, je dobro, da se sklicuje ob priliki na razsodbo najvišjega sodišča, * Za voditelje in odbornike naših organizacij,, to je izobraževalnih in bralnih društev ter mladinskih zvez, priredi osrednja S. K. S. Z. v Ljubljani od do 13. aprila v Ljudskem domu v Ljubljani socialni tefeaj. Na tečaju bodo predavali gg. dr. Korošec, dr, Krek, dr, VerstovŠek, dr, Hohnjec, dr. Dolj-šak, dr. Gruden, dr. Lampe, dr. Pegan, dr. Pogačnik, profesor 'Jarc, dr. Zaje in več drugih. Predavanja bodo primerna; razjasnjevalo se bo najbolj potrebno tvarino, dajala se bodo pa tudi preizkušena navodila za društveno delovanje. S. K, S. Z. vabi vse, ki se zanimajo za izobraževalno delo, da se udeležijo tečaja. Kdor se želi udeležiti tečaja, naj se prijavi najpozneje do 31,. marca na tajništvo S. K. S. Z. v Ljubljani* Preskrbljeno je tudi za ceno hrano in stanovanja. *Govorniške šole. ¡Nemško narodno društvo Nordmark na Dunaju je priredilo od dne 2. februarja do 2. marca t. 1. posebno govorniško Šolo, katero je obiskalo 18 udeležencev. Uspeh je bil neki zelo po-voljen, Nemci zadnji Čas, posebno v severnih deželah, prirejajo večtedenske tečaje, ki imajo izobraževalni namen. Bratje Cehi vedno bolj nadkriljujejo v omiki Nemce, zatorej se tudi Nemci trudijo, širiti izobraževalno delo. Naša S. K. S, Z. je priredila letošnjo zimo celo vrsto poučnih tečajev, naša društva, mlade-niške i.n dekliške zveze, ter Orli, pa naj bodo stalne govorniške Šole za našo mladino, Ce bomo izobraženi, bomo tudi drugod povsod močni. * Sprememba glede orožnih vaj. GraŠko dežel-nobrambovsko poveljstvo je določilo, da se vrše orožne vaje za deželne brambovce po sledečem redu: polk Št. 3 in 5 dne 3. junija, Štev. 26 27. junija, številka 27 29. aprila, 3. junija in 20, julija. * Razglednice Slovenske Siraže za Veliko noč. Izšle so te dni razglednice Slovenske Straže za Veliko noč* Obe vrsti razglednic ste res pravo umetniško delo, ki sta v Čast umetniku VavpotiČu. Naročajo se razglednice v pisarni Slovenske Sftraže v Ljubljani. Trgovci dobe znaten popust. Slovenci, Slovenke, se-zite po teh, res lepih razglednicah'. NaroČite jih takoj! * Dolgovi avstrijske drŽave so se leta 1911 zvišali za 1366'35 milijonov kron več. Nove milijone je porabila vlada večinoma za železnice na severu in za vojaške svrhe naše države. * 186.000 igralnih kart se je prodali leta 1911 na Češkem. Ce pomislimo, koliko ljudi je postalo po teh „podobicah" nesrečnih, bi bilo res upravičeno, da se na prodajo in izdelovanje igralnih kart naloži Še višji davek, kakor predlaga nek Češki profesor dr. Sobotka. Južni tečaj odkrit. Razni svetovni listi poroča^ jo, da je švedski učenjak Admuncisen 6redi meseca decembra minulega leta odkril južni tečaj naše zemlje. Blejski grad — prodan. Blejski grad z vsemi k njemu pripadajočimi posestvi je kupila posebna družba, ki ji stoji na Čelu angleška banka, za 600,000 K, Družba ustanovi s pomočjo banke delniško družbo, ki namerava sezidati pod gradom velik povodoben hoteL: * Za S. K. S. Z. je podaril č. g. Davorin Meško, duhov, svetovalec in župnik pri Kapeli 10 K. Hvala lepa! Rodoljubi posaemajtel Mariborski okraj. m Maribor. Porotne »obravnave so se končale pretečeni petek, dne 15. marca. 'Janez StiploŠek', 33-letni brezposelni delavec, ki je dosedaj že odsedel 6 let v lipoglavski ječi, je bil obsojen radi tatvine na Z let težke ječe s četrtletnim postom.. V četrtek, dne 14, marca, pa se je vršila zelo zanimiva obravnava. Ur rednika „Marburgerce", Jahna, in tiskarja Kralika, je tožil neki Laval, ker se je čutil užaljenega vsled nekega poročila. Lavalu se je namreč očitalo, da je kot ravnatelj mariborskega socialnodemokraškega kon-suma slabo gospodaril in poneverjal, Razprava je odkrila mnogo gnilobe in smradu, ki se nahaja v soci-alno-demokraški in nemško-nacionalni stranki. Obravnava je trajala od zjutraj pa do 541. po noči. Porotniki so lahna oprostili z 8, oziroma 6 glasovi, Kra-lik pa je bil enoglasno oproščen. m Maribor. V ponedeljek, dne 18, marca, je u-mrla A. PoŠ, uslužbenka v Cirilovi tiskarni. Omenjena je bila nepretrgoma 20 let v službi v tukajšnji tiskarni in je opravljala zelo zvesto svoj posel. Pogreb» katerega se je udeležilo osobje tiskarne, se je vršil včeraj, dne 20. t. m. popoldne na glavno pokopališče v Mariboru. N, v m. počiva! m Mariborske novice. Na novi dravski most bodo predjali tudi glavno vodovodno cev, ki je sedaj pritrjena na stari leseni most. — Malo vojaško vež-bališče, ki je zraven ljudskega vrta v koroškem predmestju, bodo spremenili v drevesnico, — Kako izbor-no znajo gospodariti mestni očetje v Mariboru, nam kaže poročilo o prometu mestne klavnice v zadnjih 10, letih. Vse je namreč tako modro urejeno, da izkazuje klavnica vsako leto izdatne primanjkljaje, — Mestni svet je v seji dne 13. marca dovolil 250 K za pripravljalna dela za nameravano položitev tračnic za električno železnico Čez novi most, ko bo ta dogotovljen. Torej se bomo v Mariboru vendar-le vozili z električno železnico. — Dne 13, t. m. je umrl trgovec Niko Polanski. Posestniku Janezu SupaniČ iz Slovenje vasi pri Ptuju, so se dne 11. marca, ko je peljal z vozom po Franc Jožefovi ulici, splašili konji. Voz se je prekucnil; SupaniČ in hčerka sta se precej poškodovala. Zdivjane konje je ustavil nek policijski stražnik. — Letos se bo priredila v Mariboru v ljudskem vrtu spodnještajerska rokodelsko-obrtniška razstava. Nekateri nemški kričači so hoteli, da bi se imenovala razstava nemška rokodelska razstava, a njihova ni obveljala, V Mariboru se bodo vršile letos občinske volitve. Nemci se že sedaj pripravljajo na nje. m Studenci. Po mariborskih stenah in plotovih so prilepili zadnjo soboto zvečer neki fantiči papirje z napisom „Michl wach auf," Na iteh letakih se hujsk'a zoper nameravano slovensko šolo v Studencih, Nestrpnost naših nemških Miheljnov je res velikanska. Kar požrli bi nas radi mariborske in studenške Slovence. Pa ne bodo nas! m Pekre pri Mariboru. Pri občinskih volitvah smo zmagali Slovenci; nasprotniki imajo v odboru le malo zastopstvo. Seveda se Nemci jezijo, ko v mariborski okolici ne morejo odvzeti našim možem nobene občine. m Št. llj v Slov. gor. Na cvetno soboto, to je dne 30. marca t. 1. bo pri St. Ilj,u zopet živinski sejem, Pričakovati je veliko kupcev iz severnih' krajev. Zatorej naj živinorejci iz mariborskega okraja priže-no obilo živine. m Št. Jakob v Slov. gor. Sentjakobčani vedno bolj napredujemo. Ni dolgo tega, ko smo strmoglavili bivšo ^ajerčijansko veČino v občinskem odboru ter smo jo pri volitvi nadomestili z zavednimi možmi. Ker je občina prevelika za enega župana, se je že pred leti vložila prošnja za delitev v spodnjo in gornjo občino. sedaj pa smo Še za en korak stopili naprej. V nedeljo, dne 17. marca, se je otvorila v St. Jakobu telefonska postaja, Z naše poŠte lahko govoriš s prijateljem na Dunaju, v Gradcu, Ljubljani, Mariboru; in drugod, če plačaš dotični znesek. Šentjakobski Jo-žeki so na Jožefovo že po žici, ki je napeljana Čez; naše hribe na Pesnico, lahko Čestitali Jožekom izven St. Jakoba. Za nas Sentjakobčane je telefon velike važnosti. Do železnice imamo precej daleč, do Maribora Še dalje, zatorej nam bo telefonična naprava v marsikateri zadevi koristila, Ce je n. pr. prišlo dosedaj kako blago po železnici do Pesnice, smo morali navadno plačevati zamudno pristojbino (Lagerzins), ker gre naša poŠta preko St. Ilja v St. Jakob zelo počasi, odslej pa bodo iz Pesnice takoj na Šentjakol>-sko poŠto telefonično naznanili vse potrebno. Ce dobimo Še dobre ceste za izhod na sever, pa bomo lahko zadovoljni. m Trotkova. Dne 17. t. m, so bili soglasno izvoljeni častnim občanom: Tomaž Zadravec, Valentip Zadravec, Jakob Belna in Franc Ornik. Castitamo! m Partinje. V naši obsežni občini so se vršile pred 14 dnevi občinske volitve. Uspeh je sledeči: v vseh treh razredih so naši možje enoglasno izvoljeni, ip sicer v III. razredu okroglih 70 glasov, v II. razredu približno 21, v 1. 14. Nasprotniki so se sicer prikazali, in sicer volilci II. razreda, pred volilno hišo, a niso prišli pred volilno komisijo. Raje so prej. sramotno pobegnili, ko so videli, da bi pri volitvi še bolj sramotno propadli. m Sv. Jurij v Slov. gor. Pri Sv. Lenartu obstoja v novejšem času pogrebni zavod, ki se vozi po-žuipnijali in se priporoča vsem bodočim mrtvecem.Tudi pri nas je bil pred kratkim.. Ker na letaku prosi, naj se mu vsaka smrt takoj javi, smo mu drage volje na razpolago. V Partinju je nemškutarski politični mrtvec, ki leži zdaj kot propadli občinski kandidat na političnem mrtvaškem odru, okrog katerega se razširja prijetna vonjava ptujskega Šnopsarskega glasila. Torej bo že nekaj zaslužka, m Draženberg pri Sv. Ani na Krembergu. Prijatelj nam pošilja kot znak zgodnje pomladi, slivov cvet, kateri je zrastel in se pretečeni teden razcve-del na vrtu Franca Troperja na Draženbergu. m Sv. Križ nad Mariborom,. Tudi tukaj na visokem Kozjaku se gibljemo. Dne 17. t., m., je priredila Kmečka zveza politični shod, katerega se je udeležilo veliko število ljudi. O načelih in ciljih slovenske kmečke politike je govoril naš deželni poslanec dr. Korošec. Njegova izvajanja je ljudstvo navdušeno o-dobravalo. Slovenski kmečki zvezi in njenim poslancem v Gradcu se je izreklo zaupanje ter jim še posebej naročilo za Gradec: Le vistrajajte v boju proti krivicam. Izvolil se je krajevni odbor S. K. Z., sesto-ječ iz gg.: Filip Galunder, Jožef Gartner, Janez Hle-bjč, Anton Hauptman in Anton Kocbek. Sv. Križ je trdnjava naše katoliške in slovenske misli. Da bi tako ostalo! m Crešnjevec. V nedeljo, dne 3, sušca, t. 1. pozno zvečer se je zmuznil nekdo v eden razred tukajšnje šole. V miznici je premetal vse knjige in papirčke, menda ni iskal cekine ? Razbil je steklenico in iz stene je potrgal različne reči ter jih zmetal po tleh. Kaj je dotičnik neki pravzaprav iskal v Šoli? m Marib r. V nedeljo, igrajo v društvu rokodelskih pomočnikov ob 8. uri zvečer prvo slovensko predstavo „Sinovo maščevanje". Prijatelji pridite. m Frani. Političen shod priredita državna in deželna poslanca gospoda dr. Korošec in Roškar na praznik Marijinega oznanenja po pozni službi božji v prostorih g. Turnerja v Fr&mu. Domačini in sosedje, pridite 1 m Vino- in sadjerejsko društvo za Lembah in okolico bode zborovalo v pondeljek dne 25. t. m. po dopoldanski službi božji v gostilni g. F. Robiča. Deželni vinorejski ravnatelj g. Ant. Stiegler bode govoril o najnovejših izkušnjah v vinoreji in sadjarstvu. Po zborovanju dobijo udje brezplačno večje število amerikanskih ključev in cepljenk ter sadnih drevesc m Karcevina pri Mariboru. Prihodnjo nedeljo, dne 24. marca priredi Kmečka zveza shod ob pol 8. uri popoldne v gostilni g. Heu-ja ▼ „Wienergrabnu", poprej Marinšek. Govorita poslanca Roškar in dr. Verjtovšek Kmetje in vinič»rji iz mariborske okolice pridite vsi! m Slivnica pri Marib >ru. V nedeljo, 24. in pondeijek 25. sušca se bo pri nas predstavljala krasna zgodovinska igra „Turki pred Dunajem". Ze beseda Turki naznani, da bo nekaj pohebnega, in tudi Bliv-niški igralci, kateri so itak dobro znani so porok, da bo igra imenitno uspela. Torej 24. in 26. sušca na svidvnje v Slivnici, čisti dobiček je namenjen za razširjanje društvenih prostorov, zato se preplačila hvaležno sprejemajo. Občni zbor Slovenske Kmečke zveze. Na Joželovo, 19, t. mes., je imela S, K» Z. svoj slavnostni dan. Občni zbor, ki se je vršil v Celju, je zopet pokazal, da vživa S. K. Z. med 'slovenskim ljudstvom popolno zaupanje, da je ona središče, o-koli katerega se zbira cvet našega naroda. Na njeno vabilo je prihitelo na stotine mož in mladeničev ter tudi nekaj vrlih deklet iz vseh delov zelenega Spodnjega Stajerja na občni zbor v Celje. Med stotinami, ki smo jih videli pri „Belem volu", smo našli zastopnike in zaupnike iz skoroda celega Spodnjega Stajerja;, največ seveda iz ponosne Savinjske doline. In razpoloženje, ki je vladalo na shodu? Kdor je videl te množice ljudi, ldako so zagrmeie navdušenja, Če je padla kaka krepka beseda na račun naših nasprotnikov, kako so vsklikale, če je bilo potreba dati duška zaupanju do poslancev, kako so obljubljale stati neomajno v taboru S. K. Z., ta si je pač (moral reči: s tako armado, kakor se zbira okrog pratptora S. K. Z., se pač ni treba bati nikakih 'nasprotnikov, s takimi bojevniki se pač lahko spusti v vse boje, kajti zmaga je gotova. Poslanec! Roškar otvori občni zbor. Okrog pol devete ure otvori poslanec Roškar občni zbor S. K. Z. Vrtna dvorana hotela pri „Bel. volu" je natlačeno polna in daleč ven na vrt stoje še ljudje. Na odru so zbrani skoro vsi poslanci S. K. Z,: Roškar, dr. Benkovič, dr. Korošec, PiŠek, dr. JankoviČ, Brenčič, Novak, Tterglav in Vrečko. Poslanec Roškar pozdravlja zbrano množico in povdarja, da ima današnje zborovanje trojni namen: pasianci hočejo d^i račun o svojem delu, razgovoriti se hočejo z ljudstvom o njegovih potrebah in težnjah in storiti se morajo sklepi za bodočnost. Po tem kratkem uvodu odda predsedstvo poslancu dr. Jankoviču in prične kot predsednik S. K. Z. s poročilom o delovanju poslancev. Roškar govori. S. K. Z. stopa krepkfo naprej. Najjasnejše so to pokazale zadnje državnozborske volitve. iTo pa ni zasluga kakega posameznika, ampak (Vas vseh, ki ste spoznali potrebo S. K. Z. in stojite zvesto v njenem taboru. Danes Vam hočemo dati odgovor o našem delovanju. Storili smo, kolikor je bilo v naši moči. Ostali smo zvesti veri in domovini, a tudi svojim volilcem. Nismo Vam veliko prinesli, a to lahko pov-darjamo, da smo veliko zabranili. Organizacija je potrebna. Brez znanja in izobrazbe v današnjih dneh ne pridemo nikamor. Zato moramo tudi mi skrbeti, da razširimo svoje duševno obzorje. In koliko stori ravno Kmečka zveza v tem oziru. Nikjer drUgod, kakor pri nas se ne stori toliko za izobrazbo zlasti' mladine, da se jo pripravi za težko bodočnost. Vsi moramo skupno delati, Če hočemo kam priti. Organizacija kmečkega stanu je potrebna kot vsakdanji kruh. To prepričanje mora postati živo, posebno pri naši mladini. Zlasti njej kličem: mladina, združi se, z združenimi močmi boš dosegla svoj cilj! Država rabi vedno več! Potrebe naše države postajajo od dne do dne večje. Naš proračun gre že v milijarde. S strahom mora človeka navdajati, če pomisli, da je vse naše državno goipodvrstvo zidano na dolgovih. V zadnjih desetih letih je napravila država vsak dan en milijon dolga. Za tem razpravlja gospod poslanec v daljšem zanimivem govoru o raznih bremenih, ki nas posebno tlačijo, omenja davke, ki so jih poslajnci zabranili, našteva zakone, ki so se v zadnjem času sprejeli v korist kmečkega stanu ter se peča natančnejše in podrobnejše z našim deželnim gospodarstvom. Njegov govor je bil večkrat prekinjen od burnega pritrjevanja. Ko je pribil, kako nas deželni odbor zapostavlja, in noče ugoditi nikakim ljudskim zahtevam, tedaj je završelo ogorčenja po dvorani in slišali so se klici: „{Proč od Gradca!" Ko je omenjal, kako je Wa-stian zakrivil delanezmožnost deželnega zbora, je odmevalo srditih ¡,,iuj"-klicev. Vi z nami, mi z vami. Končal je gospod poslanec približno tako-le: V deželi moramo priti do rednega dela. Prišli bomo ta-' ko j, če deželni odbor izdela na podlagi vplačanih davkov ključ, po katerem se bodo tudi izdatki "razdelili na vse tri dele naše dežele. Pravice je treba in stMar je urejena. Do tedaj se bomo pa bojevali. Vi ne nasprotujete našemu boju. („IZiVijo!" Pritrjevanje. Klici: „Le tako naprej, zmaga bo naša!") Vaše pritrjevanje kaže, da ste z nami zadovloljni. ITo me veseli in nam daje novega poguma. V edinstvu dosežemo vse! (Navdušeno pritrjevanje.) Vi z nami, mi z Vami, in zmaga bo naša! Editastvo in složnost, v tem znamenju bomo zmagali! (Silno pritrjevanje, viharni ,,živijo"<-klici.) Dr. Jankovič se zahvali poslancu za krasno poročilo, pri' čemur zborovalci zopet dajejo duška svoji zvestobi do poslancev K. Z. K besedi se oglasi gospod Plušenjak, ki predlaga resolucijo, v kateri se izreka poslancem popolno zaupanje in se zahteva, da izdela deželni odbor na podlagi predpisanih davkov ključ, po katerem se naj uredi pravična porazdelitev deželnih in državnih sredstev, Ako pa "deželni odbor in večina deželnega zbora nam ne prizna naših naravnih pravic, potem se bomo borili dalje. Resolucija je bila enoglasna1 z navdušenjem sjprejeta; pri protiglasovanju se ni dvignila nobena roka. Navdušeno pozdravljen povzame na to besedo poslanec dr. Krek. Že ko je bil med govorom poslanca Roškar j a prišel na oder, je bil predmet živahnih pozdravov. Politika podobna gosposki ! r a j 1 i! Politične razmere na Spodnjem Štajerskem so se temeljito spremenile. Bili so gospodje, ki so ko-mandirali, ljudstvo je pa smelo poslušati, plačati, kar so rajtali, pa tiho biti. (Smeh.) V tistih časih je bila politika podobna gosposki Irajli. Ker se boji, da bi postala rujava, se boji iti na solnce. Da bi si ne u-mazala svojih lakiranih čevljiČev, noče iti na dež, da bi si ne ogrdila belih rokavic, se ogiblje takega dela, sploh ne prime za nobeno delo! (Smeh.) Taka je bila tudi politika prejšnje dobe. Takiratni voditelji so bili voditelji za v znamenje, da bi jih ljudsttvo gledalo, kako so lepi in fejst! ■ Ljudstvo bi smelo iti mimo, naj bi se odkrivalo in spustilo kaj v puščico, — čem več, tem bolj! (Viharji smeha,) (Sedanja politika je pa podobna koscu, ki gre zjutraj na travnik in se ne boji ne solnca in ne dežja in nikakega napora. Kmečka zveza je mladi kosec, ki se nikogar ne boji in ne ustraši nobenega. Prej se je fvedno pravilo, da kmet ni za politiko, to je bil mak, ki se Vlam ga je dajalo v mleko, da ste spali. Kmečko zvezo pa preveva duh dela in bojev. Delo samo ne zadostuje, ampak treba je tudi boja. Danes hočemo povedati Kmečki zvezi v pozdrav štiri besede. K o r ai j ž a. NajvteČja nesreča za nas bi bila, Če bi kmečko ljudstvo izgubilo pogum. Misel obupa bi» bila za nas najusodepolnejša. Časi so slabi, ali' bili so slabi tudi prej. Pritrditi pa moramo brez ovinkov, da kmečka stvar gre naprej v državi in v deželi. In šla bo še bolj naprej, če bodete stali trdno za vašiimi poslanci, kakor doslej. So ljudje med kmeti, ki mislijo, da kmetu ni več pomagati; ti vedno samo zdihujejo: ta ni nič naredil, oni ni nič naredil, vse vkup ni nič. Taki ljudje zgubijo vso možatost, vse zaupanje va-se in potem posiane človek cunja, metla, ki pusti delati s seboj, kar kdo hoče. Tak človek je kaikor bolnik, ki posluša vsako konjederko, in si da vse na-svetovati in vse veruje. Slični bolniki so ljudje, ki se pustijo voditi od liberalcev-konjedjerk. Korajže je treba našemu narodu, zaupanja v va^se, zaupanja v kmečki stan, zaupanja v načela, zaupanja v voditelje in veliko močnega zaupanja v bodočnost. (To ko-rajžo vlite že otročičem, budite jim zaupanje, da bodo Časi boljši. Proč z maloisrčnostjo in strahom! Zaupajte v Boga in v lastno moč, pa pojde! (Živahno pritrjevanje, klici: „Mora iti!"') Pri tej priliki še nekaj. Oni ljudje med kmečkim ljudstvom, ki nimajo zaupanja víase, ki berejo liberalne in štajerčijanske liste, pravijo, da se mora brati oboje. To je tako, kakor če bi šel dober posestnik k svojemu sosedu, ki je prišel na kant, po (nasvete. Ali se mora varčen posestnik od zapra^ijivca kaj dobrega naučiti? Ravno tako se ne morete od liberalcev in Štajerčijancev nič naučiti, (Klic: ^Laži!") Mi moramo priti tako daleč, da bo vsak najš človek delal te nasprotnikom kot z nasprotnikom. V vojski smo in delati moramo, kakor v vojski. V nas mora biti brezmejno zaničevanje naših nasprotnikov» njihovih listov in govorov. Vsak pravi član Kmečke zveze si mora vsak večer izprašati vest: ,jAli sem danes primerno zaničeval liberalce in štajerčijance ?" (Nepopisno naivdušenje.) Kmečka reč brez politike ne gre naprej. Politika je potrebna. Mnenje, da naj se človek briga samo za gospodarske reči, je krivo. Bo)dite v umnem kmetijstvu šie tako izobraženi, imejte še toliko in najrazličnejših knjig, imejte najboljšo pasmo živine, če bodo meje za uvoz živine odprte, pridete na kant. Gospodarstvo se tedaj od politike ne da ločiti. Kdor pravi, da se za politiko ne briga, ampak samo za gospodarstvo, ta laže, ker prvič tvedno z liberalci voli in drugič, ker se gospodarstvo od politike ne da ločiti. Kmečka zveza bodi socialna! Duh vzajemnosti mora prevevati kmečka vrste. Zavedajti se moramo, da se bo kmečki stan samo tedaj ohranil, če bo držal kmet s kmetom, kot brat z bratom. Vsak naj pomisli, da če od tvojih sosedov propada drug za drugim, ne bo dolgo, ko bo prišla vrsta tudi nainj. Zato je treba, da stopijo kmetje skupaj in isG podajo roke. Ce se vdajamo mislim, da je vse izgubljeno, se kremžimo, zdihujemo ter Čakamo, kar bodo napravile „Jrajlice", potem seveda ne pridemo nikamor. Ce se bodo pa kmetje združili, potem se bo korajža povečala in Kmečka ziveza bo šla nar-prej! (Pritrjevanje in ploskanje.) Krščanstvo. Korajžo zgubiti se pravi moštvo zgubiti. Ko-rajžo pa daje zajupanje v vase, a večkrat je tega malo, potem moramo imeti zaupanje v Boga. Krščanstvo je potrebno tudi v politiki. ÍOno daje jasne cilje in zabranjuje, da ne postane stranka igrača nagnenj in razpoloženj. Ravno ker je brez vera je ' liberalna stranka kot vlačuga, ki se obeša danes ¡Nemcem in nemškutarjem, a jutri jih hoče potiskati od sebe. In brez krščanskih načel ' pa tudi pi duha vzajemnosti, duha bratstva in sloge. Brez krščanstva ni Kmečke zveze! Saj ravno krščanstvo daje najglobokej^e nauke za medsebojno ljubezen. (Živahno pritrjevanje in ploskanje.) Slovenskemu ženstvu. Veseli me, da vidim med zborovalci tudi nekaj žen in deklet. To je dobro znamenje; kajti nujno potrebno je, da zlasti na našem jugu dviignemo ženo k višku! Poskrbeti moramo, da bo ženstvo razumelo naše težnje in stopalo z nami roko v roki. Ce žena zgubi ljubeaen do kmetijstva, če se vtihotapi pri dekletu duh, da je boljše biti žena železniškega čuva^ ja, kot kmeta, potem je to pričetek propapa našega kmeta, nagega naroda. Naše žene, na&e matere, ki polagajo semena v srca naši mladini, naj skupno z moškima v ljubezni do naroda in domovine delajo ko-rajžno politiko, da bo duh ljubezni v naših selih. Če bi se pa možu omajalo zaupanje vase, naj mu dvigne žena roko tja gori, kjer prebiva On, ki bo dai zmago, rešitev in srečo našemu narodu, naši domo» vini. (Vskliki navdušenja.) Ploskanja noče biti konec.} Ko se poslanec Roškar zahvali govorniku za njegov diven govor, ki je vse očaral, se zopet ponovijo burni vskliki navdušenja. llančigaj govori. Pos^sltnik Rančigaj od St. Jurija ob Taboru se oglasi k besedi. Nas volilce veseli, da stopajo naši poslanci v stik z nami o kateri so vsi kolikor toliko zadovoljni. Sedaj pa na delo! Z Bogom za ljudstvo! c Cilje. Izobraževalno društvo y Celju bo imelo na praznik dne 25. marca 1«)2 popoldne ob treh Svoj občni zbor v hotelu Pri belem vola". Igro „Mati svetega veselja" priredijo Šolske sestre v" Celju ca cvetno nedeljo popoldne. Za to igro je bilo o božiču v Ljubljani toliko zanimanja, da so jo morali trikrat uprizi riti c Petrovče. Na praznik dne 2A t. m 8e vrši seja Savinjskega okrožja z,. 8. d. ob 8. uri dopoldue v društvenih prostorih Na vsdo redu so razne zanimive točke Želeli bi, da se udeležijo vse odhr>rXe celega S. O. tudi braslovškega odseka. ' opornice c Sv. Ema. Kat. slov. iz braževalno društvo pri Sv Emi naznan ja, da bode imelo svoj redni cbčni zbor dne 25. marca popo ldne do večernicah v kaplaniji v prostorih bralnega, društva ter vabi svoie ude in neude. Govorit pride preč. g Sinko iz Šmarja. c Kalobje. Kmečko bralno društvo ima v pondeljek dne 25 t m svoj prvi občni zbor p poldne po sv. opravilu. Vabljeni s'te vsi somiš-jeniki in udje bralnega d uštva. c Št. Pave». V nedeljo, 24. t. m. se vrši obfni zbor Prostovoljnega gasilnega društva v Latkovi vasi z običajnim vsporedom pri s Francu Cileniek. Začetek ob 2 uri popoldne c G rnj grad Občni zbor zadrečke p družnice c. kr. kmetijske družbe se vrši v nedeljo, dne 24 sušca 19 2 točno ob i. uri popoldne v šoli v Gornjem gradu. Na vsporedu je tudi predavanje kmetijskega potovalnega učitelja g. Goričana in pobiranje udnine. K obilni udeležbi vabi odbor. Brežiški okraj. b Sevnica ob Savi. Par vrstic v svarilo vsem tistim, ki ne pustijo ometalti dimnikov. Dandanes ima še dimnikar, Četudi neopravičeno, oblast, da spravi ubogo kmečko paro v luknjo. Pretečeno poletje je prišel dimnikar v Orehovško vas, da bi ometal dimnike, in to v času, ko je bilo mnogo dela in ometanje Še ni bilo potrebno. Gospodinje so se protivile, Češ, da nimajo časa, naj pride drugokrat; ena mu je hotela celo plačati, samo, da bi ne imela sitnosti. Nato je seveda ta mogočni gospod odšel in vse naznanil na glavarstvo. Bilo nas je pet gospodarjev ovajenih. Po naročilu okrajnega glavarstva nas je poklical občinski tajnik pred-se, da smo vsak' svojo opravičbo izpovedali, C, kr. okrajno glavarstvo nas je obsodilo na globo po 5 kron, oziroma 12 ur zapora. Nato smo zahtevali novo obravnavo, da bi dimnikar izrekel vpričo nas svoje pričevanje. A ni bilo nič! Sedaj še ponovno zahtevamo eno obravnavo, in ako nam c. kr. okrajno ge more ustreči, naj pošlje naš prizov visoki deželni vladi v Gradec. Vse naše pritožbe so zavrnili, naro-čivši županstvu, da se nam iste vroči In ne več na^ zaj pošlje. Trije izmed teh' so ušli kazni na Prusko, dva se pa seveda nista mogla ubraniti. Vprašam torej, ali je to pravično, da se kaznuje, ko se nismo pro-tivili snaženju dimnikov ne poprej ne pozneje? Zakaj pa od tistega časa dimnikar naznani vsakokrat svoj prihod? VeČina kmetov se danes zgraža nad to strogostjo, posebno taki, ki dostikrat še nimajo za sol in druge potrebe, pa morajo dati Še tiste bore vinarč-k.e g. dimnikarju. — OrehovČanje. b Z abulto v je. Občni zbor tukajšnjega Izobraž. društva se je dne 18, svečana prav dobro obnesel. Že odborovo poročilo je povoljno vplivalo na mnogoštevilno zbrane zborovaloe. Tolikega uspeha v Izobraževalnem društvu pač nismo pričakovali. Člani so prav pridno prebirali društvene knjige in Časnike. Tudi ,ie priredilo društvo v letu 1911 Štiri prav dobro obiskane shode in eno gledališko predstavo. Posebno povoljno je delovala D. Z., ki je imela, kakor je razvidno iz društvenega opravilnega zapisnika, (vsak mesec redno svoje poučne shode in zborovanja. Potrdil se je enoglasno stari odbor. Nato nastopi od zborovalcev navdušeno pozdravljen odposlanec S. K. S. Z., vlč. g. Martin Gaberc, ki v obširnem govoru razloži namen in zgodovino naše katoliške organizacije in pove, kako se že nam sosednji hrvaški narod zanima za našo katoliško organizacijo ter jo občuduje. Med drugim priporoča tudi, naj zlasti mladina pridno bere gospodarske knjige in naše Časopisje, Končno govori Še domaČi preč. g. župnik ter v zbranih besedah priporoča treznost in delavnost. Z navdušenjem za vstrajno bodoče delo se ie zaključilo prelepo zborovanje. Pilštanj. Se ni tri leta, kar smo si ustanovile Dekliško zvezo, pa mnogo lepega in koristega smo se tekom tega Časa naučile. Knjige se delijo vsako nedeljo po večernicah, v zimskem Času tudi ob delavnikih. Člani MladeniŠke in Dekliške zveze so nam na predpustno nedeljo, dne 11. februarja, "predstavljali dve igri, in sicer mladeniči burko: „Rdeči nosovi", dekleta pa „Svojeglavna Minka". V nedeljo, dne 10. marca, je imela Dekliška zveza svoj letni občni zbor, kateri je bil prav dobro obiskan. Tudi naše vrle gospodinje niso izostale. C. g, duh. voditelj Jak.. Rauter so nam v svojem govoru priporočali varčnost, ki je potrebna vsakemu, posebno pa vsaki gospodinji in materi. Potem se je volil odbor, v katerega so bile enoglasno izvoljene: za voditeljico Bevc Cilika, na-mestnico Lapornik Ton&ka., za tajnico Malka Toplišek, za blagajnico Stritih Mimika, Pevski zbor pod vodstvom gospodične Kristine Berthold nam je zapel k sklepu priljubljeno pesmico „Moj dom". — Bog živi našo zvezo zdaj, — Bog daj, da močna bi postala, — in mili naš slovenski krai potujčenja bi varovala. 1. A tč-, Niša vr:o napredujoča p Rojili ica i a v n deljo, dne 24 t. m 'bčni zb. r ;n sicer po ve'eri icah v ursdnib prostorih. Na tem občnem zboru govnri nadrevizor Vlad. Pnšenjak Pričakuje so obilna udeležba vseh, ki se zanimajo za naš go*p dar-ki napredek. Italijansko—turška voj-»l a. Z vso gotovosijo se zatrjuje, da bo italijansko bojno b rodo v je napadlo evropska turška obrežna me- sta Solun in Smirno ter bo udrlo v dardanelsko morsko ožino pred Carigrad. Baje hoče Rusija Italiji pomagati in si s tem priboriti prosti izhod njenih ladij iz Črnega morja skozi Dardanele. Rusija zbira ob črnomorski obali veliko Število vojaštva. — Vele v lasti se Še vedno trudijo, da bi se dosegel sporazum, a Turki nočejo pristati na italijanske zahteve. Boji v Tripolisu se nadaljujejo. Posebno okrog Bengazija se vrše dan za dnevom manjša praske. Najnovejše« Župnijo Selnica nad Mariborom dobi č. gosp. Ferdinand Ciuha, kaplan v Laporju. Maribor. Na cvetno nedeljo, dne 1. marca popoldne, se vrši v Mariboru shod za mladenke in žene iz Maribora ip okolice. Govori poslanec dr. Korošec, Prostor: Katoliško delavsko društvo, FloBergasse Štev. 4. Gočova. Na dopis iz Gočove v 10, številki „SI. Gospodarja"nekoliko odgovora. Dopisnik se je obregnil ob mene, kot bi bil res bogve kakšen liberalec.To pa menda le ne zahtevajo pravila kakega političnega društva, d'a bi ne smel sosed s sosedom občevati, ako je ta slučajno drugega političnega mišljenja. Za kakšno dobroto ga pa tudi še nisem prosil, kar zna dopisnik iz Gočove tudi tako dobro kakor jaz. [Opomba uredništva: Občevanje z nasprotniki naših krščanskih in narodnih načel se mora omejiti na to, kar je neizogibno potrebno. Kdor ni prijatelj našega kršcan-sko-narodnega programa, ne zasluži našega zaupanja.) Kar se pa tiče krčem v Radehovi in v GoČovi, bi svetoval dopisniku, naj raje molči o tem; osebne zadeve naj se ne spravljajo v Časnike. Kar se je pisalo o hvaležnosti do „klerikalcev", naj pomni tudi dopisnik", da ena edina oseba Še ne predstavlja „klerikalne" stranke. Jaz pa mislim, da če se taikšne osebnosti poročajo v časnike, to ni v smislu naše organizacije, kakor je Kmečka zveza, h kateri se kot ud Štejem tudi jaz, — Vinko Pečovnik, kmet v GoČovi. Gornji Grad. V nedeljo, dne 24. sušca, ob 3. u-ri popoldne, se vrši ustanovni shod Jugoslovanske strokovne zveze. Delavci, obrtniki, rokodelci, kmetje in posli, vsi na zborovanje! Poroča odposlanec J. S. Z., g. Vekoslav Zaje. Državni zbor. V seji dne 19. marca je finančni minister Zaleski predložil načrt zakona, s katerim se naj polagoma odpravi dosedanja mala loterija ter se nadomesti z razredno loterijo, kakor je že vpeljana na Pruskem in Ogrskem, K brambeni predlogi je izmed slovenskih poslancev govoril poslanec Pogačnik. V sredo in danes se je nadaljevala razprava o brambeni predlogi. Štrajb rudarjev na Angleškem se bliža koncu. Vlada je namreč sama predložila angleškemu državnemu zboru zakonski načrt, po katerem bo ona določevala o najnižji plači rudarjev. Predlog bo baje že ta teden sprejet, kralj ga bo takoj potrdil, in upati je, da bodo delavci ob začetku prihodnjega tedna šli zopet na delo. Strajk na Nemškem, ki so ga povzročili socialni demokratje, pa. bo nesrečno končal. Brez ka-kih uspehov bodo morali iti rudarji zopet v rudnike. Listnica uredništva. Sv. Peter pod 8v. g, Št. Jur, Ljubno, Teharje, Sv. Bolfenk, Ihova, S\ Trojica, Sv. Jurij v Slov gor., Prevoije, Sv. Anton, Zavod-nje, Velika Nedelja, Sv. Ana, Staritrg, Marenberg, Mozirska okolica: Prihodnjičl — Gradec, Ljubečna, Sv. Tr .jica, Št. Ilj: Oddali „Straži". — Iz potne torbe: Prihodnjičl — Sv. Jurij ob Ščavnici: Ali kot inse-rat? — Sv. Knnigunda: Preosebno. — Novacerkev: Hvala! Prenevarno, če priobčimo ras gotovo zašijejo. Poročilo c sejmu goveje ž^ine v Gradcu, dne 14 marca 1912. Prignalo se je 178 volov, 100 bikov, 172 krav. Cene za 100 kg žive teže: Lepi pitani voli 9-i do 104 K, srednje debeli 88 do 96, snhi 76 do 86, biki 76 do 92, lepe pitane krave 72 do 82, srednje debele 56 do 72, suhe 50 do 54 K. Tendenca: Pripeljalo se je 127 komadov več kot prejšnji teden Cene trdne. Promet slab. Na svinjski sejem se je pripeljalo 2540 svinj; cene za 100 kg mrtve teže 130 do 146 K. Cene trdne. Izredno ugodno priliko k varčevanju nudi nakup srečk na obroka v korist „Slov. btražia. Kako hitr.i in lahko se vsak mesec izda za kako prav nepotrebno stvar več kot 4 K 75 vin. ¿gubljen denar, ki se nikdar več ne povrne! Kdor pa si naroči turško srečko, ter jo odplačuje v mesečnih obrokih po 4 K 75 vin., ta pa denarja prav gotovo ne vrže vun, kajti vsaka srečka mora zadeti vsaj 230 K in je tedaj to najmanjši znesek, ki ga prav gotovo nahrani. V Brečnem slučaju pa zamore zadeti seveda tudi 400.000 frankov in ta prilika se nudi že pri prihodnjem žrebanju dne 1 aprila t, 1 Kdo hoče tedaj štediti, v srečnem slučaju pa tudi obogateti, ta si naj kupi turško srečko v korist „81ov. «traži". Eno srečko zamore kupiti pa tudi več oseb na eno ime. Opozarjamo na današnji oglas „Srečke v korist Slov. Straži". Pridobitev teže se pri uporabi Scott-ove emulzije kmalu doseže učinek, ki si ga prav posebno želimo v času okrevanja pri hujšanju aH po boleznih ki človeka Slabe. Odrasli vsake starosti store torej dobro, da v takih časih osvežijo in ojačijo telo z uporabo lahko prebavne, dob^o dišeče Pristna samo s t > znan ko — ribičem — kot znamko Scott-ovega r»vn*nja. Scfttove emulzije v dosego zboljšanja splošne delazmožnosti Pri nakupu naj se zahteva izključno SCOtt-OVa emulzija. Znamka Scott, ki je že 35 let vpeljana, jamči za dobroto in učinek. Cena izvirni steklenici K 250. — Dobi se vseh lekarnah Posojilnica v Slatini reg. zadruga z neom. zavezo, uljudno vabi vse Slane na redili občni zbor na cvetno nedeljo, dne 31. marca 1912 popoldne ob 3, uri v župnišČu pri Sv. Križ u. Dnevni red: Poročilo načelstva in nadzorstva, 2. Citanje revizijskega poročila. 3. Odobrenje računskega zaključka za leto 19(11 in razdelitev Čistega dobička. 4. Volitev načelstva in računskih pregledovalcev. 5. Slučajnosti, Ako bi ta občni zbor tok,rat ne bil sklepčen, vrši se po par. 35. pravil drugi občni zbor v nedeljo, dne 21. aprila t. 1. na istem mestu, ob isti uri in z istim dnevnim redom pri vsakem številu navzočih u-dov. — Tudi se tem potom razglasuje, da je z a n a -Š o posojilnico od IS. aprila naprej. edino vsak ponedeljek -delavnik uradni dan od 8.—12. ure dopoldne. _NACELSTVO. Posojilnica na Frankolovem reg. zadruga z neom. zavezo, priredi svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 31. marca t. 1. popoldne po večernicali ,Vi občinski pisarni s sledečim dnevnim redom: lx Poročilo načelstva in nadzorstva. 2, Predložitev in potrjenje letnega računa za leto 1911. 3, Citanje revizijskega zapisnika in poročila o izvršeni reviziji. 4, Volitev članov načelstva in nadzorstva, 5, Prosti predlogi. K obilni udeležbi vabi ________ ___________________ ODBOR. Posestvo! lepo ležeče, v tinjski fari, 12 johov zemlje, vinograd, njive, travnik in gozd, hiša in gospodarsko poslopje vse v dobrem stanju, se pod ugodnimi pogoji proda-Ako ima dotični K 2.000 lahko kupi, ker je drugo v-knjiženo. Vse natančneje pri Alojziju Pinterju v Slovenski Bistrici. 258 Svoji k svojimi "Be Priporoča se največja in najcenejša svetovno pripoznana slovenska Pojasnila o šnseratih T dsil mmW.M S3&9 & J. Loterijske Številke: Dne 16. marca 1912. Gradec . 8 55 72 50 48 Dtrnaj . 68 42 '¿8 61 51 Cepljeno trsje. Vinogradnikom naznanjam d, imam veliko množino amerikanskih cepljenih trt na prodaj. Seznan trt: Moslec, Burgnnd-c, b. Muskatelec, Traninec, Ranfal, Rulan :ec, Muškat Silvaner, Laški rislmg Gut-edel, b. r. Porti.giser, Prunta, K&pčina in več tisoč korenjakov Rip-Portalis na zeleno cepit, in več tisoč klučev Rip Portalis za suho cepljenje. Naročniki se naj blagovolijo pismeno ali UBtmeno oglasiti dokler je kaj zaloge. Cena po dogovoru Janez Verbniak, posestnik in trtničar na Bregu pri Ptuiu._ Cepljene trte. Gutede), mozlec, silvanec, rizling laški, burgundec, muškatelec, portu-gizec, rulandec, prima vrste, lepo zaraščene in dobro vkoreninjene, sa dobijo pri P. Srebre, v Mari boru, Tegefthi ffova cesta. 90 Krompir „Eidorado" lepo semensko blago, ntjboli trpežna vrsta proti raznim boleznim, ki uspeva v vsaki zemlji; poštni zavoj 6 kg K 1'20, 50 kg po železnici 10 K. Zsvojnina se računa po lastni ceni. Jajca za valenjo od velikih zlatorumenih Orpingtonk ducat K 3 60 ima na prodaj Anton Slodnjak, trtnar in posestnik, p. Juršinci pri Ptuju. Štajersko. 211 Dva pomočnika sprejme za stalno delo takoj Alojz Arbeiter, krojaški mojster, Maribor, Koroška ulica 101. 278 Hmeljarji pozor! Kdor potrebuje hmeljeve droge (štange). Imani jih še 5 tisoč na prodaj Anton Cilen-fiek, Thesen 87, Maribor. 277 Čujte! Kupijo se dobroohranjeni že rabljeni godbeni inštrumenti (pihala) za neko snujočo se godbo. Kje, pove upravništvo lista. 293 Iščem pridnega krojaškega pomočnika Vstop takoj. Franc Rumež, krojaški mojster v Slov. Bistrici. Na prodaj Je lepo posestvo na prijaznem kraju, četrt ure od Rogaške Blatine, pet minut od glavne ceste in žcleznic-e v okol ci Tekačevo. Hiša t d.emi sobami in kuhinjo, gospodarsko poslop e, hlev za tro-e glav goveje živine, dva svinjaka in ena prostorna klet, vse v dobrem stanu, 4 orale zemlje, obstoječe iz njiv, sadonosnikov s korenino i s dveh gozdov. Cena je 5'00 K. Natančneje se iz se pri g. Josipu Pelko, urarju v Slov. Bistrici. 319 Sladkega sena, 100 meterskih stoto v. v bale sprešam-ga, s svilo vezanega, je na pr- dsj v župnižču, Novacerkev, p. Vojnik. Cena K 7. 260 Mizarskega učenca z dežfle sprejme Janez Verdonig Spodnje Rad-vanje 47 pri Mariboru. Perilo, hrana in stanovanje prosto. 302 Pridnega učenca za slikanje sprejme takoj Janko Horvat, slikarski mojster v Ljntomeru. 273 Učenca sprejme Janez Škaber, čevljarski mojster, Mlinska nI. 4, Maribor. 217 Enonadstrepna najemninska hiša z gvstilao in lepimi stavbišči se po ceni proda. Denarja je treba samo 12.000 kron. Maribor, (Mag-dalensko predmestje), Reckenzaun-strasse 10. 286 Lepa zidana hiša, s tremi sobami, tri kuhinje, veliki vrt, svinjski hlevi se proda. B. J. Poberž 216 pri Msriboru. 287 Pod jako ugodnimi pogoji s>e proda lep travnik pri Pesnici. Več po»e lastnik Anton Lorber. posestnik v Nebovi, Sv. Pete - pri Mariboru 301 Učenca spreime Jakob G lobič, kipar in klesar v Ljutomeru za kamnoklesarsko obrt ca 3 leta. Pomočniki te stroke služijo na dan 3 K 60 vin. do 5 K in višje. 239 Proda se hiša »a lepem prostoru v trgu Mozirje za strugo. Hiša je prenovljena in pripravljena za kakega rokodelca. Natančneje pogoje in ceno se izve pri lastniku Pr. Kokošinu v Moziriu. 306 Vabilo na trgovina 90 v r 1 • 1 v * 1 RAFAEL SALMIC 5. redni obeni zbor v Ceiiu NARODNI DON. Ogromna zaloga vsakovrstnih pravih švicarskih ni, slatnine, srebrnine in optičnih predmetov. □ Najnižje cene, postrežba točna. I I Mali dobiček, = dobro ime! |_| Razpošiljanje blaga po vseh delih sveta. Vsak Slovenec zahteva moj novi veliki cenik, katerega dobi zastonj in poštnine prosto. Na tisoče zahvalnih pisem sem prejel vsled dobre in"pošteneupo-etrežbe. Hranilnice in posojilnice v Galiciji registrovsne zadrnge z neom. zavezo (ti se vrši dne 31. marca 1912 ob 3. nri pop. v pisarni. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobntev računskega zaključka za leto 19J 2. 3. Slučajna .oiitev dveh Članov nadzorstva. 4. Slučajnosti. Ako bi ob določeni uri ne bil občni zbnr sklepčen se vrši pol ure pozneje drngi občni zbor na ist :m prostoru in z istim dnevnim redom ob vsakem številu članov. 232 Načelstvo. Stroga p o skušnja časa | je gotovo že iznašla sredstvo, ki si je zagotovilo že celih 50 let splošno porabo. Preiskušeno iz izbranih najboljših in uspešnih zdra vilnih zeli skrbno napravljeno, tek »butajoče in pre-bavljsnje pospešujoče in lahko odvajajoče domače sdravilo, ki nblaži in odstrani znane nasledke nezmer-nosti, slabe diete, prehiajenja, in zoprnega zaprtja, n. pr. gorečico, napenjanje, nezmerne tvoritve kMin ter k?če je dr. Rose balzam za želode« iz lekarne B. Fragnerja v Pragi il! Vel deli embalaže gvnniLUi Imajo po>t*vno de-pooova&o varat, uamlta »LAVNA ZALOGA: LEKARNA B. Fragner-ja, c. in tr. im, floMa, „Pri črnem orlnft PRAGA, Mala siraua 203, vogal Nemdove nlice. ¡PST' Po ¡poŠti ae r»zpo£UJa - sak dan. Cela stekl. 2 K, pol stekl. 1 K. Proti naprej vpo-šilj. K 150 se počlje mala steklenica, za E 2 80 velika steklenica, za K 4-70 2 vel'ki steklenici, za E 8"— 4 velike steklenice, sa K 22 — 14 vel. steklenic poštnine prosto za vse postajo avstr.ogr. monarhije. Zaloga v lekarnah Avatro-Ogr. 349 Ki» lili Sl^fgl inu^fl Svet in pomoč za tiste, ki trpijo na slabem prehavljenju vsake vrste, zgagi, kise-lici, vtrpneiosti in želodčnih boleznih in vsem, s tem zvezanimi slabosti, dobro uplivajo že 30 let dobro-spoznane, prave Bradyjeve želodi, kapljice poprej Marijaceljske kapljice imenovane. Svari se pred ponarejanjem in se naj pazi na zraven stoječo varstveno znamko s podpisom C. Brady. — Se dobi v vseh lekarnah. Pošilja lekarnar C. Brady, Dunaj S, Fleischmarkt 2. 1136 6 steklenic K 5 30, S dvojne steklenice K 5'6o franko. Sprejme se trgovski pomočnik, vešč slov. in nem. jezika, spreten prodajalec, dobro izurjen v manufak-turni in špecerijski stroki, kakor tudi učenec od dobrih starišev, z dobro šolsko izobrazbo, v trgovini mešanega blaga Antona Korošec v Radgoni. Prednost imajo eni, iz okraja Gor. Radgona, Ljutomer, Sv. Lenart v Slov. gor. 312 Golšo in d obeli Trat se lahko trajno ozdravi brez zdravil in bolečin. Piše se na „Paracelsus", chem. laboratorij, Sternberg, Moravsko. Priložiti se mora znamka za odgovor. 228 Lepo posestva v bližini Celja, z opeko pokrito enonadstropno dobro zidano hišo, obokane kleti, živinski hlevi, vse v dobrem stanju; zemljišča je 10 oralov z gozdom in sadonosnikom za osem poiovnjakov jabolčnika, tudi en oral vinograda posebno pripravno za penz-joniste pa tudi obrtnike, se vsled družinskih razmer proda, uena 6000 K. Ponudbe na Janeza Goričan, Celje Bogen ulica 6. 276 Sedlarski učeno z dobrim šolskim spričevalom se sprejme na 3 leta brezplačno. Naslov pove upravništ. 257 Vmogradsko posestvo (v slovitih jeruzalemskih goricah pri Sv. Mi kla<žu), je na prodaj. Cena devet tisoč kron s pritiklino, ki obstoji iz razne vinske posode. Prvotne pašniike parcele so zasajene s trto, tako, da meri sedanji vinograd približno dva orala in je v dobrem stanu, ima večinoma bogato rodne trte, glavne trtne vrste tvorita po-šip in veliki r;zling. Viničarija, preša in vinska k et je skoraj novo. Slovenci, potrudite sel Naslov pove upravništvo. 267 Mesarija v lepem in prijaznem kraju brez vsake konkurence daleč okoli, se da v najem pod jako ugodnimi pogoji. Po dogovaru se da istotam tudi gostilna na račun. Mlado ožeAjen, izučen mesar ima prednost. Položiti je nekaj kavcije. Naslov pove upravništvo. 805 ^MPIii^ VSAKE VRSTE K. KdRNER . GRAVER Slikarski učenec se speime takoj pri g. Letsch v Leitersbergu t). Pesnica. 337 Hiša v Mariboru (Melje), pripravna za vsako obrt z devetimi stanovanji, z lepim »rtom in njivo, se pod jako ugodnimi pogoji takoj proda. Več se izve pri lastniku, Maribor, Kbislgasse 3, prvo nadstropje. 191 Vmo na prodaj! 90 hI izborneg* belega iz 1 1908 a, 60 vin.; 60 hI izbomega belega iz leta 1911 a 50 vin., lasten pridelek narodnega g grofa Al Kul-merja Več pove g. Vatro Kosi ▼ Libojah pri Celju. 330 Po zelo ugodni ceni se proda puša in večji travnik, na okrajni cesti Maribor—Št. Lenart ležeče, a) vi. št. 107 k. o. Dragučova 3 ha 22 a 88 m», b) vi. št 45 k. o. Vosek v velikosti 16 ha 95 a 40 m*. Vse natančneje se izve pri gospej Lina Robič, Lembah. 327 V najam se da ali pa proda travnik, velik 10 oralov, na katerem raste izvrstna krma, leži na drž. cesti v Zgor. Poljskavi. Več pove gospa Emilija Kartin, Maribor, Schmiederergasse 5. 342 V najem se da ali pa proda trgovina z mešanim blugom in dobro idočo pekarijo v lepem kraju, kjer se zelo veliko kruha proda. Odda se zavoljo preselitve. Več se izve pri upravništvu tega lista. 239 Dva učence in enega pomočnika sprejme takoj v stalno delo Loren-čič Anten, kovaški mojster pri grajščini v Vurbergu. 847 Pašnik ell travnik, kateri meri 300 do 500 oralov zemlji in ne v močvirju, se želi kupiti proti dobremu plačilu. Pismene ponudbe se nsj pošljejo na upravništvo lista pod nasl -v „Pašnik". 345 Nov pletilni stroj za nogavice se po jako nizki ceni zaradi bolezni proda. Naslov pove uprava. 238 Novozidana vila se po ceni proda. Vpraš* se v Studencih pri Mariboru, Werks'attenstrasse 82. S36 Vabilo na redni občni zb$r hranilnice ia posojilnice v Jarenini, reg zadr. z neom. zavezo, ki se vrši v nedeljo 24. marca ob 3. uri pop. v gostilni g. Mart. Ci p< 1 ur. p zneje drug občni zbor ta istim mestu, z is-im dnevi im redom, ne jtlede na število nav in ne poleže. Zadostuje, če se ta oves redko poseje, 60 kg za en oral. Pošilja se 26 kg za 9 K z vrečo vred. Vzorci se pošiljajo 5 kg po pošti franko, če se vpošlje znesek K 3 20. Benedikt Hertl, velfposestnik, grad Golič pri Konjicah, Štajersko. 146 Zaradi starosti se takoj proda dobra gostilna v mesto. Poslopje vse novo zidano, zraven pst oralov zemlje. Vpraša se „F. F." poste restante, Slovenjgradec. 317 WnWmWn vrv® Natika ar, drapsa» ^stUrebrnine m optičnih itv iri po vsak! cent. ?? «rasa! iilasir. 3?nis «sitni 20 d« '280 S. Niklaatt feiaont.-ara K 3'5v-Pristna aribma vi» „ T-Original ornega nra „ lfl-— Kuhinjska ura 4"—- Budiljka, niklasts. 8*— P^očni prstani S.— Srebrne verižic „ 2~ — VeJletn» jamstvi - Masi. Bistinger Theod. Fehrenbach urar in očalsr Haribsr, Sesgssks afe zsataSof t« s.-st!-8. Isd^iatelJ in caložnik: Katoliško i.mkovno društvo. iMtcovoi ni arednik: L. Kemperle. Tisk tiskarne sv. Ciril« v Maribora.