Novo mesto, 21. oktobra 1953 Štev. 42 Leto 6 Lastniki in izdajatelji: Okrajna odbora SZDL Kočevje in .Nuvo mesto. — Uliuju vsak petek. — Urejuje uredoiilti odbot. — Odnovorni urednik Toue Gošoik. — Tiskii Tiskarna »Slovcn-»kega poročevalca« » Ljubljani, predstavnik Franc Plevel. — Uredništvo in uprava: Novo mesto Cesta komandanta Staneta 23. — Pošni predal 33. — Telefon uredništva iu uprave 127. — Tekoči račun pri Mestni hranilnici v Novem mestu &16-H-T-24. — Letna naročnina rnn*a «W din polletna 2+0 din *(Mrtle1r>a 120 din tu te plačljiva vnaprej. — Za tnozemst vo 900 din oz. S arnerLSke dolarje. Dolenfs Tednik okrajev K o č e v CENA 10 DIH .«wVO mesto Kove smernice v V ospredju zanimanja vseh delovnih ljudi so v zadnjih treh tednih napovedane spremembe v našem gospodarskem sistemu, o katerih so govorili predsednik republike maršal Tito in tovariši Vukmanovič, Rankovič, Bakarič, Marinko in drugi. Dnevni tisk je o novih smernicah v gospodarski politiki že obširno poročal, o njih pa začenjajo razpravljati tudi množične organizacije, zlasti sindikati in kolektivi v vseh naših krajih. 12. oktobra je obravnaval gospodar.sko-politična vprašanja tudi okrajni komite ZKS v Novem mestu, 14. oktobra pa je bilo posvetovanje predstavnikov vseh pomembnejših dolenjskih podjetij, na katerem so razpravljali o istih vprašanjih. Misli s tega in z ostalih posvetovanj bomo objavljali v prihodnjih številkah, danes pa seznanjamo bralce z bistvom novih smernic v naši gospodarski politiki. 26. septembra je maršal Tito pognal prvi agregat nove velike hidroelektrarne v Zvorniku. V govoru po otvoritvi elektrar- bilo pod predsedstvom tovariša Tita v Beogradu. Na posvetu so govorili predvsem o gospodarskem položaju na temeljih bo- ne je med drugim dejal, da se doee gospodarske politike. Ugo- podoba naše dežele temeljito spreminja, da jo spreminjajo naši delovni ljudje, ki delajo vztrajno, toda v težavnih razmerah, ker nam še marsikaj primanjkuje. Težko nam je bilo, ker smo bili ves čas naše graditve navezani nase, ker smo tovili so, da smo z dosedanjo politiko industrializacije, ki smo jo uresničili v izrednih in nad-j vse težavnih razmerah, ustva-j rili pogoje in temelje ! za ves naš nadaljnji vsestranski gospodarski in družbeni raz-! voj. Sprejeli so tudi sklepe o začeli iz nič in ničesar nismo t ukrepih, ki bodo zaščitili dose- imell. Zdaj pa že imamo na čem graditi in napočil je čas, da bo našim delovnim ljudem čim laže in da že danes vsaj delno čutijo blagodejnost tistih naporov, ki smo jih doslej prispevali, to se pravi, da čutijo, kaj pomeni BorfsMzem. »Mi smo zmeraj govorili, da se ' ' :em ne pomeni imeti samo velike moderne tovarne. Tudi v drugih deželah imajo mnogo tovarn, celo več, kakor jih imamo mi, in vendar tam ni socializma. Industrializacija plus višji življenjski standard delovnih ljudi, razen tega pa socialna pravičnost in perspektiva, ki omogoča, da naši delovni ]judje vidijo, da s« jim bo jutri aH pojutrišnjem godilo še bolje, kakor se jim godi danes, razen tega pa tudi dejstvo, da je to, kar zdaj imamo, njihovo in da to sami upravljajo, vse to skupaj je socializem« je rekel tovariš Tito in pristavil, da je žc prišel čas. ko smo v naši državi dosegli zadovoljivo stopnjo v težki industrializaciji in da si zdaj lahko malo oddahnemo. Ze na velikih govorih v Kopru in Karlovcu je marSal Tito svojčas poudaril, v Zvorniku pa še enkrat podčrtal, da imajo sedanji rodovi, ki grade in kj so se bo-ri'i za novo Jugoslavijo, pravico, da del tetra srečnega življenja v naši socialistični deželi tt:*i sami čutijo. V začetku oktobra so bili objavljeni oklepi posvetovanja o gospodarskih vprašanjih, ki Je danjo življenjsko raven in zagotovili njen dvig. Pot, ki smo jo nastopili leta vodnih sil, premoga, žita in drugih kmečkih pridelkov, pa je bila vendarle revna država, odvisna od tujcev in tujega kapitala. To, kar je ostalo, je bilo treba dvigniti iz vojnih ruševin in iz temeljev spremeniti. Z nadaljevanjem v NOB začete revolucije smo dosegli svoj veliki cilj: dvignili smo se iz zaostalosti, se otresli poikolonialne odvisnosti od tujine, ustvarili neodvisno gospodarstvo, ki mu tujina ne more več vsiljevati svojih pogojev. V obdobju, ki je za nami, smo zmagali tudi v srditem boju za narodno neodvisnost. Naše gospodarstvo Je vzdržalo najhu.Tše pritiske na našo neodvisnost In na socialistično graditev. Najtežje obdobje izgradnje je zdaj ?a nami. To vae pa nas je seveda stalo ogromno gmotnih sredstev. Naši delovni ljudje so z največjimi napori In razumevanjem požrtvovalno gradili novo državo. Nad 30 odstotkov vsega narodnega dohodka smo vlagali v nove tovarne in elektrarne. Ce k temu prištejemo še velike iz- Ljubiionski obrtniki v Novem mestu 14. oktobra Je obiskalo Novo mp^ta okrog SO ljubljanskih Obrtnikov, da bi si vsaj bežno oru v jasnih nočeh pogostokrat liana. krajevni praznik Kot ob prvem praznovanju, se bodo tudi letos Ipotniajali prvih partizanov prve novomeške Čete s tovarišem Ni-kotom Silihom na čelu. Četa ie bila ustanovljena blfatj I.ukni* pri Prcčn' 2%, oktobra 1941 «r se ie sicga dne nastanila v vasi Brezova reber, kjer |e ostala do konca oktobra 1941, to je do odhoda na vojaško akcijo pri Bučki. Priprave za lctošn;e praznovanje vodi krajevna organizacija /vere borcev, pomagajo pa jii o-stale organizacije rn društva. Priprave so zelo skrbne in obširne. Na BrttOVJ rebri obnavlam hišo rov. Bobnaria, v kater: je bil Štab Čere. Na hiši bodo v počastitev te prve partizanske Čete v rej va*i odkrili spomin-ko ploščo. Nji pracnifc 26 oktobra bodo odkrili spom nsko r>loščo tudi ha >*novn: loli na Dvoru, kier ie bila ieta 1943 okrožna partijka konferenca in kjer so tuji izvolili od"k>slance 73. kočevski zbor odposlancev. 25. oktobra /večer bo na Dvoru zvečana akademija Jože t'abjan 23. OKTOBRA: ob 10. uri dopoldne zbor brigade, oh 16 uri odhod avtobusov iz Dolenjskih Toplic. Ponovno pozivamo vse borce te brigade, da se takoj prijavijo Glavnemu odboru Zveze borcev v Ljubljani. Predcjrari ob Kolpi Kmetijska zadruga Predgrad namerava odpreti poslovalnico na Brezovici, kar bi bilo v korist zadružnikom gornjega konca doline. Ta sklep le dober in ga je treba člmnreo uresničiti. * Dva nevsakdanja dogodka je Imel pri živini v kratkem času posestnik Peter Stcrk iz Desko-ve vasi. Zivinozdravnik Iz Kočevja mu je s cesarskim rezom rešil svinjo in devet mlari;čev Stara in mladiči so zdravi Neka) dni za tem pa je krava Istega posestnika povrgla dva, povsem normalna teleta. J S ob tretjem praznovanju občinskega praznika v Kostanjevici na Krki, ki bo v pe tek, 21. oktobra 1955. Četrtek, 20. oktobra: Kres na kopališču. Glasbeno-literarni večer. Sodelujejo Marjanca Kalanova, Stane Fink. Severin Sali, Jože Dular, Lado Smrekar in Franci Kuhar. ob sedmih zvečer: ob osmih zvečer: Petek, 21. oktobra: ob devetih dopoldne ob desetih dopoldne: ob treh popoldne: Žalna slovesnost pred spomenikom borcev in talcev. Akademija »Koraki v svobodo«. Kino predstava. Množične organizacije mesta Ko&tanjevice in občine Kostanjevica t Podbočje vabiijo vse svoje člane k čim večji udeležbi. Oddolžimo se ti stim, ki so dali svoja življenja, da lahko mirno živimo in delamo v svobodi. Kostanjevica V tako tesnem okvirju se kajpak ne moremo dotakniti podrobueje vseh pisanih dogodkov Iz dolge, stoletne zgo dovine tega najstarejšega mesta na dolenjskih tleh. Ogle dali si bomo le najvažnejše, z orisom svoboščin, ki jih je dobilo mesto ob ustanovitvi, in najnovejši čas, ko Je tudi Kostanjevica dala svoj močan prispevek za našo osvobodilno borbo in svobodo. Nekaj več kakor 5.1O0 prebivalcev živi v Kostanjevici, Podbočju, Prekopi in ostalih prijaznih vasicah na polju ali spodnjjih o-bronkih gozdnatim Gorjancev. Skoraj 4000 izmed njih se preživlja s kmetijstvom in gozdarstvom, kar pomem, da dajeta polje in gozd več kakor 77 odstotkom občanov vsakdanji kruh. Tj dve panogi gospodarstva sta osnova narodnega dohodka v občini, ki je od 1. septembra dalje sestavni del združenega novomeškega okraja. Končno bodo imeli vodovod Prebivalci vasi Gašpinovo, Pusti hrib, Maršče in Praproče v velikolaški občini so si že dolgo želeli vodovod. Ta želja se jim bo kmalu izpolnila. Vodovod bo v kratkem dograjen. S kreditom sta jih podprla okrajni in občinski ljudski odbor, veliko pa so prebivalci tudi sami prispevali z 'brezplačnim delom in vožnja- Na področju obodne so tr; kmetijske zadruge — v Koštan je vuci, Podbočju in Prekopi — s 5 poslovalnicami. Znana je kostanje-viška Vinarska zadruga, dober ugled >pa si ustvarja tudi Kmetijsko gosipodarstvo s trsnim ter sadnum materialom in plemensko živino. KZ na Prekopi ima mizarsko delavnico, v Kostanjevici pa dobro posluje mesto trgovsko podjetje in krojaška delav )P:a. Proizvajalnih podjetij socialističnega sektorja v obč.ni ni; imajo pa 70 zasebnih obrtn.kov. Osnov-ne šole so v Kostanjevici, Črneči vasi, Podbočju in Gradacu, nižja gimnazija pa v Kostanjevici. V Kostanjevici imajo splošno in zobno ambulanto, v Podbočju pa. manjšo ambulanto. Kmetijstvo torej prevladuje, je pa — kakor drugod po Dolenjskem še nerazvito in 'premalo daje kmetu-proizvajalcu in skupnosti. Občinski ljudski odbor smatra zato za svoje glavne naloge: /) horho 2i viVfe hektarske Sn-nda Meščani so se svo'eca sodnika 'ahko ?neb b pri nasledmih vol'rvah kmet-tla"an se pa svo'ega graščika n nvv*e! o-tresn. Meščan ie bi' svoboden človek, ki ie po svoi, volji u-avna-vai svoie »mette. TUčan te meščanu seveda zav:da necove svobo-Ščme in rake razmere so rodile •n.l fV nxnnMsM'" n\P(i »rvirg.u- em» .n "•na<'r,*m- <*> ie r'ičan uŠel ob 1 j " tvn rea .'osnv.ia v (Nadaljevanje na 3. str.) Za gospodarski napredek občine Kostanjevica — Podbočje (Nadaljevanje s 1. str.) živine, ki ima vse pogoije za "širok razmah; 3} dikg vad\lzrs£va, ki ima v ugodnem podnebju in do-t\nh deh zagatovlfen mpeb; 4) allnovo vinogradništva; 5) razvoj drobne in predelovalne obrti. sčice za krtače in metlica. Na Prekopi namerava ustanoviti KZ poleg mizarstva še tesarsko delavnico, kostamjeviška KZ pa bi rada razširila poljsko opekarno in obnovila tudi nekdanjo usnjar-no vsaj tofiko, da bi pošiljali ko- Vlnogradi v Brezovici pri Podbočju (prej Sv. Križ) S sodelovanjem kmetijskih zadrug in njihovih odsekov si bo občinski ljudski odbor prizadeval dvigniti proizvodnjo v kmetij-strvu. Kmertjske zadruge, posebno koštanjeviŠka, so že zdaj pomemben činitelj za doseganje napredka v poljedelstvu, živinoreji, sadjarstvu, strojnem obdelovanju zemlje £cd. Za dvig narodnega dohodka v občini bo treba prav na tem področju največ prizadevanj. Občinski IjudskU odbor misM tudi na ustanovitev delavnice za izdelovanje furnirja. Hrastovine in bukovme imajo dovolj; iz odpadkov bi 'izdelovali lesene plo- Trgovinska zamenjava s čilejem Skupina naših zunanjetrgovinskih podjetij je pred dnevi sklenila pogodbo z južnoameriško državo Čile, po kateri bomo iz te države uvozili za naše kmetijstvo 25.000 ton čilskega solitra. V zameno pa bomo izvozili v Čile razne industrijske proizvode v vrednosti poldrugi milijon dolarjev. Medsebojna zamenjava blaga po gornjem sporazumu bo zaključena do konca maja prihodnjega leta. že s področja, občine že napol predelane naprej. »S čim manjšimi sredstvi moramo doseči čim- več!« pravijo v Kostanjevici, ko tov. govorijo o novih in razširjenih obratih. Obsežne načrte ima Vinarska zadruga, ki skrbi za sloves dolenjskega cvička. Zaradi pozebe in neugodnega vremena imajo vinogradniki Podbočja in Kostanjevice zadnja tri leta slabe letine, kar se pozna tudi v znatno manjšem narodnem dohodku. Čimprej bo treba resno začeti z obnovo vinogradov, ki pomenijo mnogim kmetom tod okoli edini vir dohodka. Obnovitev dela Vinarske zadruge v sltovtiirj£ Gadovti pieoi kažejo, po kakšni poti bo treba naprej. V elektrifikaciji je dosegla lani občina znaten napredek. Na elektriko pa še čakajo v Črneči vasi, Zaborštu, Ošotcu, Dolžcah, Avgušcinah, Crešmjevcu, Vrtači, Virbju, Frlugi, Prušnji vasi, Gradnjah in Mladju. Nad tri in po! milijone din so prispevali ljudje sami v drogovih in delu. Drogovi so pripravljeni tudi za naoeljavo elektrike v Kočarije, Grič, Pod-st-rm, Ivanjše, Male in Velike Vodenice ter Ržisče, nakar bo cela občina elektrificirana. Povsod so pripravljeni prebivalci sami krepko pornagari, pričakujejo pa pomoči v obliki potrebnih kredi- Lani so asanirali več vaških vodnjakov, na Zg. Prekopi zgradili nov most in začeli delati cesto Kočariija — Voden/ice. Za nujno potrebno cesto Dol — Prušnja vas so pripravljeni prebivalci Prušnje vasi prispevati vsak po 80 ur dela in -10 ur voženj. Tako so sklenili, ko so 17. septembra volili prvi krajevni odbor v občin/i. Krajevnih odborov bo v občini 14. Izvolili jih bodo do 6. novembra v Kostan jevici-okolica, Prekopi, Vodenicah, Orehovcu, Oštrcu, Črneči vasi, Prušnji vasi, Podbočju, Malem in Velikem MraŠevem, Šutni, na Planini, Brezju in v Dobrovi. Dela jim ne bo manjkalo, saj so zavedni prebivalo! teh krajev že doslej pokazali, da hočejo s časom naprej. Spet prometna nesreča 15. oktobra je ob 20. uri zavo-zil na cesti iz vasi Kočevje pri Črnomlju šofer Mitrovič Miodrag s tovornim avtomobilom na levo stran ceste, zadel in prelomi! obcestni kamen ter se zaletel v telefonski drog, kjer je obstal. Razen materialne škode k sreči žrtev ni bilo. Vzrok: vinjenost šoferja, ki vozi s svojim kamionom za tovarno Bel sad. Občni zbor kmetijske zadruge v Dolenjskih Toplicah Kmetijska zadruga v Dolenjskih Toplicah je imela 25. septembra polletni občni zbor, na katerem je pregledala dosedanje uspehe svojega dela. Občnega zbora se je udeležilo precejšnje število članov, kar dokazuje, da se topliški kmečki gospodarji zavedajo važnosti in potrebe po izboljšanju svojega gospodarskega položaja. Kmetijska zadruga ne polaga največje skrbi trgovini, ampak kmečko gospodarskemu napredku, pri čemer pomaga tudi trgovina. Načelniki posameznih odsekov so podali poročila. Zadruga ima živinorejski, poljedelski, sadjarski in vinogradniški, čebelarski in strojni odsek. 2ivinorejski odsek skrbi pred- j čih cenah. Ker je molznost krav vsem za napredek goveje živi- • odvisna od krme, skrbi odsek, ne in je dosegel že prav lepe uspehe, kar je pokazala zadnja živinorejska razstava plemenske živine. V kraju rede največ montafonsko pasmo, ki je za okoliš najprimernejša. Odsek je ustanovil umetno osemenjeval-nico krav ter ima dva zdrava bika plemenjaka. S tem je dosegel, da se je okužba krav, ki je bila prej porazna, zmanjšala v tekočem letu na en sam primer. Redno kontrolirajo molznost krav, ki je pri najboljši kravi dosegla nad 3.0000 litrov letno. V bodoče bo organiziral tudi zbiralnice mleka po vaseh, s čimer bo živinorejcem olajšana prodaja mleka po ustrezajo- Občino Sadražfca ima pogoje za nadaljnji razvoj Kakcr v drugih občinah kočevskega okraja tako se je tudi v občini Sodražica že konstituiral novi odbdf* ki ima isto število odbornikov kakor prej — 17. Za predsednika občine je bil ponovno izvoljen Danilo Samsa, za tajnika pa je bil imenovan dosedanji tajnik Ivan Petrič. Pri občinskem ljudskem odboru je 10 svetov, ter 5 stalnih odborniških komisij in 7 upravnih komisij. Na svoji drugi seji, ki je bila pred kratkim, je občinski odbor sprejel statut občine. Občina Sodražica je ostala v mejah prejšnje občine. Ima 4994 hektarov površine ter 2665 prebivalcev. Občina je zaokrožena gospodarska celota z gospodarskim, političnim in kulturnim središčem v Sodražici. Ravno ta zaokrožena gospodarska celota z rastočo lesno industrijo je dala pogoje, da ostane občina samostojna. Zanimiv je socia'ni sestav prebivalstva. Kakih 75% je kmečkega prebivalstva, vendar moramo od tega števila ločiti še kakih 500 ljudi, ki ge Prip ravimo za z mo dobro kislo zelje Da bomo prihodnje dni lahko naribali zelje za kisanje, preglejmo že sedaj cebre odn. kadi, v katerih bomo kisali zelje. Dobro jih umijimo z vročo vodo in presušimo. Zeljne glave skrbno očistimo fn naribamo. Posolimo jih, potre-semo s kumino, celim poprom, krhlji kutine aH zimskih jabolk. Ponekod dodajajo zelju tudi hren, toda ta daje zelju trpek okus. Zelje namećemo v čeber in ga sproti teptamo, dokler ne odda vode. Teptamo ga najbolje z nogami ali pestmi, nikakor pa ne s steklenico al kakšnimi železnimi tolkači, ki zelje preveč nad robi jo. Med plasti zelja dajmo kakšno ploščato glavo — veho, ki jo pozimi porabimo za sarmo. Ponekod dodajajo med zelje tudi repo, da se kisa v zelju in dobi od njega posebno dober okus. Vendar repa kvari okus zelja. Na vrh zelja položimo nekaj listov, lesen pokrov in umite težke kamne. Kad postavimo v klet, kjer ni vina ali sadjevca. Najbolj mu prija toplota okoli 15" C. Po/;mi mora stati preko zelja zelnica. Če pa srno jo porabili, nali jmo nanj mlačno vodo. Vsakih 10 dni moramo zelje umiti, t. j. odstraniti vrhnjo slabo plast zelja, umiti kamne, pokrov in rob čebra. Zelje bi lahko kisala vsaka go-spodUnja, ki ima primerno klet. Za manjšo množino zelja so dobri tudi lončeni ali emajlirani lonci, kj nimajo pokvarjenega lošča. poleg kmetijstva bavijo 8e t izdelovanjem suhe robe ter so torej pol kmetje pol delavci. Ostalih 25 odstotkov so delavci, obrtniki — okrog 30—, ostali so uslužbenci in drugo. Gospodarstvo občine bo temeljilo predvsem na tehle gospodarskih dejavnostih: Lesno predelovalni industriji, ki obsega obrat Galanterija, Mizarstvo, Stolarna, Žično pletilstvo, Kolarstvo, predelava eteričnih olj in novo podjetje za odkup in prodajo suhe robe »Dom«. Novi odbor si je zadal nalogo, da bo vso lesno dejavnost usmeril v dokončno predelavo lesa, kar se v veliki meri že izvaja. Ko bo dograjen nov veliki objekt predelovalne industrije, bo Sodražica zavzela eno prvih mest v predelovalni industriji v okraju Kočevje. V bližnji bodočnosti bo donašal del dohodkov tudi Turistični dom na Travni fori, oziroma turizem, saj ima ta kraj po svoji lepoti in lepih turističnih točkah vse pogoje za to. Vodilni ljudje na občini se zavedajo, da bodo morali v začetku prebroditi že več težav, toda te težave »o samo prehodne. Občina Sodražica je že po dosedanjih uspehih pokazala, da je sposobna živeti samostojno »ivljenje, ker ima sposobne ljudi, vnete za napredek, Ima pa tudi ekonomske pogoje za razvoj. Karel Oražem da oskrbuje živinorejce s potrebnimi krmili in gnojili. Poljedelski odsek skrbi za dober in boljši pridelek s tem, da oskrbuje kmete z zdravim in dobrim semenom vseh vrst. Po nižjih cenah jim dobavlja tudi cement za ureditev gnojišč in gnojndčnih jam ter umetna gnojila. Za prihodnje leto je že sedaj nabavil 16 vagonov umetnih gnojil. Sadjarski odsek nabavlja sadno drevje za nove nasade in obnovo sadovnjakov ter oskrbuje škropljenje proti kaparju. Ker do sedaj ni imel lastne škropilnice, ampak si jo je izposojal, ni mogel poškropiti vseh sadnih dreves. Zato si bo nabavil škropilnico, da bo lahko opravil vse delo. Vinogradniški odsek skrbi v glavnem za obnovo vinogradom in zasajanje Žlahtnih trt. V.~,bgradnikom je že oskrbel zadostno količino modre galice za prihodnje leto. čebelarski odsek namerava zgraditi čebelnjak na Podsteni-eah, kamor naj bi čebelarji ob medenju hoje vozili čebele. Zadruga priporoča članom, da prinesejo prst svoje zemlje zadrugi, ki jo bo poslala na kemični pregled in ocenitev, katere vrste gnojil zemlji primanjkuje, da bodo vedeli pravilno gnojiti njive z umetnimi gnojili. V živahnem pogovoru so udeleženci občnega zbora rešili še več važnih vprašanj. Pa bo le potrebna luč na kolesu! V nedeljo 16. oktobra zvečer sta se med 20. in 21. uro zaletela n.i cesti 2. reda med vasjo Potok in Jurka vas kolesarja Anton Griča*, gozdni delavec iz Soteske, in Ivan Brudc, nameščenec iz Smole-nje vasi. Oba sta vozila po cesti brez luči. Pri trčenju je padel Ivan Brulc na trdo cesciŠče z glavo tako nesrečno, da je dobil težke poškodbe in notranje krvavitve. Griča r je po padcu šel po voz, medtem pa je pripeljal mimo tudi neki kamion, vendar šofer ni hotel prepeljati Brulca v bolnišnico. Zaradi težkih notranjih krvavitev je Brulc v ponedeljek v novomeški bolnišnici umrl. Do nesreče prav gotovo ne b: prišlo, če bi imela kolesarja predpisano luč. Vmes pa je bilo tudi nekaj alkohola. Previdnosti ni na cestah nikoli dovolj. Čeprav so miličnki v pretekl'h tednih vedno znova opozarjali kolesarje, da mora imeti vsako kolo luč, nekaterih tudi predpisi še niso izučili. Smrtna žrtev kolesarske nesreče pa nam potrjuje, da so predpisi zato, da zavarujejo varnost io življenje človeka. Redka lovina Osmega oktobra je lovec Henrik Kocjančič obstrelil v gozdu pri Trebči vasi nad Dvorom pri Žužemberku krasnega planinskega orla. Izredna ptica, ki je zašla v ta kraj kdove od kod, je vzbujala splošno pozornost. Po mnenju lovcev spada.v družino ple-šarjev. Obstreljeni orel tehta 6.40 kg in meri čez razpete peroti 2.20 m. Orla je Lovska družina poslala v Ljubljano, kjer ga bodo skušali pozdraviti, potem pa ga dali v živalski vrt Če pa je preveč ranjen, ga bo naš znani preparator Herlort prepariral za lovsko družino na Dvoru. Franc Mirtič Zračno in snažno stanovanje vsakemu tuberkuloznemu bolniku! fyd tedna do tedna Prihodnji četrtek, 27. oktobra paktu bilo svetovno ravnotežje se bodo v 2enevi sestali zunanji sil spremenjeno v korist zahqd- ministri štirih velesil in si po zgledu svojih ministrskih predsednikov nasmejanih obrazov nega bloka. Razorožitev je bila skrb vseh udeležencev poletnega sestanka. segli v roke. Marsikaj pa kaže, Toda ministrski predsedniki so da bo njihova diplomatska ljubeznivost malo manj prisrčna bili različnih misli o tem, po kakšnem vrstnem redu naj bi kakor na prvem sestanku poleti potekal proces zmanjšanja obo- v Ženevi, ko so zasedali v senci »velikih štirih« — Eisenhovver-ja, Bulganina, Edena in Faura. Zakaj gre? Zavedati se moramo, da je bilo ministrskim predsednikom veliko laže sporazumeti se, da je treba delati za sporazumevanje, kakor pa njihovim ministrom doseči, da bi ta sporazum uresničili v stvarnih podrobnostih. Razen tega so videti stališča obeh strani, obeh blokov, če hočete, prav tako vsak sebi, kakor pred tremi meseci. In še eno: dogodki v razdobju med dvem^ ženevskima sestankoma so na nekaterih področjih okrepili nasprotja med interesi velesil. Čeprav ta nasprotja niso bistvenega pomena utegnejo vendarle malo ohladiti odnose med predstavniki štirih velesil. Skratka, štirje zunanji ministri — Dulles, Molotov, Macmil-lan in Pinav, ki osebno niso bili pobudniki in pionirji tistega, kar imenujemo »ženevsko vzdušje«, bodo morali v tem in takšnem položaju pokazati veliko dobre volje, da bi storili vsaj korak naprej proti lepšim dnevom in s tem dosegli minimum, ki ga od nove Ženeve pričakuje svetovno javno mnenje. Konferenca najvišjih predstavnikov štirih velesil, ki je bila poleti ob Ženevskem jezeru, je razjasnila vprašanje, v čem sta si oba bloka navzkriž. Pokazalo se je, da so Sovjeti predvsem za to, da bi sklenili pakt o kolektivni varnosti, ki roževanja. &vkaj je prišlo do tega? Stvar je v bistvu dokaj preprosta. Amerikanci se zanesejo predvsem na jedrsko, Sovjeti pa imajo, kot kaže, premoč v običajni oborožitvi, se pravi, kar se tiče topov, tankov, letal, podmornic in podobno. V takšnih sila zapletenih okoliščinah je bilo moč začeti delo na tem področju samo, ker so navzoči pokazali očitna znamenja medsebojnega zaupanja. To je bila glavna pridobitev prvega sestanka med »štirimi velikimi«, ali drugače rečeno: začelo se je obdobje novega »ženevskega duha«, vojna z atomskimi in vodikovimi bombami pa je bila odstranjena s seznama neposrednih nevarnosti. Seveda bodo zunanji ministri prihodnji teden v Ženevi razpravljali tudi o nekaterih drugih vprašanjih v smislu priporočil svojih ministrskih predsednikov. O tem bomo podrobneje spregovorili potem, ko se bo konferenca začela, se pravi, čez teden dni. Na koncu Še nekaj besed: pred ženevsko konferenco je Dulles izrazil »svoj optimizem«. Zadel je v črno, kajti vojne ne bo, vsaj v doglednem Času ne. Macmillan je dvomeče izjavil, da ne goji »velikih upov«. Tudi on je imel prav, ker se ministri bržkone ne bodo kmalu sporazumeli o Nemčiji in ostplih vprašanjih. Potemtakem bo ženevska konferenca izpolnila bi oslabil ameriški vpliv v Ev- upe, če bo privedla do nadalj- ropi in da so nasprotno zahodne velesile najbolj zainteresirane na združitvi Nemčije, ker bi v primeru verjetnega pristopa celotne Nemčije k Atlantskemu nje krepitve odnosov med Vzhodom in Zahodom in s tem pripravila podlago za dokončni sporazum v prihodnosti, ko bo trenutek zanj ugodnejši. Nekaj misli o vzgoji vojnih sirot V Članku »2 okrajne skupščine vojaških vojnih invalidov* smo brali, kako zelo skrbi ljudska oblast za otroke padlih bor* cev, kakor tudi za vdove in matere. Našteti so bili veliki denarni zneski, ki jih razdeljuje okraj-ni ljudski odhor Novo mesto iz svojega prritačrma. Pokojnine, podpore, "stipendiranje otrok, prirejanje koloni) m izletov, vse to mo grede, ko gredo k masi. Pri tem pa menijo: saj mi invalidnina pripada fio zakonu, Ce pa globlje pomislimo, moramo priznati, da naših očetov, mož in dnov nismo prodali za meserne podpore. Borci so prelili kri za boljše življenje svojih otrok in nas vseh. Njihov duh mora živeti v naših srcih, Pri nas je za vzgojo vojnih si pomem, da ljudska oblast želi rot treba še mnogo storiti. Miti, tem otrokom ne le vsakdanjega ki je svojega otroka prepustila kruha, temveč jih hoče tudi vzgo- sLabi družbi, tepta pridobitve na-jiti in strokovno usposobiti za še revolucije. Tak otrok bo ko-dobrc delavce naše domovine. maj vedel, da je bil njegov oče Članek toži tudi o nedelavnosti partizan. Telo zapuščeni pa so podeželskih invalidskih organizacij. Res je tako! Aktivnost nekdaj borbenih organizacij pone-bu\je. V mnogih krajih invalidi, predvsem pa vojne vdove, komaj vedo ra organizacijo. Po naših vaseh so vdove, ki fim je glaivia fkrb mesečna pokojnina. Na sestanek invalidov pridejo le mi- tudi nekateri oiroci, katerih matere so se znova poročile. Invalidska organizacija bi morala vsa ta vprašanja konkretno reševati. Ponekod slabi delo invalidske organizacije tudi zapostavljanje invalidov iz prve svetovne vojne. Ti ljudje so že stari, zato je tudi njim treba v težavah pom.igati. V bodoče posvetimo več skrbi in vzgoje otrokom padlih borcev. S tem bomo uresničili veUko nalogo naše organizacije. Otrokom bomo pomagali v srečno življe" nje, oddolžili pa se b^mt tudi spominu na naše drage, ki so dali življenja za svobodo. Z roditeljskih sestankov v Žužemberku in okolici Sadjarska razstava v Novem mestu vrednost, čeprav je kvaliteta ze- V soboto, 15. oktobra, so v hotelu Kandlja v Novem mestu odprli razstavo sadja za območje novomeške občine. Otvoritve so se udeležili predstavniki OLO, občine, kmetijske šole Grm In drugih gospodarskih organizacij ter večje število ostalih občanov. Na željo organizatorja razstave Frana Malaska, ki je uvodoma pozdravil vse udeležence, je razstavo odprl predsednik občinskega ljudskega odbora Novo mesto Maks Vale Okoli 40 kmetovalcev iz novomeške občine, med njimi tudi kmetijska šola Grm, je razstavilo obilo vrst sadja, kar je prepričljiv dokaz, da sadjarstvo v občini napreduje. Edino, knr moti, te preveliko Število sort sadja, kl ga goje sadjarji, kar zmanjšuje njegovo trgovsko V Tednu otroka so Mli v Žužemberku in po okoliških vaseh roditeljski sestanki. V Žužemberku je starše seznanil s Tednom otroka ravnatelj Vute. Nakazal je tudi ghvne potrebe in probleme šolstva v Žužemberku. Ponovno je opomnil na obvezno izpolnjevanje osemletne Šoloobveznosti lo dobra. Zanimanje so zbujali ] in razložil nove predp>:se s tem prav lepi orehi. Nazorno je bi- j v zvezi. Govoril je o skrbi staršev la prikazana tudi borba proti i za otroke, 0 škodljivosti prehu-sadnim škodljivcem. Na razsta- dega izkoriščanja otrok za delo, vi je imel svoj oddelek tudi \ saj na žalost otroci dostikrat pri Okrajni gospodinjski center. Spretne organizatorice so pokazale, kako se uredi ozimnica za družino in kaj vse mora biti v njej. Prav tako so razstavile obroke hrane po kalorični vrednosti, doma Izdelane sadne sokove ln druge stvari, napravljene Iz domačih pridelkov. Razstava je bila namenjena propagandi naprednega sadjarstva in naprednega gospodinjstva ln Je prav gotovo dosegla svoj namen. Imela pa je tudt trgovski značaj, saj so lahko potrošniki naročali sadje za ozimnico. hajajo v šolo neprespani in trudni ter ne morejo sledioi pouku, ne napredovati. Taki otroci zaostane jo v snovV postanejo zagrenjeni in trmasti ter so v življenju le malokdaj srečni. Tovarišica BaŠkovičeva je v re- feratu o prehrani otroka opozorila starše kako potrebno je, da ima otrok dovolj dobre hrane, posebej pa je opozorila na uživanje sadja in zelenjave ter dala navodila, kakšni in iz česa naj bi biili posamezni obroki za otroka v določeni starosti. Komandir LM je starše seznanil s prometnimi predpisi in nevarnostmi prometnih nesreč ter poučil starše, kako naj skrbe, da bodo sami in njihovi otroci na cesti disciplinirani. Na sestanku so starši med drugim načeli vprašanje črlva za o-troke. Žal nekateri starši šc vedno mislijo, da knjiga otroku škodi, ali da mu vsaj nič ne koristi. Starši žcl;jo tudi, da bi spet delovala šolska mlečna kuhinja. -a. V TEM TEDNU NABIRAMO SLEDEČA ZDRAVILNA ZELIŠČA: List volčje češnje (beladona) 150 din, robide 38 din. maline 40 din. lapuha 60 din, pljučnice 90 din. Rastlino hribske rese 260 din. Dr. Božo Oblak: Zdravstvo na Dolenjskem Na 100 prebivalcev je torej v Novem mestu 23,48 stanovanj, v Kočevju 23,73 stanovanj, v Krškem 22,96 stanovanj in v Črnomlju 23,07 stanovanj. Kakor vidimo je torej na 4 do 5 ljudi eno stanovanje ali, če vzamemo to število za povprečno družimo, na vsako družino eno stanovanje. Vendar pa v resnici ni tiko. Na kmetih ima skoraj res vsaka družina svoje stanovanje, ki morda niti nI polno zasedeno, v mestih pa se v<»č-krat stiska v eni sobi vsa družina z več člani, kar niti higiensko niti kulturno ne ustreza potrebam. V takih stanovanjih Je prebivalstvo seveda ie bolj ogroženo in je čuvanje zdravja otežikočeno do največje mere. Jasno je, kaj lahko nastane, če je netkdo od družine nalezljivo bolan. Sposobnost za delo zaradi takih stanovanj pada. Isto velja za zadovoljivo zdravstveno stanje. Otroci so najbolj ogroženi in Je razvoj avitaminoz in splošni telesni kakor tudi dušev- [črnomaljski okraj. Delavske dru. I zine imajo najmanj kalorij v primeri z ostalimi v vseh okra- ni razvoj temu primeren. PREHRANA Za osnovo preračunavanja v kalorije prehrane prebivalstva smo vzeli družino, ki ima očeta, mater in dva otroka v starosti 10 in 6 let, ln to po nekaj delavskih, kmečkih in uradniških družim ter izračunali povprečje. To nam pokaže nasled- jih. Največ kalorij ima kmečka družina v kočevskem okraju ln takoj za njo uradniška družina v novomeškem okraju, Ce bi kritično presodili ta šlevila, hi ugotovili, da še daleč tie zadostujejo za pravilno prehrano prebivalstva. Deloma so kalorično prešibka, kar velja za nja tabela: delavske družine, v glavnem pa Novo mesto Kočevje Krško Črnomelj L Povprečno število kalorij kmečke družine: 9.328 12.500 9.3O0 11.000 Povprečno število kalorij delavske družine: 9.326 8.600 8.800 10.200 Povprečno število kalorij uradniške družine: 12.455 9.500 9.600 11.600 Ker so to le povprečkl, se razlikujejo za posamezno družino tudi za 1000 kalorij navzgor i>n navzdol, k?r nam mora biti jasno, če hočemo pravilno presoja*! števila. Takoj opazimo, da prednjači so bogata na maščobah In morebiti na ogljikovih hidratih aH sladkorjih, pomanjkljiva pa na beljakovinah. To velja enako za beljakovine živalskega in rastlinskega izvora. 2elezo morda zadostuje, nikakor pa ne kalcij ln vitamini. Celo v kmečkih PRESKRBA Z VODO družinah, kjer je bilanca šesta- i Na spodnji razpredelnici bomo vin približno dobra, opažamo opazili, koliko je naprav za prevečkrat preslabo ali nezadostno skrbo z vodo: prehrano v raznih sestavinah toliko bolj Se pri delavcu sli uradniku. Zadnje čase je precej uspeha s tečaji Gospodinjskih centrov m Rdečega križa, kjer mlada dekleta spoznajo načela pravilne prehrane, vendar bo še nekaj časa trajalo, da uvedemo moderna načela v prehrani povsod, ker so stare navade preveč ukoreninjene. Ce mm to uspe, potem bo avitaminoz precej manj, nekatera obolenja se bodo pojavljala samo še kot redkost ln obrambna sposobnost organizma se bo dvignila. Na drugi strani Je teren, ki je večinoma krašk«. naravnost primeren za razvoj goljšavosti, ker je vzrok pomanjkanje dobre pitne vode. Z jodirano soljo bomo morda uspeli vsaj malo zmanjšati odstotek te bolezni. Da bi dosegli vidne uspehe, je potrebno še precej zdravstvene vzgoje; na tečajih moramo naučiti žene pravilno pripravljal dobro ln tečno hrano. Seveda je potrebno dvigniti tudi splošno življenjsko raven. asaniranlh studencev in vodovodov stanja ne more bistveno Izboljšati. Posebno vprašanje je Suha krajina, kjer hodijo ljudje Novo mesto Kočevje Krško Črnomelj L. Luže 451 38 30 52 2. Studenci 422 137 250 15 3. Kapnica 3111 325 263 3000 4. Vodnjaki 649 561 32 15 5. Vodovodi 9 17 20 7 Opazimo takoj, da te teren kratki, saj je število kapnlc v novomeškem In črnomaljskem okraju Izredno veliko. Zal, da uporabljajo marsikje za kuho tudi vodo tz napajalnih luž. Studencev je malo. Vodnjaki so v glavnem le v rečnih dolinah In nižinah kajti drugod talna voda n« pride tako visoko, d« bi jo s primitivnimi sredstvi lahko črpali. Vodovodov je »a tako območje premalo in ie »pb je centralnih le nekaj, 03tali ■ privatni ali pa vaški na eno IzMvko aH za dve do tr| hiše Voda na vsem terenu Je, razen neka) manjših izjem, bakteriološko slaba ali neprimerna; zaradi tega |n pa zaradi neasanlranh vas) stalno preti nevarnost epidemij kužnih bolezni. Nekaj ob suši po vodo celo več ur daleč. Tam je vsako leto n+kaj tUusnih obolenj. Sedaj je v gradnji već vodovodov in centralni vodovod za Suho krajino, kar bo »tanje precej Izboljšalo. HIGIENSKO-TEHNICNE ZAŠČITNE NAPHAVE Število podjetij • higiensko-tehničnimi napravami v vseh okrajih je majhno. V novomeškem okraju jih je 5, v kočevskem 2. v krškem 1 ln v črnomaljske«! nobenega Upoštevana pa so le podjetja, kier to *e naprave v celoti na v*eh delovnih mestih v skladu * pravilniki o h1gl»n*ko-tehn1čnl zaščiti In odločbami okrožne, oziroma jeternika 180 din, kopitnik« 70 din. Korenino gladeža 65 din, srčne moči 160 din, bele čmerike 100 din, baldrijana 260 din, trobentice 120 din, volčje češnje (beladona) 120 din, črno-bine (črna bil) 250 din. Plodovi Blpka 41) din, hiščine šipka brez semena 2130 din, je-rt'blke 80 din, piinckovnc 600 din. Gomolje — čebulico Jesensko«.! podleska 100 din. Gomolji jesenskega podleska morajo biti razrezani v ploščico v debelini 2 mm. Posušeni morajo imeti svetloslvkasto barvo, temno sušenih in nepravilno rezanih ne odkupujemo. Rastlino smetlike ne nabirajte več! Smrtnu obsodba za gospodarski kriminal Okrožno sodišče v Sl&ku Jc te dni izreklo jodbo Štirim vodilnim uslužbencem Lesnoindustrijskega podjetja iz Siska. Obtoženi Cadež, Sauhi, Kraševec in Marlanovič »o skupno z raznimi tatvinami in poneverbami oškodovali podjetje v dveh letih za 5 milijonov 106.026 dinarjev. Sodišče jf obsodilo bivšega na-kupovalca Jakov« čudeža na smrt i ustrelltvije. Sauha na 20 let, KrnSevca no 10 let ln Mnr-Innnv'ča na 8 let vemu kadru, da se bo vzgojil nov rod naprednih vinogradnikov. In prav tak« tudi umnemu kletarstvu, ki je in ostane pogoj za uspešno vinogradništvo. Brez dobrega kletarstva j ni uspe finega vinogradništva, ni i kvalitetne proizvodnje. Cviček ni samo eden najboij svojstvenih ln blagodišečih vinskih tipov v Sloveniji, marveč tudi eden najbolj edinstvenih vinskih tipov v FLRJ. Njegova dragocenost se kristali v bio-fiziološki vrednosti. Njegove organske in rudninske kisline šo znane medicini ln jih medl c.nska veda tudi marljivo upo rablja. Nič manj ni cviček znan po svojih antibiotikih ln vitaminih. To je vino velikih dobrot ln vredno dolenjske zemlje, to Je vino visoke vinske znamke! Sloves, ki ga užive cviček, je za nas Dolenjce že pravi narodni pono9 in ta ponos je treba Se bolj dvigniti in z našim delom ln trudom In z umnim kletarstvom postaviti cviček na najvišjo kakovostno ctopnjo. Delo zadruge do danes; Zrigolala Je velik zemljiški kompleks na Raki, da se na njem uredi sodobni sadovnjak po vseh agrotehnični predpisih. V Gadovi peči je uredila nov trtni nasad po sodobnih pridobitvah za trtno poizkusno postajo v črnem sortimentu, ki bo služIl za pridobivanje ce-pičev ln za druge strokovne in znanstvene polzkusne potrebe pn tipizaciji ln standardizaciji pri obnovi našega vinogradniškega predela. Nasad je po izjavah pristojnih organov eden najlepSih v LRS. Zadruga pomaga pri obnovi trtnih nasadov v ie obstoječih vinogradih, nabavlja svojim zadružnikom leto za letom po več tisoč prvovrstnih eepljenk po znatno znižani ceni, da se zviša hektarski donos teh vinogradov, k' so močno razredčeni. Za zatiranje trtnih bolezni 1« zadruga ustanovila svojo lastno antlperonosporno postajo že leta 1050. S pomočjo te postaje pomaga zadruga tudi kmetu - zadružniku z napovedjo vremena, zlasti v dobi košnje. Pomaga mu tudi nabavljati galico po znižani ceni. Glede odkupa vinskega pridelka in umnega kletarstva Je zadruga v tesni povezanosti s KZ storila vse, da Je obdržal* v svojih rokah vso iniciativo V Času planske oddaje je plan vedno presegla za 50 odstotkov To je številka, ki kaže na visoko zadružno zavest članstva. V pogledu njenega kletarstva p« dovolj pričajo uradni analistlčn izvidi, odlikovanja na raznih razstavah, predvsem na I. Jugoslovanski vinski razstavi m na I. Mednarodni vinski razstavi. Prav posebno pa priča o dobri kapljici njen konzument Cviček in gorjanska črnina VZK sta povsod zaželena ln zahte vana. Da »1 ohrani cviček dobr. ime. je bilo nujno potrebno, da je zadruga ustanovila lastna gostinske obrate. To Je bilo potrebno že zaradi tega, ker se j« pod Imenom »cviček« prodaja, v raznih krajih najslabši vlnsk produkt — brozga, drugič pa tudi zato. da se nudi delovnemu človeku res zdravo vino, vino visokih dobrot in vrednot. S svojimi lastnimi gostinskimi obrati prispeva zadruga h krepitvi socialističnega gostinstva in s tem posega tudi v razvoj turizma. Na področju prosvete Je zadruga veliko storila za dvig kulturne stopnje. S pomočjo Zavoda za spomeniško varstvo v Ljubljani je pokrila celotno poslopje bivšega samostana v Kostanjevici, ki predstavlja enega naših največjih kulturnih spomenikov in je razdelila v teku svojega obstoja po osvoboditvi do danes raznim kulturnim ustanovam Čez 2,000.000 dinarjev podpor. Izdajala je tudi mesečno glasilo »Biltena ki je prinašal zadružnikom strokovne razprave, navodila ln poročila ter obravnaval kletarstvo in vinogradništvo na vasi. Lahko rečemo in trdimo, da je zadruga storila največ za dvig gospodarske zmogljivosti i občine na tem področju. K Poezija arkad v kostanjeviškem gradu kuj_ j osebnosti slovenske ostanjevica j« znana v turni zgodovini Slovencev, saj ima nekaij spomenikov visoke kulturne vrednosti, dala pa je slovenski kulturi tudi neka i mož, na katere se Kostanjevčani po pravici ponosni. Med kulturne spomenike nedvomno sodijo znamenite grajske arkade, ki so po mnenju strokovnjakov in umetnostnih sladokuscev nekaj edinstvenega v Jugoslaviji in Evropi. Poleg tega imamo v samostanski in farrtj cerkvi nekaj primerkov žlahtne gotike, ki je toliko pomembna v vseslovan-skem merilu, da jo najnovejša Zgodovina Slovencev, (akademika Milka Kosa) kaj na dveh mest h prinaša v celostranskih podobah. Tudi nekaj zelo starih skulp-tur našik podobarjev in umetnikov je v naši okolici. Med znamenite Ko stanje vČane štejemo pokojnega Jožeta Gorju-pa, slikairja in kiparja, ki je po-sfka.1 cerkev sv. M'iklavža, ki je danes spremenjena v muzej. Gor-jup je -poleg tega dela ustvaril še vrsto plastik in olj, med katerimi se odlikujeta zlasti portret kralja Matjaža, ki je zdaj v vezi gimnazije v Kostanjevici, in pa njegova upodobitev Mojzesa. Ustvaril 'je tudi večje število grafik. Iz Kostanjevice jc dalje pesnik, pisatelj in slikar Jože Cvelbav (padel v prvi svet. vojnii), ki je, dasi mlad, ie biil uvrščen med književnosti, je bil doma dal svojemu I Iz bližnjih Jablanic Jurčičev ded, ki je vnuku pisatelju Jurčiču trajen pečat s svojimi slikovitimi pripovedovanji Prav v tej vasi je doma rudi mati enega največjih sodobnih jugoslovanskih slikarjev Božidarja Jakca, iz Orehovca .pa je doma Marija Šva&j, mladostna pT>'tjatel(jilca pesnika dr. Alojzija Gradnika, ki ji je napisal morda najboij pretresi,1.ve ljubezenske izpovedi v slovenski liriki sploh. Zelo pomemben je za Kostanjevico rudi prvi starosta jugoslovanskega sokolstva Ivan Oražen, oče slovenskih visokošolcev, saj je dal vse svoje premoženje, ki pa ni bilo majhno, za revne študente. Dr. Oraien se je kot iskren patriot a-deiežil tudi balkanske vojne. Kostanjevica je imela že zelo zgodaj tudi sole. Elementarna šo-la je bila namreč ustanovljena že v XIV. stoletju. To pa je biia koma/j iskrica .pod pepelom, kajti do današnje podobe Šolstva je prišlo skoraj šele po preteku pol tisočletja in je dobilo sedanjo podobo šele po viharju naše narodne revolucije. V tem ogromnem razdobju se je pred obrazom kul-turno-prosvetne dejavnosti zvrstilo nepregledno število ljudsko-prosvetnih delavcev, ki so nesebično delali i,n so nam lahko svetal vzgled. 0 kulturno-prosvetni dejavnosti naše občine la pozitivne rezultate, ker jeko- ljudsko kulturo Mnogo je prispeva stanjeviško občinstvo razgledano in zna ocenjevati posamezna dela, ki gredo preko odra, kar se zlasti opaža na debatnih večerih, ki jih zdaj prirejamo po vsaki premieri. Med osebnostmi predvojne dejavnosti na tem področju moramo ■poleg številnih igralcev in sodelavcev pri rasnih prireditvah o-meniti tudi pokojnega Lavoslava Bučarja, ki je žrtvoval marsikaj iz svojega rezervnega fonda Kostanjevic. tudi z nzposo-anjem knjig iz svoje lastne knjižnice, kar so delale tudi nekatere druge družine, poleg Bučarja predvsem Rabusetovi in Jankovi-Čevi. Tudi slovenski časniki so vsaj kdaj pa kdaj kaj povedali o delu in naporih Kostan jevčanov. Posebno lepo mesto je v Dolenjskih novicah, ki so izhajale Še v Av- striji, kjer pripoveduje dopisnik o prireditvi, katere dobiček je šel za postavitev Prešernovega spomenika v Ljubljani. Kostanjevčani so torej imeli visoko kulturno zavest in te jim te še veliko ostalo do dandanašnjih dni. če se ni vsaj pri nekaterih še celo stopnjevala. Po taki tradiciji je lahko zaživelo kulturno delo po osvoboditvi, kij je prinesla poleg nacionalne, socialne in splošne politične rudi kulturno sprostitev. Kostanjevica v zarji novih dni Plodna kulturna preteklost Naše mesto torej ima neko kulturno tradicijo, kar se še prav posebno odraža v Ijudsko-pro-svetni dejavnosti. V Kostanjevici je bi i a namreč ena od najboljših slovenskih godb na pihala in jo je skozi desetletja vodil eden izmed naših 1 judsko-prosvetnjh vzornikov France Rabttse. Dalje so imeli v Kostanjevici v času predaprflske Jugoslavije močno knjižnico, ki je bila dobro obiskovana in je ime'a lepa dela na zalogi. Prav tako je bila lepo zastopana dramatika, saj sta delovala kar dva odra, ki sta tekmovala med seboj in dajala kvalitetne u-prirzoricve. Tako se je v tem obdobju zvrstilo pred kostanjevi-škim občinstvom mnogo najlepšega iz zakladnice domače,, nekoliko manj tuje dramatike. Na sporedu so bile vse ljudske drame pisatelja Finžgarja, videli so domala vsega Cankarja, ki ga je s posebno liubeznijo uprizarjal Jože Gonjurp, \4.deli so Zupančičevo Veroniko DeseniŠko, videli domala vse dramatizacije najboljših slovenskih leposlovnih del itd. Pri vsem tem moramo poudariti, da so vsa ta prizadevanja le ime- Težko bi bilo našteti vsa dela, ki so se zvrstla preko našega o-dra .po osvoboditvi. Prve povojne dni smo tudi imeli razne mitinge in druge prireditve, ki pa so bile pripravljene bolj na hitro roko, kakor je bi! sploh nagel tempo prvih dogodkov po osvobodi"'. Sčasoma se je stvar unesla in se je vse delo »kristaliziralo v Sindikalno kulturno-umetniško društvo, kli smo ga imenovali po padlem borcu Lojzetu KoŠaku. To društvo je biilo ustanovljeno 1951. Prva leta svojega obstoja je delovalo bolj priložnostno in je do konca sezone 1952/53 dalo pet celovečernih prireditev, ki pa so bi'-večkrat ponovljene doma in na gosto van jab v Cerkljah, Vidmu, Leskovcu in Šentjerneju. Delovala je poleg dramatske sekcije tudi godba, ki je s-cer gasilska, in pa razne organizacije, ki so pripravljale samostojne prireditve manj resnega značaja, ker so se zaključevale z veselico v razne dobrodelne namene. SKUD Lojze Ko-šak je ustanovil pokojni šolski u-pravitelj Stanko Gajšek, dramatske sekcije in godbo ter pevski zbor ( v kolikor je ta redno obstajal!) pa je vodii Miroslav Go-rensek. Med deli, ki so jiJi v tem času uorizorili, so nekatera visokokva- litetna, druga povsem povprečna. Društvo je torej tudi v tem času prešlo vse tiste težave, ki so bile značilne za naša kulturna društva po vojni. SKUD Lojze KoŠak jc ponovno sestavil tudi knjižnico, kateri je dala osnovo t:sta zaloga, ki se je ohranila izpred vojne, k; pa je biJa silno okrnjena, saj so skoraj vsa najboljša dela izgubljena. Prav tako je z inventarjem nekdanjega sokolskega društva, ki so ga raznesli in nekaterih delov do danes še nismo dobili nazaj, čeprav so bili Cisri, ki so to imovino po izbruhu vojne prevzeli, že večkrat opozorjeni. Knjižnica se jc opomogla nekoliko šele v zadnjem času, vendar je zaloga za nase potrebe še povsem nezadostna. Res je, da smo čas, ki je bil •pri nas najbolj ugoden za nakup knjig — prva povojna leta — zamudili, vendar moramo v naporih za prosveto posvetiti največ skrbi knjižnici in jo tako premakniti z mrtve točke. Zadnji dve sezoni je bilo pri nas šestnajst celovečernih prireditev. Tu niso vštete vse tiste priložnostne prireditve, ki so jih dali n. pr. gasilci in so bile rudi lepe. Med dramatskim* deli zadnjih dveh sezon so bila naslednja: Be-nelli: Ljubezen treh kraljev, Smrek ar: Zimska pravljica, lika KOSTANJEVICA — dolenjske Benetke bregove) (Krka prestopila SoBstfvo a ni ewici Kostanjevica je Imela svojo elementarno šolo že v XIV. stoletju. Tedaj je bila cerkvena ustanova. Do leta 1789 so jo oskrbovali cistercijanci in je imela dva oddelka. V enem oddelku se je Izobraževal redovnički naraščaj, v drugem pa zunanji učenci. Tedaj je bil glavni predmet latinščina, poučevali pa so tudi pisanje in branje. Leta 1789 je bila šola premeščena iz samostana v Kostanje-vioo z odlokom najvplivnejših domačih mož. Tedaj je šolo obiskovalo 122 otrok in se je imenovala »Deutsche Schule«. Učitelj je bil obenem organist ln cerkovnik ln Je Imel 180 goldinarjev plače. Leta 1821 je bil v Kostanjevici učitelj Stritar; ta je dobil za pomoč še enega učitelja. Drugemu razredu, ki je bil ustanovljen 1875, se je pridružil 1838 tretji, 1891 četrti, 1919 peti, 1921 šesti ln 1933 še sedmi razred. Kostanjevica je torej imela na začetku druge svetovne vojne sedem razredov — nižjo ton višjo Ljudsko šolo. Med vojno je tudi kostanjevl-ika šola doživljala isto usodo kc-t ostale slovenske šole. Spremenila se Je v bunker tujih zavojevalcev ln iz nJega strahovala bližnjo in daljno okolico. Končno je bila porušena ln se ji še do danes niso zacelile rane. Pouk je v tem času bil po hišah v mestu. Po vojni je šola sicer zaživela, vendar dolgo časa ni bila taka kot bi morala biti, saj je bilo ostalo od razmeroma velik« zbirke učil bore malo. Tudi šolska zgradba s« Je počasi urejala. Rešena je bila, ker so jo Kostanjevčani pokrlJi že med vojno. Stara šola Je bila v župnijskem gradu 1n sedanji občinski hiši na Ljubljanski cesti. Tam Je Životarila tud/t med vojno. Sedanjo šolsko zgradbo pa so zgradili 1906 ln bo v t*>m šol-akem letu praznovala 50-letmloo. Zgradiili so jo domači rodoljubi, od katerih Jih je še danes nekaj živih. Največ zaslug Imata med njimi tedanji kostanjeviSkl župan Ivan Globočnlk in nadučl-telj Anton Pavcič, mož, čigar trne bi moralo biti napisano v kroniko natega Šolstva z zlatimi črkami. Zgradili so najlm-pozantnejšo šolsko zgradbo na Nižjem Avartrljakem. Sola Ima velik«, zračne In sončne prostore, velik vrt In telovadišče, je na samem in v primerni razdalji od dnevnega hrupa. Povolna šola v Kostanjevici Je prešla vse razvojne faze, ki •o značilne za naše novo šol- stvo. Sprva je bila tu osnovna šola, potem sedemletka, v šolskem letu 1953-54 pa smo dobili popolno nižjo gimnazijo, ki je doslej poslala v svet dve generaciji absolventov. Upravičenost gimnazije v Kostanjevici je na dlani, saj zajema kostanjeviška gimnazija domala vso dolino spodnjega toka Krke. Sem hodijo otroci iz Črneče vasi, Pod-bočja (obe šoli sta zdaj v komuni Kostanjevica — Podbočje. Ce ji prištejemo še šolo na Gradcu in kostanjeviško osnovno šolo imamo v naši komuni štiri osnovne šole), Rake, Za-meškega, Cerkelj, iz Podloga in drugod. Gimnazija ima vsako leto za en razred prirastka, saj ! imamo zdaj že kar šest oddel-| kov. Osnovna šola ima redno za vsak razred po eno paralelko, tako da imamo skupno osem oddelkov. Zanimivo je pogledati kakšne učiteljske sposobnosti so ustvarjale kostanjeviško šolstvo in kakšen pečat so temu šolstvu dale. Eden najimpozantnejšlh šolnikov je vsekaikor Anton Pavčič. Ta je ustvaril današnjo šolsko zgradbo in Jo spremenil v pravi hram kulture, saj je splošno znana njegova pieteta, s katero Je zavod upravljal. Tudi pedagoško Je bil na dostojni višini ln Je užival med prebivalstvom izredni ugled. Ravnateljstvo gimnazije ima v načrtu, da bi mu odkrili v avli šolske zgradbe spominsko ploščo, kakor tudi ostalim možem, ki so se potegovali za postavitev naše šolske zgradbe, katere obletnico bomo letos praznovali. Spomina vreden je tudi Andrej Kauč-nik, ki je znan slovenski ljudski pesnik in glasbenik, saj ljudje še danes radi prepevajo njegovo pesem O hudobni ženi. Sadjarstvo v naši okolici Je povzdignil Leopold Abram, o katerem še danes pripovedujejo, da je imel navzornejši sadovnjak na Dolenjskem. Trajen pečat je zapustil v srcih Kosta-njevčanov tudi Leopold Totre-bin, ki je ustanovil godbo na pihala. Bil je odličen kapelnik in je njegova godba v nekaj letih postala znana po vsej Dolenjski. Tega učitelja so Kostanjevčani imeli tako radi, da so mu v Radečah, kjer je umrl, postavili spomenik. Med dvema vojnama so vodit' naše šolstvo naslednji šolski upravitelji: Ludvik Pirko-vič, Franc Zagore, ki je zelo lepo oskrboval šolski vrt, dalje Janez Pirnat, Stanislav Gajšek, ki je bil dober organizator in prvovrsten administrator. Zadnji je deloval na šoli sedemnajst let in ga Je strgala smrt Iz rok mladine sredi dela, februarja 1955. Od učiteljev, ki jih je bilo v tem času mnogo, so najbolj znane osebnosti Mlnka Gašperin, žena slovenskega pisatelja dr. Iva Sorllja, Amalija Kobau, ki je službovala v Kostanjevici trideset let, Sonja Kalan, ki je bila v Kostanjevici skozi dve desetletji in je potem žalostno končala v vmobolnlcl, Marija Vašte: Visoka pesem, Kreft: Celjski grofje, Nazor — Gradnik: Pepelka, Golia. Princeska m pastirček. Ker moramo člane dramatske sekcije sistematično Šolati, smo v tem času študirali tudi razne odlomke iz reprezentativnih dramatskih del kot Levstik: Tugomer, (Kreftova predelava!), Cankar: Hlapci, Finžgar: Nasa kri, Cehov: Medved in Snubač, NuŠič: Gumb, itd. Na ta način smo preizkušali sile naših igralcev, jih o-benem izpopolnjevali ter pripravljali na večje vloge. Posebno poglavje zaslužijo akademije zadnjt-jh dveh sezon, s katerimi smo se trudil, da bi dosegli resnično umetniško raven in pa, da bi odpravili že skoraj vsesplošno usidrano mnenje, da so akademije utelešeni dolgčas in nujno zlo. To smo napravili tako, da smo sleherno akademijo začeli pripravljati vsaj dva meseca poprej. Sestavili smo spored, ki je vsestransko zajel zgodovino tis.tih dogodkov, ki jih ie akademija obravnavna. Poiskali smo resnično lepe in umetniške močne motive i'Z našega slovstva, glasbene kulture in zakladnice plesov. Vse to smo potem »pojili v logično zaključene in miselne celote, in •, napisali čustveno razgibano spremno besedo. Akademije so na ta načn doživljale uspehe in prireji re! jem ni bilo žal številnih vaj in truda. Med te akademije moramo štet; naslednje: Skozi trpljenje v lepše življenje, Od zmag do zmag, kjer je nastopilo dve sto ljudi, dalje Mamica j? kak<%r zarja, dve verziji akademije Nci/trohnicno srce, ki sta bili obe po mnenju občnsrva še posebno lepi. Pri vseh teh akademijah je sodelovala rudi Šola, ki je poslej nismo več delili od kulturno-umetniške^a društva, ker sta obe ustanovi namenjeni Ljudski kulturi. V lan sik i sezoni smo poživil-tudi delo ljudske univerze, ki ic bila ustanovljena predlanskem. Prvo leto ie bolj životarila, med tem ko je lansko sezono zaživela v polnem razmahu. Imeli smo Štirinajst predavani, kar pomeni Štirinajst nedelj. Na teh predavanjih so se zvrstili izbrani .predavatelji — strokovnjaki, ki so predavali o trenutno najbolj perečih problemih. Povzdigi kmetijstva so bila posvečena predavanja kakor: O umetnem osemenjevanju ple-menske živine, O prehrani nase živine, O obnovi naših vinogradov, O umetnih gnojilih, itd. Zdravstvu so bila posvečena predavanja kakor: O tuberkulozi,O razvoju otroka v puberteti. Kulturi je bilo posvečeno predavanje o Prešernu, kjer je predaval pesnik Severin Šali. Ljudsko univerzo pa smo začeli z naj'bolj perečo temo v sezoni o komunah. To predavanje je imel sekretar ZK okraja Krško tov. Franci Kolar, Tako se je prav naša Ljudska a~ niverza uvrstila med tiste vsestranske akr/viste, ki dajejo našemu podeželju podobe novega časa in novih spoznanj. Med posebnosti našega dela smemo šteti še dve razstavi, ki smo ju priredil I i v lanski sezoni. Prva je bila Razstava slovenske knjige in rokopisov, druga pa Razstava starožitnosti in kulturnih spomenikov. V Domu kulture imamo namreč krasen paviljon, ki je nad vse pripraven za take prireditve. Obe razstavi sta dokaj uspeli. Prva je pokazala, da Kostanjevčani mnogo bero in da imajo mn^go knjig po svojih domovih, druga pa. da je mestu potreben majhen lokalni muzej, ki že ima svojo osnovo v predmetih, ki jib je zbirala in jih z vso skrbnostjo ohranila nekdanja meščanska korporacija in nekateri posamezniki. Osnovo za muzej imamo v cerkvi sv. Miklavža, ki je že prešla med naše kulturne spomenike, in imamo v njej že precej ohranjenčh stvari. Pogled v bodočnost Letošnjo sezbrve smo začeli s prvim julijem, kar je sicer malce nenavadno, toda za nas nujno. V septembru in oktobru so bih napovedani v Kostanjevici mladinci, kli taborijo v razvalinah našega gradu in se pripravljajo, da bodo nekoč vojaki Ljudske armade. Tem mladincem je bilo treba nekaj pripraviti, ker smo v pretekli sezoni videli, da so bila gostovanja globoko pod ravnjo naših domačih prireditev. Zato smo na zadnji seji upravnega odbora lanske sezone sklenili, da bomo naštudirali čez počitnice mladincem laže dostopno delo. Odloči^ smo se za delo proletar-skega pisatelja Toneta Ćuiarja: Ameriška tatvina in jo doslej že šestkrat uprizorili. Pri teh predstavah se je doslej zvrstilo že nad dva tisoč gledalcev. Poleg tega smo začeli s študijem Tvmaierje-ve igre: Mladost pred sodiščem, ki bo v kratkem doživela uprizoritev. To bo torej druga premiera v tej sezoni, č* pomislimo, da smo pred nekaj dnevi dali tudi Benollijevo Ljubezen treh kraljev in je bila to že sedma predstava v tej sezoni, smo vendarle dosegli neke uspehe. Druga leta smo namreč začeli gledališko sezono x 21. oktobrom. Kot tretjo premiero bomo videli Khštairskega žobrirja, ki ga je kot variacijo na Jurčičevo temo napisal Lado Smrekar. Ta predstava bo krstna predstava in so priprave že v teku. Ostala dela, ki jih bomo našmdirali v tej sezoni so še Žižkova Miklova Zala. S to predstavo se bomo spomnili našega starega igralca Jožeta Kavčiča, ki slavi letos 25-letnice .prostovol jnega 1 judsko-prosvetne-ga dela. To delo je skozi 25 let Hiša mtaduvti sviel, ki bo SO-letnico. prihodnji* leto slavila «8 Hladnik, ki je bila Izvrstna pianistka, Iva Mesec, ki je bila sprva dolga leta na kazenskem mestu v Črneči vasi in je bila slednjič le dodeljena v Kostanjevico. Veliko vlogo na področju organizacije sokolstva ima učitelj Ljudevit Burja. Izmed novejših članov učiteljskega zbora pa se odlikuje še Jože Jankovič, ki je da! mestu mnogo lepšo podobo s svojim neutrudnim zasajanjem lepotičnih dreves. Med osebnosti, ki so poučevale na našem zavodu, naj prlštejem še silikarja Ivana Erbežnrka, ki se opravljal z njemu lastno delovno po petdesetf.h letih Še vedno rad vrača na eno izmed svojih prvih službenih mest in se šole rad spominja tudi s svojimi deli.. Zavodu je podaril sliko. ki prikazuje zmago nad Turki pri Kostanjevici, pred nedavnim pa je poklonil soli relief Kostanjevice. Te delo je imela Šola že pred voijno, pa je bilo med vojno popolnoma uničeno. Skozi enajst dni; se je ča-i:t!'i;v1 šolmk sklanjal nad tem re'iefom in neutrudno delal, da je siedniič lahko izročiJ ta dar naši mladini. In mladina mu je hvaležna, saj mu je priredila nepozaben spre-em. Prav tako bo ostala v srcih mladine tudi Stana Gajšek, ki je kot vzorna učiteljica — ele-mentarka vzgojila vrsto rodov. Vsi ti prosvetni delavci ao s svojim vzgledom In besedo oblikovali Brca ln um naše mladine, obenem skrbeli za vsestransko povzdlgo kraja, v katerem so služili svoj vsakdanji kruh. Med take učitelje lahko prištejemo še Marijo Likar ln Valerijo Žlindra. Prva Je mnogo storila za povzdlgo gospodinjstva, druga pa vse življenj« učila v tem kraju. Ob zaključku naj samo naštejemo učence, k" so se kasneje uve_ liavftj v slovenskem javnem življenju. Med drugimi so naslednji: Jože Cvelbar, Jože Gorjup, Marija $va\lj; od starejših pa Ignacij Knobleh.lr, dr. Ivan Oražem itd. Vsi ti in še mnogi drugi pričajo, da je Šolsrvo v Kostanjevioi dalo svoj delež slovenski ljudski skupnosti, da je ustvarilo, kar se ie ustvariti dalo. V noveišem času bomo morali prištet)) k tem skupnim uspehom in naporom še ostale šole v naši novi upravni jkiro-nosui Kostanjevica — Podhodi«, saj se prav Podbočje vedno bolj tudi kulturno uveljavlja. Podbočju se pa bodo morala priključiti tudi črneča vas in Gradec, ki ne smeta bit' več zapuščeni in osamljeni službeni mesti, temveč r.na-mlkii novih dni in novih spoznanj. O knjižnici in čitalnici naj pripomnim, da bo treba napeti vse sile za razširitev knjižne zaloge, v čitalnico pa pripraviti kar najširše kroge, začenši pri naših javnih delavcih, ki doslej žal niso pokazali potrebnega zanimanja zanjo, bodisi zavoljo zaposlenosti, bodisi iz kakih drugih razlogov. Sodobni človek mora zasledovati! naše dnevno časopisje in revije, ker bo le s takim, vsestranskim delom Širil svoje obzorje in šel vštric z novim časom. Tudi tu bodo morale pomagati o-stale družbene organizacije in tako izbojevati knjižnici in čitalnic: tisto mesto, ki ji pripada. Mnogo tega bomo lahko dosegli z našim tiskanim gledališkim listom, v katerem bomo še obsežneje razpravljali o teh problemih. Posebno dobra oblika našega dela so Tedni kulture, kakšnega bomo morali tudi v letošnjem letu organizirati. Doslej smo imeli že dva, od teh je bil pred vsem zadnji zelo uspešen. V razdobje enega tedna fmo razvrstili dvanajst prireditev. Te prireditve so imele skrajno nizko vstopnino ali pa so bile povsem brezplačne. Na ta način smo doživeli velik kulturni efekt, saij je v Tednu kulture prestopil povprečno vsak občan vsaj trikrat prag našega Doma kulture To obhko dela kaže nadaljevati in s komentiranim. predstavami doseči čim večjo razumevanje ter poglabljanje v svet kulturnih dobrin. Vso to problematiko pa bomo morali še naprej reševati na naših debatnih večerih, ki so doslej pokazali toliko dobrih rezultatov. Tu ne bomo razpravljali poslej samo o minuli premieri kakega novega oderskega dela, ampak tudi o drugih silnicah našega Ijud-sko-prosvetnega boja. Tako bo tudi tu potrebna vsestranska pomoč naših množičnih organizacij, podjetij in ustanov, ki bodo poslej morala delo kultumo-umetni-škega društva boij upoštevati in jemati vsestransko resno. Epilog Naše delo je torej iz leta v leto bilo intenzivnejše, čeprav se vodstvo SKUD Lojze KoŠak bori z izrednimi težavami, saj si kJjub veliki aktivnosti ni moglo plačati planina, edinega inštrumenta v dolini, ki pa ima skoraj že več opominov uomikov nad seboi, kot le tipk na njegovi klaviaturi. Kdaj in kje bomo dobili mecena, ki bo za vedno potolažil nestrpne upnike? Kdaj? Takrat se bo vodstvo SKUD pošteno oddahnilo in iz-Jjr' i i/ ^ebe toliko upajoče Zu-pančičeve besede: >Še bo kdaj pomlad!* L. S. L. Mušie: Med iolsklm odmorom v koslanjevilki soli disciplino. O ostalem sporedu ne bi govorili, ker ga prilagajamo trenutnim razmeram in možnostim, dasi imamo popoln načrt za dve leti naprej. Ljudska univerza bo rudi letos delovala. Ob nedeljah bodo še naprej razna poljudna predavanja, ki bodo našim hudem pomagala pri vsakdanjih skrbeh. Poleg tega bomo organizirali tečai nem-škega jezika, za katerega je pn nas precej zanimanja, tečaj knjigovodstva in go*>odini<;ki feča;. V ta namen že pripravljamo tred-srva in i'biramo predavatelje Mno^o nam bodo lahko pomagab strokovniaki dr. Križnic, veterinar Buč.tr, agrorehnik Filipčii enolog Likar, knjigovodja Gnsnik lelfnikova itd. Volja in pripravljenost ira naravno« velikanski, pomaku I pa bodo morale rudi druge množičnr organizaciie, da bo ro delo vsestransko temeljito in da bo rodilo zaželene rezultate. Vhuta ljudskih univerz postaja čedalje večja Morda je bilo prav na tem inenui med nami premalo povezanosti in nesebičnega sodelovanja. Planinsko društvo vabi na Gorjance Od Semica m Vršnih sel pa tja do Samobora valovijo na slovtu-■ku-hrvatskl meji v dolžin! ,10 km v veličastni prostranosti Gorjanci. V mili osrO.iu se dviga Opatova gara, na njenem vznožju sanja na otoku sredi reke Krkt- starodavno mestece — Kostanjevica. Ustno Izročilo pravi, da so bili Kdm.hi i-iini /.*• od nekdaj ljubitelji gora. Kukor naii predniki sploh, so se tudi Kostanjevčani odpravljali v »Goro« po dolgih in skrbnih pripravah, praznično opravljeni In spremljani od no-s.h rv, otovorjenih z okrepcllt tn ogrinjali. Takole se je pomikala karavana v svečanem sprevodu, se ustavljala ob mikavnih razftlednlti točkah, pa spet počivala ob bistrom studenčku In se krepčala k prinesenimi dobrotami, kramljala, zbijala sale In se naposled vračala proti domu, napojena z nepozabnimi vMsi. Od pamtlveka M prirejajo Kostanjevčani kolektivne Izlete na očaka Dolenjske — na Knm. Legenda prepoved nje, da Je bila nekdaj v Kostanjevici cerkev sv. Ne*e. Zaradi večnih povodnji pa se Je svetnica ujezila ln neke-gn dne skočil^ n.T Kum, kler le tudi ostala. Od takrat baje *a romali Kostnnlrvčnnt vsnko sedmo leto k begunki na Kum In JI prinašali v n-\r novo opravo v zahvalo, da lih Jr- ščitila In s prošnjo, da naj hi Jih varovala tudi v bodo'r. Stari Kostanjevčani so vso delpo not na Kum opravljali pe*. Prlsediii ni vrh so 7ine»lll velik kres, ki le oznanlnl tja d«ll V samo Kastanlevrro. da so prKil na rllj. sni'ir i- ml «o burtiio opre-tnvali iz stolni fr>rne cerkve rs vrjtča.ločlml. ter Jim. zagledavll lih hl»*ll daleč 17 wo*ta ni«nro-tV Segiill so v roke. iz lin pa sn se og1n*W r.vonovl s slavnostnim Tvnnertlem In pntrlinvnulem Tuko lecenrta. Hesnlca pa le. rt.l se Kn'bnV'v r«,»i zvesto e>Hlo trartM.le In da ortbnlalo točno vsako T leto nt Kum. tako Kotov«, kot odhajajo vsako Jesen lastovke na lug. I.Ma'tsss. le bilo v k ost m levici ustanovljeno pimln«ko društvo hI «te|e rtnnes «MI Članov «trrm Umi* po nttsnovltvi druživa m Je staro Rt nrkaj desctlptll. Ko Maj mt»»novitono. 1* dobilo v las« od okralneira lludskeg* odbor* v Krškem Mi« katero le t^-adUa Oo/dn;» llpravn «a svote potrebe 1. ism na Polomu v Onotnvi gori tti . 1 n* bila flop-rsjena rato le 'tiif.u priskočila na pomoč Planinska svezu Slovenije s posoli lom In strokovnimi nasveti Im nes Je toliko dodelana, da sluzi svojemu namenu kn le italno oskrbovana Hlfia 1" ennn.ifi ifn. na s tlorisom H « 1 m, v prltilč )u so gostinski prustnrl, RUblnJl n pomožni prostori v nartvtrop-Ju je S snh s 11 posteljami. 10 Itevilo p« se bo Xe povečalo. X bližini so lepe Izletnc točke, elr- 5emu občinstvu skorajda neznane. Valno Je dejstvo, da Je to doslej edina postojanka v Gorjancih, ki Je .....-m 1 z motornimi vozili VgaU vrst. Obenem je valno dopolnilo v mreži postojank v Gorjancih, ki sele nastaja, saj Imamo na naši strani le Dom Vtnka Pa-der&iča pri Gospodični in Hudo-kllnovo gostišče pri Miklavžu, medtem, ko Imajo Planinska društva v Karlovcu, Jastrebar-tkam I" Rimnboru celo vrsto postojank — od kailerlh naj tu omenimo le Kuču Skl kluba na f:rn«u. numic prk Smerovlstu, Ll-povačkl dom. Dom na /.iinln in DijaKkl planinski dom na Ostrcu. Upamo, da bo prav nasa postojanka na Polomu postala Izhodišče ne samo za Trdmov vrh, Miklavža ln Gospodično, temveč tudi za postojanke na hrvatski strani, saj leži ob dobro oskrbovani cesti, ki vodi v Sosln- In He-lo krajino, ter na drugI strani v Jnsko In Samohor. Zanimivo Je, da so bili Hrvatje Iz Podsuseda prvi, kt so obiskali n-is dom kolektivno. Pri tej priliki smo občudovali njihovo vzorno orgiinl7acl|o. vdanost, s katero so se podrejali svojemu predsedniku, skromnost v zahtevah In velikodušnost, saj je njihov «ofer bil vsakomur na razpolago za prevoz, v Kostanjevlro In nazaj, tudi ponoči, ne da bi hotel sprejeti tudi nnJmanJSo napitnino. DrugI knleMiv. ki se napoveduje 7,» obisk. Je Planinsko društvo li Trbovelj. Hvaležni smo Jim za pozornost In upamo, dn bodo našli 1« ninoflo posnemalrev. Pota. kntera le markiralo naše društvo so naslednja: 1. Kostanjevim — Male Vodenice preko Spllarjeve špice na Ti-miviT. 2. Vndbofle preko Su»ne, l!ra«t-Ui !n Oradra na Planino. s, Rattanievlea. omd. vodenice, Mlrrev kri* k rtomn n-> Polomu. I Don na Pn'nrmi — Pogana Jama — Ječmentšče — Kom na Polomu S Kostanlevlea — Orehove« — Dom na Polomu. S Dom nn Polomu — Trdinov vrh. 7. Kostr»r.t»v|ra — llžlšče — Ban — .favrvrovlea. s K«stsnl*vles _ Rakovnik — Ki»rt,i7M, Pletene — .Tsvorovtra. Nsše društvo goli stike r vsemi •nsedn 1'ml rtriiH's'l na naši In na "r\ iii'm strani In »I resno prkr.a-deva. dn te stike rlmboll por'"'«!. K. V. Na svetu lepše rot're ni, kakor Je vinsku tria: pozimi »p!, polet* evrli. v Jeseni nam sode nataka (LJudtslta) T" Itev. 4Jj F >rj OCEN J S KI EISTf Stran 5 IZ NAŠ I-M KRAJEV Novice iz Vršnih sel Splošna kmetijska zadruga se kar lepo razvija. Trenutno ima 137 članov, zajema pa vasi Gornje in Dolnje Sušice, Dobindol, Vršna sela, Laze in del Pod-Ijubna. V prvem polletju letos je zadruga ustvarila 1,422.000 din dobička. Lepa pridobitev zadruge in vse okolice je velik zadružni dom, ki so ga lani spravili pod streho, dograjen pa bo prihodnje leto. V njem Ima kmetijska zadruga upravne in trgovske prostore. Poleg u-pravnih prostorov, trgovine in skladišč bo v pritličju še zadružna gostilna. V prvem nad-Btropju je v enem delu 29 metrov dolge stavbe določena dvorana za prireditve, en del za družinska stanovanja in večji prostor za obrtno delavnico, na podstrešju pa bodo samska stanovanja. Prostori za gostilno so v glavnem dograjeni. Manjka še vodnjak, kajti v Semiča in Smihela pri Novem mestu. Prejšnji teden so zadružniki iz Vršnih sel šli na dvodnevni poučni izlet na Štajersko. Z izletom so bili nadvse zadovoljni. Ogledali so si državno posestvo Ponoviče, hidrocentralo na mariborskem otoku, tovarno aluminija v Kidričevem, rojstni kraj maršala Tita Kumrovec in še vrsto drugih znamenitosti in gospodarskih objektov. Mnogi med njimi si niso mogli predstavljati, kolikšen je tak gigant, kot je tovarna aluminija v Ki- dričevem ali kakšna je hidrocentrala, ki proizvaja električni tok. Ko so vse to na lastne oči videli, so menili, da nimajo prav tisti, ki godrnjajo nad plačilom za porabo električnega toka, prav tako nad davki, saj ti ogromni, po vojni zgrajeni objekti (med številnimi drugimi) dovolj zgovorno dokazujejo, da se naša skupna sredstva koristno uporabljajo. Prav bi bilo, da bi take poučne izlete za delovne ljudi prirejala vsa podjetja in tudi organizacije za svoje člane. Tudi rek rti tom rit vse dovoljeno! Res Je stara navada, da se fant-Je-rekruti pred odhodom na odsluženje vojaškega roka za slovo od doma povesele, res pa je tudi, da mora bttt taksno slovo primerno vedenju kulturnega člove- Stavba mizarske delavnice na Prekopi, kjer se kmetijska zadruga zanima za napredek; zdaj nameravajo ustanoviti poleg zadružne še tesarsko delavnico, ki prav gotovo ne bo brez dela. bližini ni nobene vode. Jamo za vodnjak so že izkopali, nimajo pa kredita za dograditev. Gostilna je v tem kraju potrebna, saj ni nobene od Dol. Toplic do Nov Kasteličev rekord Letošnja atletska sezona se bli-t.i polagoma h kraju, ker zaradi mraza ne bo več mogoče prirejati atletskih tekmovanj na prostem. Letošnja sezona v lahki atletiki je bila v znamenju borb za či m bo I Ji J rezultat in dosego norm za olimpijsko prvenstvo, ki bo y.ns v Melbournu v Avstraliji. Prvi lahkoatlet z Dolenjske, ki si Je priboril sodelovanje na oltmpia-d", je metalec kopja Marko Plut Iz Črnomlja, ki je pred 14 dnevi izpolnil normo z odličnim metom in novim slovenskim rekordom pri članih z rezultatom 64.02 m. Drugi lahkoatlet bo po vsej verjetno« t j Ivan Kastelic iz Črnomlja, ki je na tekmovanju v Črnomlju 14 oktobra postavil nov državni mladinski rekord pri starejših in mlajših mladincih z rezultatom 6T.55 m. Ivanu prcostaneta še dva metra in pol in bo lahko drugI Dolenjec, ki bo zastopal na olimpijskem prvenstvu naSo državno reprezentanco. Trener Marijan Kolarič Je bil zelo presenečen nad Kastclčevim rezultatom, ker ga v 1 eto-.>nJI sezoni »ploh nI pričakoval. Rele v prihodnji sezoni je pričakoval rezultat nad 60 m, saj je bil Kastelic v letošnjem letu zelo soliden. Kaj hočemo Se več! Ce mu l>o uspelo v prihodnji sezoni doseči znamko 61 m, bo Ivan najmlajši lahkoatlet na olimpijskih tgnh v Avstraliji. Pnlejr rezultata Pluta In Kaslelica ne moremo iti preko mladinca Hajka, začetnika v metu kopja, ki Je na Istem tekmovanju v Črnomlju dosegel rezultat 51,80 m. Raj k je s treningom pričel letos ln dosegel zelo lep uspeli, saj se Je s tem rezultatom uvrstil med najbolji« metalce v Sloveniji. Met kopja je že tradicija v Črnomlju: 1 u< r državne reprezentance Je rejesj, da bomo črpali kopjače za reprezentanco FLRJ Iz Črnomlja. M-k. ZVEZNA ODBOJKARSKA LIGA NOVOMEŠČANI PORA2ENI TUDI V MARIBORU Čeprav Je nastopil Bnanlk oslabljen brez državnega reprezentan-ta Skerbinjeka, Je bilo kaj malo upanja na uspeh Novotneščanov, posebno ker so odpotovali v Maribor brez Sooča, ki Je zbolel. Branik Je zmagal s 3:1 in si tako zagotovil naslov državnega prvaka za leto iy.ri5. čepi a v Se ni rešen protest Mladosti glede tekmo z Železničarjem. Po letoAnJl stalni formi Je Branik prvenstvo zasluženo osvojil. Edino upanje za No-vomeftčane Je šc uspešna rešitev pritožbe, torej 3:0 p. f. proti 2e-feznl'čarju \n ponovitev tekme s Partizanom. V pi.meru pa, da drži vest o kvalifikacijskih tekmttl, potem bi bilo Se vedno precej upanja, rl.a bomo tudi prihodnje leto v Novem mestu gledali tekme najboljših odbojkaijev v državi. F, M. D0RIS Kolonjska voda in toaletno milo Tovarna Zlatorog Maribor ka. To, kar so pokazali žužem-berški rekruti pa ne spada nikamor. Slovo žužemberških rekrutov od doma je trajalo kar tri večere oziicma noči. Začelo se je v torek 20, septembra zvečer, višek pa je dosegio v sredo zvečer z nasilnim vdorom dveh najbolj »kulturnih« to je: Janeza Ponikvarja in Mirka Hrovata, k učiteljicam v Malem Lipju. Hrovat je zlezel skozi okno v njuno sobo in hotel Ponikvarju znotraj odpreti vezna vrata, da bi tudi on lahko prišel za njim. Ko nista nič opravila, sta Iz maščevanja nanosila pred okno metrska polena :n pri tem. razbila okensko steklo. Ko sta se vrnila v Žužem- berk, sta dobila še tretjega »kulturnega« pa>daša Slavka Pasarja iz Žužemberka. Vsi trije so odšli k Neži Slogar v Žužemberku ter zahtevali od nje vina, čeprav so bili že močno pijani. Ker Je Po-nikvar tudi tu pokazal svojo »kulturo« in »junaštvo« s tem, da Je zlezel skozi okno v Slogarjevo hišo, Jim je SJogarjeva morala dati en liter vina, da se jih je rešila. Ko so vino popili, so šli na nov »podvig«. Oglasili so se pri Kastelicu v Zužeberku. ki Je imel pred kletjo voz krompirja, s katerim so začeli obmetavati Kaste-ličevo hišo. Dobro, da je Kastelic mizar in da je napravil na okna lesene oknice, sicer bi mu razbili vse šipe. Po teh »kulturnih ln junaških podvigih« se jim je zahotelo še petja. Vendar pa to ni bilo petje, ampak kruljenje. Slovo se Je nadaljevalo v četrtek zvečer, ko so se zbrali vsi žu-žemberški rekruti in še nekaj starejših fantov pri Francu Skrbetu v Žužemberku. Tu so začeli najprej s pojedino, nato pa seveda s pijačo. Zraven so primerno kričali in vse to je trajalo do dveh ponoči. Po tej uri, ko so bili že dovolj podprti z alkoholom, so se odpravili na staro delo — na razgrajanje in kričanje po Žužemberku. Prvi »•položaj« so zavzeli na mostu pod gradom, kjer so začeli svoje mačje arije, vendar so jim tokrat nadaljnje razgrajanje preprečili organi Ljudske milLce. Vprašujemo se, kje Je vzrok za tako obnašanje. Gotovo ne v dobri vzgoji staršev, kar je pokazala ravno mati najhujšega razgrajača Ponikvarjeva, ki je sina zagovarjala in ga še vzpodbujala, naj se le veseli in pije, če pa bi ga kdo za njegovo razgrajanje prijel, »ima ona na okraju osebo, ki bo preprečila vsako kazen nad njim«. Zužemberčanl pa so drugačnega mnenja. Nad takim početjem se zgražajo in zahtevajo najstrožje ukrepe proti njim,, saj tri noči skoraj nI bilo mogoče spati in se odpočiti za naslednji dan. Zadnjo besedo k temu slovesu bo Izrekel sodnik za prekrške in enota kateri bodo dodeljeni. T. Sv. Gregor Ze dolgo je znano, da je delovanje splošne kmetijske zadruge pri Sv. Gregorju zelo uspešno. Odseki kmetijske zadruge skrbe za napredek kraja. Ker so za sadjarstvo v tem kraju ugodni pogoji, kmetijska zadruga skrbi za pojačanje te gospodarske panoge. Da bi še bolj dvignil zanimanje za sadjarstvo, je sadjarski odsek kmetijske zadruge preteklo nedeljo priredil sadjarsko razstavo. Najboljši razstavljalci so bili nagrajeni. ROKOMET PARTIZAN ČRNOMELJ : DRAVA PTUJ (moški) 14:6 (8;2) Četrto kolo letošnjega prvenstvenega tekmovanja v I. ligi LRS v rokometu je poteklo tako. kot so nestrpno pričakovali prijatelji rokometa v Črnomlju — z gladko zmago nad starim ligašem Dravo iz Ptuja. V nedeljo so brez dvoma prišli n.a svoj račun tisti, ki radi vidijo žogo v mreži. Visoka zmaga črnomaljskih rokometašev je uspeh izredno živahne borbenosti in razpoloženega napada. Ptujčani se niso utegnil; uspešno upirati, ker razen borbenosti in dobre volje niso pokazali nič drugega. Partizan si je pridobil obe točki in si utrdil položaj na sredi tabele. Gledalcev na obeh tekmah je bilo nad 600. V predtekmi so domačinke klonile z istim nasprotnikom z rezultatom W:2. M-k. Kam gre prometni od mletja žita? Pojasnilo kmetom Poljanske doline davek Kmetovalci v Poljanski dolini si ne znajo tolmačiti, kako da mlinarji jemljejo od mletja poleg običajne merice še naplačila in sicer od koruze 2 din in pšenice 3 din po kilogramu. (Pojasnilo uredništva: Gotovo jim Še nihče ni povedal, da na-plačevanje prometnega davka ob mletvi žita ni zamisel mlinarjev, pač pa to delajo po Zvezni uredbi, ki velja v vsej državi. Ta denar mlinarji sproti odvajajo, zbira pa se na posebnem računu in gre v celoti za pospeševanje kmetijstva v naši državi. Iz tega sklada bodo dobivali — in že dobivajo — kmetovalci pomoč pri izboljšavi kmetijske proizvodnje, popust na umetna gnojila, na stroje in orodje, za nakup plemenske živine in pod. Naj pri tem navedemo, da so kmetje v Beli krajini letos kupili okoli 2,500.000 kg umetnih gnojil. Pri vsakem kilogramu je znašal regres (popust) države deset din. To pomeni, da so dobili samo pri nakupa gnojil letos od države 25 milijonov din pomoči. Plačevanje prometnega davka pri mletja žit je samo majhen del ti- stega, kar dobiva kmet v drugi obliki nazaj. Toliko v pojasnilo na gornjo vest.) Od 1. septembra zdravstvena postaja dalje je Predgrad spet brez zaščitne sestre. Tudi zdravnik ne prihaja redno ob določenih dnevih. Kag je temu vzrok, ne vemo. V občini je nad 1500 prebivalcev, ki so tako brez vsake zdravstvene pomoči. Več kot nujno je, da se redno poslovanje zdravstvene postaje v Predgrađu uredi. Zdravstvena postaja brez kadra nam nič ne koristi. Darujmo kri! o nas krvodajalstvu je bilo pri že veliko napisanega. Brez krvodajalstva ni moderne medicine, to je brez prenosa krvi zdravega človeka bolnemu. Zdravniki so že neštetim težko bolnim ljudem vrnili ali pa ohranili življenje samo s krvjo zdravega človeka. Poraba krvi v zdravstvene namene raste vsako leto. Tudi v novomeški bolnišnici porabijo letno velike količine krvi za zdravljenje. Samo na kirurgičnem oddelku jo porabijo letno do 150 litrov. Danes je v vseh naprednih državah prostovoljno dajanje krvi lep in plemenit davek zdravih ljudi za bolne soljudi. Kri dajejo v skupni fond, iz katerega bodo lahko tudi sami dobili, ko jo bodo potrebovali. Po kočevskem okraju Minuli ponedeljek je neznani storilec vdrl v prostore trgovske poslovalnice »Prehrana« v Starem logu pri Kočevju. Polil je s petrolejem večjo količino prehrambenih in ostalih artiklov ter povzročil precejšnjo škodo. Varnostni organi so storilcu na sledu. # Minulo soboto in nedeljo so v Kočevski Reki prvič praznovali svoj krajevni praznik. Na predvečer praznika je bila svečana akademija, domače DPD Svoboda je uprizorilo dramo. V nedeljo je bilo množično zborovanje, katerega so se udeležili predstavniki oblasti in ostalih organizacij; ob tej priliki je bila tudi otvoritev novega doma »Svobode«, ki bo postal središče* kulturnega življenja v tem.kraju. V okviru krajevnega praznika je bilo več tekmovanj * V šahu, streljanju in telovadbi. V šahu so zmagali domači proti ekipi iz Ljubljane. Prejšnji teden so zaključili v Dobrepolju tečaj za vkuha-vanje sadja in zelenjave. Zanimanje za tečaj je bilo precejšnje, kar dokazuje udeležba na tečaju. Tečaj sta vodili to-variiici, ki sta bili v mesecu septembru na tečaju za vku-havanje sadja in zelenjave v Kočevju. V glavnem je tečaj uspel in udeleženke tečaja so si pridobile potrebno znanje. Po vaseh v kočevskem okraju so sestanki pod vodstvom RK za oddajo krvi. Udeležba na sestankih v Dobrepolju, Velikih Laščah, Ribnici in drugod j"e bila zadovoljiva. Za uvod v večjih krajih so prikazovali zdravstvene filme, le udeležba je bila slaba. Člani SPORT IN T-ELtSNAVZG03A To ni v duhu športnih borb! (NOVOMEŠKI ODBOJKARJI IZIGRANI V BEOGRADU) Ze zadnjič smo pisali o gostovanju novomeških odbojkarjev v Beogradu v okviru zvezne lige. Ker je bilo malo prostora, bili pa smo tudi brez točnejšlh obvestil, nismo mogli poseči v ozadje dveh porazov, ki so bili, lahko rečemo, v naprej načrtno pripravljeni, iz protesta in pritožbe novomeškega .Partizana Odbojkarski zvezi Jugoslavije posnemamo ni:kaj važnejših posameznosti, ki so bile piecejsnje važnosti pri borbi za obstanek v ligi med novomeškim in beograjskim Partizanom. Ze pred gostovanjem v Beogradu se nam Je zdelo, da beograjska moštva (al; točmo Železničar) re- I šujejo slabše plasmane (Novi Beo. ' grad ln posebno Partizan) ■ po-darjenjem točk. Posebno po dogodkih v Beogradu kaže, da je bil ta sum upravičen. Na sestanku delegatov klubov — članov lige. so sklenili, da v primeru dvojnega sporeda gost izbira prvega nasprotnika. Ker Je bil Novomesčanom najhujši konkurent Partizan, so sporočili, da bi igrali v soboto s Partizanom ln v nedeljo z Železničarjem. Toda ie ob prihodu v Beograd so bili razočarani. Določili so Železničarja za prvega nasprotnika, ker baj* igra Partizan obenem z Novim Beogradom. Pozneje Je bUa ta tekma preložena — ker niso dobili dvoranel (na prostem ni bilo mogoče uiraitl zarati; dežja.) Do Je to opravičilo privlečeno za lase, Je Jasno, če povemo, da so Novomeftčanl igrali z Železničarjem v dvorani Novega Beograda ln bi tam prav tako lahko igrali lastniki dvorane — Novi Beograd. Nov dokaz. Je tudi dejstvo, da Je bil pomožni sodnik na tekmil Partizan (N. m.) — Železničar prvotno določen za glavnega sodnika tekme Partizan (Bgd.) — Novi Beograd ln Je bila torej sledeča tekma že v naprej odložen«. Zakaj bi bila odložena. Je Jasno. Počakali W Izid tekme Partizan (Beograd) — Partizan (N. m.) 1n bi tako v primeru kakih težav pomagali beograjskim predstavnikom s točkami. To so bile nvahl-naclje pred tekmo. Novomeščani so proti Zelw.n1-čarju dobro zaigrali in vodili že 2:0 v setlh. Pri stanju 4:0 v tretjem setu. pa se Je začel preobrat s'*]cn|a. Sodnik Je sodil četrt! dotik, ko o lem nI bilo govora, dotike z mrežo, prehode preko mreže Itd, itd. ln tO vse v »kodo No-vomeAčnnov, napak Beograjčanov pa sploh n! videl. Zato n\ čudno, da so gledali bi 11 nezadovoljni a Role-njem. kar omenja tudi reporter beograjskega »Sporta«. Sodnik jc z nenomvnlnlm solenjem popolnoma de moraliziral novomeške odbojknrje ln z.ato ni čudno, če so vse tri nasledil le sete lzgub'JI. Kot iromlja Je izjava' nekega igralca Železnicama, ki Je rekel: «Ala vas je sudrljn nasamairto!« Res 1e, sodnik J«- odločil tekmo ln odločilno vplival na važneJSo tekmo, k| no jo naislednji dan Igrali s Partizanom. Potrti od nezi»lnz>-nega poraza In s peCml te*kjz, traktorist iz Mlake, in Baligač Cecilija, vrbnarica lz Kočevja. Proga r Janez, delavec H Kočevja in Strle Ljudmila, delavka iz Dolge vasi. Trebnje V mesecu septembru sta bili rojeni dve deklici in li dečkov. Poročili so se: Tomšič Alojz, kmet !z Cešnjevka, in Pakiž Marija, kmetica iz Gor. Dobrave. Zupančič Alojz, kmet iz Dol. Po-nikev, in Kastelic Ana, kmetica iz Dol. Ponikev. Bingo Jože, organ LM, '.n PekolJ Marija, kmetica, oba lz Rahovca. Ružlč Ivan, delavec iz Legrada — Hrvatska, ln Skiabec Ivana, delavka iz Biča. Umrli so: Zupančič Viktor, 1z Studenca. PekolJ Marija, lz Ceš- njevka. Novak Miroslav, iz Vrh-trebnja. Nose Alojz, iz Dol. Vrha. Stepeo Alojz, iz Zublne. Bukovec Ludvik, iz Vel. Loke. Mokronog V mesecu septembru je bila rojena ena deklica. — Poročila sta se: Kirn Jože, kmet iz Mokronoga, in Zore Zofija, kmetica ia Roj. Iz novomeške porodnišnice Pretekli teden so rodile: Vlašič Anica iz Dolenjcev pri Adlešičih — dečka. Gregorčič Ana iz Gorenje vas; pri Šmarjeti — deklico. Smo lic Majda iz Kočevja — dečka, Sedej Kristina iz Skocjana — dečka. Kapler Tončka iz Gorenje vasi pri Srnarjeti — deklico. Pre-lesnlk Marija iz Hrovače pri Ribnici — dečka. Gregorčič Alojzija iz Malega Slatnika — deklico. Sterk Marija jz Kota prj Predgrađu — deklico. Zvab Ljudmila iz Dolenje vasi pri Črnomlju — deklico. Šinkovec Marija iz Družinske vasi — dečka. Kusulje Milka iz Bršljlna pri Novem mestu — deklico in dečka. Koželj Marija lz Vrhtrebnja pri Trebnjem — deklico. Piškur Marija iz Mirne vasi pri Mokronogu — deklico. Jeblč Angela iz Mahovnika pri Kočevju — deklico. Kregelj Marija iz Radulja pr; Mokronogu — dečka. Veselic Zorka lz Fučkov-cev pri Adlešičih — deklico. Lut-man Mira iz Novega mesta — dečka. Lesar Marila iz Kočevja — dečka. Skedelj Marija iz Mačkovca pn Novem mestu — dečka. Malešič Amalija iz Zemelja pni Metliki — dečka. Krizmani* Zorka lz Pribanjcev pri Bosiljevem — deklico. Smolič Marila lz Zagorice pri Dobrnlču — dečka. Smolič Frančiška iz Struge pri Šentjerneju — deklico. Bevc Evrelija iz Novega mesta — dečka Cinkole Albina lz Srebrnič — dečka. Krže Anica iz Kržetov pri Sodražlci — dečka. Oblak Frančiška iz Ponikev pri r>obrepol1u — deklico. .Tanderli« Marica iz Črnomlja — dečka. Se-rlni Bred« iz Novega mesta — deklico. Mehle Alojzija Iz Novega mesta — dekllro. StricelJ Ana iS Koprtvnika pri Kočevju — deklico. Gorš.ič Rozalija iz Jurlevl-ee pr< Ribnici — dečk* MihelPt* Frančiška iz Brezove rebri — deS-ka. Florianč^č Jožefa lz Novega mesta — dečka. BoHes Ivanka \x C>sT>s1b — dektleo. Fp*s1c Ana IS Dol. Nem&ke vasi pri Trebnje« M deklico. — Čestitamo l Delo Turističnega društva v Kostanjevici Turistično društvo v Kostanjevici je delovalo pred vojno pod imenom "tujskopromet.no društvo. Ustanovljeno je bilo leta 1930. Torej obhaja letos srebrni jubilej. Takoj od začetka je bilo društvo deležno vse pozornosti meščanov. Nabralo se je kar lepo število ustanovnih članov, ki so žrtvovali okoliščinam primerno velike zneske za tam trdnejši stavljene kabine, nabavljena dva čolna in ograjen prostor za igrišče. Posajenih je bilo nad 700 sadik lepotičnih dreves pod vodsitvom Jožeta Jankoviča, kar je že lepo število, vendar še veliko premalo. In kaj bd lahko nudila Kostanjevica, če bi bila turistično urejena? Predvsem imamo njeno naravnost idealno lego za vodni šport in za kopalce še po- gospodarski temelj društva. V | se-bej. Kostanjevica je namreč KOSTANJEVICA s krške strani, v ozadju Opatova gora kratkem času so bile postavljene kopalne kabine in je bil s »olidnim stopniščem urejen dostop v Krko. Nabavljali so čol-ae, vsako leto nekaj, tako, da jih je bilo pred pričetkom vojne 6. Te čolne je društvo poso-jevalo za majhno odškodnino priložnostnim turistom. Cela vrsta klopi je bila postavljena v mestu, pa tudi v bližnji okolici na prijetnih izprehodnih točkah. Društvo je tudi uredilo polotok med Krko in Studeno * tem, da ga je ogradilo s so-Jidno hrastovo ograjo in očistilo tlak do napajališča. Pod pokroviteljstvom tn s pomočjo društva so posebno lepo uspevale od nekdaj priljubljene kostanjeviške prireditve na Krki, takozvane beneške noči. Mlado in staro se je tajno pripravljalo tedne poprej in se kosalo, kdo bo bolj izviren. Vsak čoln zase je bil mojstrovina, izdelan do zadnje malenkosti. Tako je še vsem v spominu čoln Fride Beletove, prirejen kot kitajska pagoda. Te prireditve so radi obiskovali Brežičani ln Krčani. Takoj po osvoboditvi so društvo ponovno ustanovili ln mu dali naaiv Turistično društvo. Oropano vseh težko pridobljenih naprav in brez pravega razumevanja pri nekaterih čind-teljih, v pomanjkanju požrtvovalnih sodelavcev, je društvo životarilo tja v en dan, ne da bi pokazalo trohico življenjske sile. Sele proslava 700-letnice mesta je razgibala končno tudi naše društvo: iznova so bile po- Plačati bi moral svojo smrt Med raznimi čudnimi dokumenti, ki jih hranijo muzeji, je gotovo najbolj čudno pismo, ki ga je bal prejel Antoni Ponizzi (1797- 1879;, Italijan in kasneje kntj&nicar Britanskega muzeja. Ponizzi je bil leta 1821 obsojen v Italiiji na smrt, ker je skoval zaroto proti svojemu grofu. Tik pred jzv&tvijo smrtne obsodbe mu je uspelo pobegnini iz zaipora ki je ulal v Angliijo. Kmalu je pri-ilo za ntm pismo iu'iianskih vladnih uslužbencev, k'i so zahte VaJi, da jfcm mora Ponizzi plačan ♦»ločeno vsoto za stroške, za ka-%re je on odgovoren: stroške za postavitev vislic, na katerih bti moral biti obešen in pa povračilo denarja, ki je bilo obljubljeno In ie izplačano rablju za izvršitev smrtne kazni. otok, obdan kroginkrog od Krke. Kopalci gredo na kopanje lahko naravnost iz hiš, saj ima z malimi izjemami vsaka hiša v Kostanjevici svoje lastno bro-dišče. Krka je tu izredno krotka., brez nevarnih vrtincev, in doseže v poletju povprečno toplino 28»C. V bližini so tudi obširna mesta, kjer je voda plitka, s peščenim koritom in blagimi brzicami, vse kot ustvarjeno za cicibane. Dalje imamo 1 km iz mesta izvirek, imenovan Topličnik. Toplih vrelcev je več na obeh bregovih Krke pri Dobah in na Malencah, vendar je ta najmočnejši. Sedaj je opremljen le s primitivnim stopniščem za dohod. Kostanjevica leži takorekoč sredi vinorodnih krajev in sadovnjakov, sredi gozdov. Tu imamo nižinski gozd, veličastno Krakovo s slovitimi hrasti. Na desnem bregu Krke pa prispeš na podnožje Gorjancev že v 20 minutah. Podnebje je milo, brez megle. Ravnine in položni griči nudijo kolesarjem prav prijeten teren, največkrat ob robu gozda, pa tudi po njem. Dobili pa smo novo cesto Kostanjevica—Sošice—Karlovac, ki vodi čez Gorjance do višine 900 metrov, kjer se bodo lahko preizkušali naši avtomobilisti, mo-tociklisti in kolesarji. V višini 725 m stoji Dom na Polomu, gorska postojanka PD Kostanjevica, ki je stalno oskrbovana. Dom ima 4 sobe z 12 posteljami, v kratkem pa jih bo dobil še več. Kaj bi bilo potrebno, da izgradimo Kostanjevico kot turističen kraj? Predvsem vodovod In kanalizacijo in s tem v zvezi regulacijski načrt. Vodo bi lah- Neka} ameriških Številk Prebivalstvo ZDA se hitro množi in šteje že okoli 165 milijonov. V Ameriki je letno 1,155.000 zakonskih razvez. Bolj lepa za uho je druga številka, ki pravi, da je v Ameriki navzlic temu 5.800.000 zakonov, ki trajajo po 25 in več let. Idealno Italijanka Na volitvah za naslov idealne žene v italijanskem mestu San Pellegrino so ta naslov podelili 25-letni Mar Franco Lao. Je poročena z arhitektom In mati več otrok. Dokazala je, da obvlada pet jezikov, da ljubi šport ln 1 teraturo, poleg tega pa je bila med 17 tekmovalkami spoznana za najboljšo kuharico. ko črpali v daljavi 2 km, meritve, ki so podlaga za izdelavo regulacijskega načrta, je opravila geodetska šola iz Beograda, ki je prihajala več let v Kostanjevico na vaje. Torej ti stroški bi bili razmeroma minimalni. Potem primanjkuje tujskih sob in bi bila zidava novega hotela več kot potrebna. Dalje tlakovanje cestišča vsaj tam, kjer teče skozi sklenjena naselja. Nabava večjega števila čolnov, postavitev čolnarne, zajetje Topličnika in primerne zgradbe ob njem. Izpopolnitev prometnih zvez, posebno z Zagrebom in z industrijskimi kraji v zaledju in to predvsem ob sobotah in nedeljah. Končno naj še omenimo, da je TD Kostanjevica letos postavila preko Krke most za pešce ki je izdatno približal naselja na desnem bregu mestnemu jedru. Sredstva je dala na razpolago predvsem TZS v Ljubljani, OLO Krško, veliko pa so prispevali prebivalci sami s prostovoljnim delom in vožnjami. Občutno je pomanjkanje Čolnov, čolnarne, večjega kopališča, klopi in nasadov. Mestna občina je nakupila obsežen kompleks zemljišča med Krko in državno cesto, ki je namenjen za park. Del je bil letos urejen in opremljen z nasad' kar je pa le skromen začetek Mr. E. F. PIONIRJI OB OBČINSKEM PRAZNIKU KOSTANJEVICE: Po stopinjah naših borcev Ze v soboto smo se dogovorili, da bi sli na mednarodni praznik otroka po stopinjah naših borcev v Pleterju. V ponedeljek so sončni žarki že zgodaj razpršili meglo, ki je zavijala vso dolino v siv plasc. Proti šoli so se zgrinjale gruče otrok in se ustavljale pred šolskim poslopjem. Prihajal? so tudi no najbolj samotnih stezicah kakor partizani med NOB. Ko smo se končno le vsa zbrali, smo počasi odšli. Pot je bila prijazna, vodila nas je Čez gozdove, travnike, polja in vinograde. Gozdovi, t kj smo jih videli m jih občudo- Odkritje spominske plošče pesniku Miranu Jarcu Junija 1942 so pri zloglasnih ljubljanskih racijah Italijani zaprli tudi književnika Mirana Jarca. Še isti dan so ga hoteli z ostalimi zaporniki odpeljati v internacijo, toda partizani so vlak pri Verdu napadli in osvobodili transportrirance. Pesnik se je priključil partizanom, toda po dveh mesecih je med roško ofenzivo padel. Slovenci smo z njim izgubili iskrenega domoljuba, tenkočutnega pesnika in pisatelja ter izobraženega kritika in esejista. Društvo slovenskih književni- (15. oktobra 1955) ko- je sklenilo v spomin padlemu pesniku Ln partizanu postaviti na hišici v Starem logu pri Kočevju spominsko ploščo. To se je letos tudi zgodilo in v soboto, 15. oktobra je bila na skromni, a pietetni slavnosti plošča tudi odkrita in izročena v varstvo krajevnim oblastem. Slovesnost je pričel Lojze Kastelic, tajnik Okrajne zveze ljudskoprosvetnih društev, nato pa je pevski zbor 12 Novega mesta pod vodstvom T. Marki j a občuteno zapel nekaj pesmi. V kratkem, toda zgoščenem govoru je književnik dr. Lino Legi-ša očrtad človeški in pesniški profil Mirana Jarca, pevski zbor pa je slovesnost zaključil. Odkritju plošče so prisostvovali: pesnikova vdova, njegov večletni najintimnejši prijatelj akademik Božidar Jakac, pesnik Materj Bor, Jarčev zadnji drug v hudih dneh roške ofenzive, književnik Ivan Potrč, predsednik Sveta za šolstvo pri OLO Novo mesto prof. Musarjeva, predsednik Sveta za šolstvo pri OBLO Novo mesto prof. Kase-snikova, predstavniki ZB tn drugih organizacij ter šolska mladina. Pesnikova vdova je okrasila ploščo s šopkom živo rdečih nageljnov, vence pa so prinesli zastopniki Društva slov. književnikov, Glavnega odbora Ljudske prosvete, Zveze borcev in Studijske knjižnice v Novem mestu, ki nosi po pokojnem pesniku tudi Ime. Ima Vaš sosed že Dolenjski list? če si ga še vedno sposoja pri Vas, mu svetujte, naj si za 480 din na ieto zagotovi redno prejemanje lista na svoj naslovi vali, so bili 4 leta zaverižče partizanov. Tako smo prispeli v majhno vasico Rakovnik, ki je znana iz NOB. Tu so se zbrali že leta 1941 člani Komunistične paroije in priredili sestanek OF. Na tem zborovanju so bili tudi člani iz Kostanjevice. Sklenili so več važnih redi in si naredili načrt za nadaljnji boj. Zato ie ostal ta kraj še bolj pomemben in znan. Od tod naprej pa smo se -približevali Pleterjem, ki so odigrale med NOB važno vlogo. Z griča, ki se imenuje Drča, smo zagledali mogočno sivo obzidje in poslopje — Pleter je Tu notri je bila med NOB važna partizanska postojanka. Ko je bila nemška ofenziva, so dali Pletercanj par- tizanom skrivališče, da so si o-hraniili življenje. Zato je bil tU hud spopad z belogardisti. Na desno stran Pleteri j se dviga strmi hrib Javorovica z vasjo na vrhu. Tu gori so poklali cel bataljon Cankarjeve brigade. Tako so se naši hrabri partizani borili za svobodo in umirali. Tisti, ki so ostali živi, sedaj pripovedujejo, kako so se morali prebrati Čez sovražnikove obroče in se borit] v teh hribovirb krajih. Dobri Ljudje iz gorskih vasic pa so jih vedno gostoljubno sprejeli pa naj so prišli podnevi al: ponoči. Tako smo se ogledali kraje, kjer so se našli borci berili, premagali sovražnika in postali heroji naie velike borbe. Ivanka Gomek Za svobodo so dali kri Deset let je minilo od zmagovitega zaključka narodnoosvobodilne borbe, V to borbo je tudi iz Kostanjevice tn okolice šlo mnogo ljudi, ki so se zvesto borili za svobodo in neodvisnost. Mnogi so tudi padli za osvoboditev kot borci ali kot žrtve podivjanega fašizma. Takrat sem bila še majhna, vendar ne morem pozabit1, dogodka, ki mi ga starši večkral povedo. Moj sorodnik se je bil odločil, da gre v borbo za svojo domovino in svobodo. Toda prišli so beli in ga odpeljali n seboj, čeprav so starši prosili zanj. Nekaj časa je moral ostati pri njih. Ko so napadli zasedo partizanov, se ni hotel boriti proti domačim ljudem — partizanom in je skočil v Savo Plaval je z Vso silo. Beli so streljali za njim, toda do smrti ga ni ranila nobena krogla. Ves ranjen in krvav se je splazil na suho, se splazil ponoč: domov in potrkal na okno. Do- M za otroka v Kostanjevici Spomenik Talca pred Zadružnim domom v Kostanjevici Teden otroka smo v Kostanjevici začeli z izletom, ki smo mu dali naslov Po stopinjah našlb borcev. Sli smo lz Kostanjevice pod Vodenicami, mimo Drče, pod Javorovioo, v Pleterje. Spotoma Je mladina pela partizanske pesmi. Včasih smo se ustavili in tam Je razrednik povzel besedo ter povedal kako zgodbo lz teh krajev. Mladina si Je ogledala tudi Lado Smrekar: BESEDE TALCEV IZ GROBA Nocoj grobovi so odprli svoja žrela in mi stopili znova smo med vas, visoko dvignili ponosna čela kot tisti hip, ko zrli smrti smo v obraz. Med temi polji je zorela naša setev: uporna misel, zdrav pogum, pa prej ko je prišla klasata žetev pogazil Je sejalca bojni hrum. Od tod so gnali nas v dobrave Širni', ki smo v ljubezni zrli Jih nekoč, dokler gorele zarje so večerne in ni utihnil ptičji zbor pojoč. Tam padli smo brez sodbe In brez greha, zato. ker smo svobodo, čast ljubili! Zdaj mrtvi smo, a v nas živi uteha: za naše žrtve vi ste jo dobili. Življenje svoje vam smo žrtvovali in smo ponosni vsi na svojo žrtev; vse, kar imeli smo, bodočnosti smo dali — kako lepo je za svobodo biti mrtev. Zdaj, ko v svobodi nov si dom gradite, zdaj, ko utihnil jok Je, bojni krik, zdaj, ko za misel našo delate, trpite, tovariši, ste živ naš spomenik. pleterskl samostan in njegove znamenitosti. V Tednu otroka smo začeli na šoli tudi z rednimi malicami, ki bodo znatno pripomogle k učnemu uspehu nekaterih zapuščenih in oddaljenih otrok. Delitev malice nam je omogočilo Tajništvo za socialno politiko v Novem mestu, za kar se mu na tem mestu še posebej zahvaljujemo. Nekaj nam je dalo tudi Tajništvo za socialno politiko v Krškem. Tudi njemu se lepo zahvaljujemo, saj 90 nam daLi, čeprav našega zavoda ni bilo na seznamu. Šolska kuhinja bo začela poslovati v novembru in smo zato v Tednu otroka zbirali med mladino sadje, ki smo ga dali v sušenje. Zbrali smo ga okoli šest sto kilogramov in ga bomo deltU sredi zime pri malicah. Množičnih zdravniških pregledov ni bilo. ker smo si zadali nalogo, da bomo organizirali brezplačno Šolsko polikliniko, ki bo dajala tudi zdravila brezplačno. To bo sicer edinstvena ustanova daleč naokoli, vendar v tem pasivnem predelu na moč potrebna. Prav tako smo v Tednu otroka skušali zavarovati vso mladino za primer nezgode ln se nam je to ■koraj v celoti posrečilo, saj Je zavarovana domala vsa mladina na naš L šoli. Prvotno smo imeli v načrtu, d* bomo v tem tednu organizirali tudi Društvo prijateljev mladine, ki naj bi poslej prevzelo vso skrb za nas naraščaj ln dajalo smernice temu delu. Žal smo morali to ustanovitev preložiti, ker Je bilo toliko drugega dela, da tega nikakor nismo zmogli. Ustanovitev tega društva smo torej premaknili za nekaj dni in bomo o njegovi ustanovitvi še poročali. Prav tako smo morali preložit', roditeljski sestanek na kasnejši datum, čeprav Je bil tudi ta napovedan v Tednu otroka. Novo društvo, katerega Iniciativni odbor j« ie izbran, bo Imelo mnogo dela, saj smo že na sestanku Iniciativnega odbora naleteli na vrsto stvari, ki Jih bomo morali resiti. Med te »odi ustanovitev otroškega vrtca, ki ga bomo odprli najkasneje »pomladi In zdaj Iščemo primeren prostor zanj, dalje ureditev otroškega Igrišča, telovadišča itd. Vse to in še mnogo več bo treba narediti, če hočemo, da bo naši mladini lepo, ee hočemo, da bo vsestransko preskrbljena. Volje med našimi prijatelji mladine Je veliko, treba pa bo poiskat) sredstev, ki bodo omogočila in uresničila te koristne predloge. M. mači so mu odprli, ga spravili na varno in obvezali. Zjutraj pa so že beli prišli vprašat, kje imajo sina. DomaČJ sc se izgovarjali, da je odšel in da ne vedo kam. Beli pa so vse prebrskali in ga našli v kleti. Oče je bil še zjutraj pobegnil in se skril. Zverinski beli so zdaj sina ustrelili pred hišo, vpričo matere in sester, ki so morale gledati ta strašni prizor. Uboga mati ni mogla prenesti tolikega gorja in ie kmalu šla za ubitim sinom v grob. Marica Žugič Naš domači kraj Moja rodna vas leži na vznožju Opatove gore. Od tu imam lep razgled na mesto Kostanjevico in na Krško polje. V jasnem dnevu vidim, kako se kadi iz dimnika tovarne celuloze v Krškem. Kmetje tudi gledajo proti Krškem, kadar sušijo seno, ker so v skrbeh, kajti če so štajerski hribi jasni, bo gotovo dež. Moja rodna hiša stoji za cesto. Vas šteje 19 hiš, ki so zelo raztresene, tako da ljudje pravijo, da je vas velika kot Ljubljana. Svojo rodno vas ljubim, ker sem se tu rodil in ker je kraj zelo lep, posebno pomladi. Ko cvete sadno drevje, se mi zdi, kakor da ima Opatova gora naš kraj za svojo preprogo. Janez Močan It boh£&t! KVARTANJE NA DIVJEM ZAPADU »Dobil sem,« pravi prvi kavboj. »Imam tri ase!* »Se motiš, moj dragi!* pravi drugi. »Jaz imam dve sedmici in revolver!* »Potem je jasno, da si dobil ti,* zagode prvi. »Vraga, kakšno srečo imaš pri kartah!* SREČNI NAGRAJENEC V nedeljo sede pri mizi oče, mati in štirje otroci. Pa pravi oče: »No, otroci, kateri od vas je ta teden bil najbolj priden in ubopljiu in je brez ugovora storil vse, kar je mati rekla? Tisti dobi lepo nagrado.* Otroci umolknejo, premišljajo, nazadnje pa najmlajši vzdihne in pravi potrto: »Veš, očka, samo ti si bil tak.« DOMI8ELNI SLEPEC »Darujte mi, slepcu, deset d» narjcu.c »Saj niste slep, ko vidite na eno oko.. .* »Pa mi darujte le pet di-l narjev.* MAJHNA POMOTA Razburjen moški glas telefonira na miličniško postajo: »Iz avta so mi ukradli volan, menjalec brzine, pedala in še nekatere stvari.« Čez nekaj minut pa se spet oglasi na telefonu isti glas: »Je ie.., hk... v redu ... hk ... Po pomoti sem se usedel... hk ... na zadnji sedež .. .* DIPLOMATSKO — Očka, odločil sem se, da objavim tajne dokumente,.. so vragi domet« • S. • f organa h 40 Mogočna Kukova gora, pod katero je po ljudskem izročilu jezero, ki se je nekoč razprostiralo na planoti pri Miklavžu in kasneje izginilo v goro, pogorje gluhih loz, tihih logov skrivnostnih globeli in z mahom preraščenega pečevja, domovanje gorjanskih škratov in vil fora Trdinovih bajk — to s«> nasi Gorjanci. Na obronku Trdinovega vrhe Je lična gorjanska postojanka Dom Vinka PaderšiČa, pri Mi klavžu pa caruje vremenoslo-vec in eden največjih Šaljlvcev len'jernejske kotlin« — Nace Hudoklin. GORJANSKA IDILA Ce Jo mahneš peš iz Novega mesta preko Gabrja in se zarije* prav v nedra Gorjancev, ne opaziš do Gospodične nobene posebne spremembe, razen nekaj novih markacij. Ce pa gre* v Gorjance preko »Tovarne«, srečaš visoke skladovnice drv ter kamione, ki ta drva odva-larjo v mesto. Ko pa koraka* od Gospodične proti Mik'avžu a« pa mestoma skoro ne znajte*. Poti m križajo v vse mo- goče smeri. V mehkih tleh vidiš sledove težkih okovanih čevljev drvarjev in sledove konjskih kopit, Pri krvavem kamnu, kjer je bila nekoč priletna hosta, je danes golicava sredi katere stoji Krvavi kamen ves razgaljen, poleg njega pa velika, lesena koliba — konjski hlev. Malo v stran pa druga baraka. Do predkratklm Je bila m žičnica speljana iz Gabrja v Gorjance, sedaj pa so Jo pre makni h više proti poti v Suha dol. GORJANSKO ZELENO ZLATO Po tej žičnici, ki jo upravlji ■n ji streže sedem domačih de-avcev ln fl Bosancev s svojim' malimi tovornimi konjički, steče vsak dan povprečno 50 kuh metrov drv v dolino, od tod pa j mesto. 2ičnica je speljana od Gabrja v sredo gorjanskih host v Crno Hce. To je hosta. po ka 'eri je speljana pot na Trdinov /rh in na Opatovo goro. Dane.* le mogočp po žičnici »pravit* irva lz najhujših gorjanskih ^lobač, kjer bi sicer podrto stoletja. Bosanci z malimi ko njlčki in mulami premoste vsako oviro in lz še tako globokt-grape privlečejo drva ln hlodovino do žičnice. Vodja gor lanske žičnice Roman Hudnklir sja spravljajo po žičnici v doli io. da je na razpolago potros-je povedal, da sekajo le zre es ln to po vseh globačah ln nikom. Le Škoda, da so drva kljub temu še tako obupnr iraga. Pozanima) sem se kolika stane meter drv, ki ga spravijo po žičnici v Gaberje ln od tod v mesto. Roman mi le rade vole postregel s podatki: metei drv na rastinl velja s prištetim iavkom 1.600 din, delavec 20n din, Bosanec vzame 420 dinar-:ev, spravilo po žičnici z delav cem velja za meter 5fl0 dlnar-iev. kamionski nakladalec dob 'a meter samo 40 dinarjev, kamionski prevoz pa stane 200 dinarjev Skupaj znesejo vsi stro 5kl za meter v mesto postav ionih drv 3 040 din! METEOROLOG NACE Da pozabimo malo na »got unsko drvarsko idilo«, Jo mah rumo na Miklavža, kjer stoji med prijaznim zelenjem doma 'ija Hudoklinovega Načeta, š» više pa starinska cerkvica sv Miklavža. Iz lin cerkvenega drevje gnilo, kot je gnilo dolga ' stolpa je prekrasen razgled na Novo mesto in vso Šentjernej-sko polje, tja do Brežic ln M dalj v Posavje. Sosednji štajerski hribi so kot na dlani, gorenjske planine s Triglavom pa s svojimi lepimi glavami zaključujejo sliko Pod cerkveni zvonik Je lela 1930. vzidalo novomeško pevsko društvo »Gorjan-ati Trdinov relief, ki pa je že nočno poškodovan. Tu gori traljuje vremenoslovec Nace Vlož ima z opazovanjem vremena kar dosti dela, saj mora trikrat na dan obvezno pregle-lati vse Instrumente v vremenski hišici ln vpisati vsa opazo 'anja ter o tem pošiljati mesečna poročila. Zato Je tudi v stalni zvezi z upravo hidrometero-oike službe LRS v LJubljani Pozanimal sem s« za stvar ln Nace se je na široko razgovoru. Zanimivo Je poslušati Na-•eta, ko razlaga celotno poslovanje. Vodi namreč meteorološki ln fenološki dnevnik Pove-lal Je, da Je v letošnjem Juliju v desetih deževnih dneh padlo 140,8 litrov dežja na en kva-Iratnl meter. Iz dnevnika za iv«tust Je povedal, da Je 15-krs' l"ževalo. dvakrat le pršilo, 22 trat pa Je bil« rosa Tudi toČH •o enkrat padala, nevihte pa «0 ilvjale štirikrat na sami posta j ii, devetkrat pa v okolici Prav *ako devetkrat se je bliskalo ln 'imelo, enkrat pa Je bil okol meseca krog Vse take podatke 'aplsuje Nace v dnevnik, kakor sam pravi v »stenografiji«. V fe- nološkem dnevniku vodi podatke o rastlinstvu, ptičih, hroščih I, p. Nace pravi, da mora zapisati n. pr. kdarj prvič in zadnjič zapoje kukavica. V bližini Hudoklinov Nace, gorjanskl meteorolog hiše stoji kakih 15 m visok drog na katerem Je nameščena na prava za merjenje jakosti vetra, železna konstrukcija »e m je videl* precej drobna, Nace i« pravi, da je tako debela ko» ilegova roka. da pb »*• pri tu "Vlsočlni* vidi drobna Ce reče !o Nace. bo prav gotovo držalo Nace J« v svojem poslu že star maček, saj opravlja ta odgovorni posel že od leta 1M4 Povedal Je zelo zanimivo novost, ki le dejal, da nobenega Šoferja ki Je zagrešil prometno nesre čo v megli, ne obsodijo prej. dokler ne zaslišijo sodniki tud; J vremenoslovcev. Nace pravi takole: »Ce kale megla usm (- 8), je vse duobr, šafer nej kriv, zatv k' J« bla mgla gusta. Ce pa kaže dvej aH tri, pa kar pod kluČI« Naš Nace Je torej postal na Gorjancih zelo važna osebnost, saj ob vsakem vremenu ln vsakem času budno pazi na vse vremenske pojave in jih pridne '.apisuje. GORJANSKI ŠKRATJE IN VILE Trudna od dolge poti sva sf s prijateljem zadovoljno stegni la po postelji v prijazni sobic Nacetovega kraljestva. Kljut' utrujenosti pa nt hotelo bit spanca. Malo naju J« tudi skrbelo kakšno bo naslednji dar vreme, kajti hotela sva sko> Pendirjevko na Cerov log ln Šentjernej. Prav polagoma se končno le priplazil spanec n: oči. Kar me Iz prijetnega pol sna vrže kvllku neznanski krik Pes na verigi pod hišo le pritn (eno In boječe zacvilil, krik n; 'e zamrl v gorjanskih Rlobačnh Tudi- prijatelj se 1* prehudi' Bedasto sva gledala rt.ur dru 3ega im nisva vedela odgovora Spet sva leglB ln spet na]u !> nbjel spanec Naenkrat pa m ml Je zazdelo, da slišim pr* "•urtne glasove Zdelo se ml \* ia čulem nekakšno ».vončkllft nje, vmes pa britndnnle iek'' »lasov Nehote sem pomislil n;-gorjanska škrat« ln /Ua. Ali ta bitja re* kje živ«, ali Je zvoč-kljanje srebrni vilinski smeh, ko plešejo po prostranih gmajnah. In kaj pomenijo čudni godrnjajoči glasovi, ki spremljajo to zvonkljanje? Se pode gorjanskl škrati za vilami? Ali se dviga iz gorjanskega jezera davno jotopljena čreda goveda. Tedaj ;>a nekaj močno zaSumi, zaspane oči se mi odpro ln upro skozi okno. Kaj vraga Je to? Nekaj se giblje ln zdi se di, da se mi priklanja majhen možic. Roka ml sama od sebe seže po *epnl svetilki, bel električen rak svetlobe preseka temo In ibsveti - škrata? — Ne, le za-etno, obraščrno v«Jo Načeto^« iruske. ki raste tik okna. kate-o ziblje močna sapa. Skoro .ram me postane - toda to so ^irjanci s svojim, b.nkanu n -krivnostml . . . Zjutraj sem Načeta vprašal fiksno zvonkllanle in kakšni v"dnl glasovi naj bi bili. ki sem Ih slišal ponoči Nasmehnil se • In dejal »OJa. tou so bo«an-ke mole, k maje zguonce prvl-an« za vratm« Pn sem 1« i« <->vprs*at ">rt kod tnk frtrttoottn • i 'k *:■»,« 1 v,,,., .. 1,. ^r, '»smeje in pravi: .Ste mislili, te j» rjiv nrvfcdved na nv uiv. Tuli 1« ola