78 Starozgodovinski pomenki. Kje je stal Praetorium Latovicorum? Razložil Davorin Terstenjak. Mnenje svojega pridnega sodelavca na polji stare zgodovine častitega gosp. Hicingerja, da je rimska cesta iz Emone skoz Acer von PraetoriumLatovicorum v Ne-viodun deržala po Dolenskem in ne kraj Save, rad podpiram. Sledil sem pri terdenji, da je Praetorium Lato-vicorum stal kraj Save v okolici radečki in hotemežki, Schoenlebena in Muharja, in zato sem si prizadeval v Hote me ž u najti Lato v. V posebnem članku 5)o cvetu Lotos44 bom dokazal, da se ta cvet veli Kamala, to je, ho-tiv, ali lotos, kar v iudiškem in sorskem jeziku pomeni begehrungsvvurdig. Zakaj pa to ime ima, bo dokazal tudi omenjeni članek. Moja razlaga imena Hote me ž toraj še vendar ostane temeljita, in ime zna basnoslovno podlago imeti. In res to misel podpirajo bližnje Kadeče, ki so brez dvombe ime dobile po Radogostu, Radoslavu, Radomiru — soprogu Hotemare, Ho te mere, Hotimire, kteri imeni 8e skladate z indiškima Shri-Rama in Lak šini. Da so vsi stari narodi radi imenovali mesta, sela, vasi, gore. reke po božanstvih ali njihovih zaznamkih, je lahko dokazati: cele dežele nahajamo z baenoslovnimi (jny-thiškimi) imeni. Da je posebno stari Slovenec rad tako delal, smo se že prepričali. Ker v bližini Kresnic nahajamo Ho tise, blizo Radomelj večkrat Trebno, Trebelovo, mi to služi za dokaz, da se Ratschach res pisati ima po slovenski Radeče, ako ravno ljudstvo Race izgovarja. Kranjci radi glase pogoltujejo, in tako se razjasnuje, zakaj ee v ustih ljudstva ne čujejo Radeče. Tudi pisava imena Sittich ni se gotova, kakor iz gosp. Hiciogerjevega članka vidim, kteri Za ti čina in Žiti čin a piše. Meni se perva pravilniša zdi, kjer imena sosednih krajev Me t naj in Temenice poznamlajo lego. Kakor imamo na Kranjskem Utik, tako tudi je mogoč Zatik. Naj nam te dvombe rešijo domorodci, kteri v ti okolici živijo. Oddaljen, kakor sem jaz, nemore nič gotovega reči. Ker smo še dosedaj skoro vse veče mesta rimske dobe ali s starim ali pa obnovljenim imenom našli, nemorem za-popasti, da bi se bilo ime Lato v, Latovičani tako celo zgubilo. Ali ne tiči ime Latov, Latovičani v imenu Le-tija? Skoro bi verjel, da je Letija bila glavno mesto Latovičanov. Spreminovanje glasnika a v e je na Kranjskem kaj navadnega. Štajarske imena Janko, Jaras, Jariha, Jarala so na Kranjskem Jenko, Jeras, Jeriha, Jerala; zakaj ne bi iz Latije postalo Letija? Toraj so Latovičani stanovali od Ljubi a ne kraj Save po celem Dolenskem in so bili sosedje ilirskih Japodov, kteri niso bili slovensko, ampak traško pleme. Da se dnešnji prebivavci Letije velijo Letijani ne pa Latovičani, to nič ne dene. Dnešnja Soboti ca, Sobotelj, madjar-eki Sombotelj, se je za Rimljanov zvala Sabaria, torej prebivavci Sabarci ne pa Sobotičani, S obo-teljci, — pa kdobode terdil, da v Sabarii, Sobotic i Sobotelj i ni enaka korenika? Oblike ljudstvo spremenja, vendar korenike so mu svete. Ako rečem, da je Letija bila glavno mesto Latovičanov, pa ne terdim, da je tam Praetorium Latovicorum stal (Latovieus je edina pravilna pisava in ime božanstva se nahaja na koroških kamnih razun Lato bi us, tudi v obliki Latovus), Praetorium ni bil draga pri Rimljanih, kakor glavni kraj tabora. Rimljani so prostore za tabor z nar večo previdaostjo odločevali, deloma zato, da so potrebni prostor za vojsko in potrebno vodo dobili, deloma pa, da so proti sovražnikom lahko nakope napravljali. Zato je vsigdar bil za ta posel pošiljan „tribunus belli" *'). Naj preje so izvolili prostor za Praetorium, iz kterega se je lahko čez ves tabor vidilo. Med tirni možmi, kteri so lego za tabor odločevali, je bil v pervih časih augur, pozneje pa mož, kteri seje gmetator" zval, zato „castra metari", das Lager aus-messen **J—(Zatikati? Zatičina?) Kakor je pri vstanovljanji mest augur proti stranem sveta, ktere so se mu dobre zdele, dve linii potegnil, ki ste še tako zvane „cardo maximus in decumanus", tako je tudi bilo pri taboru. Druge linije so bile tema dvema paralelne. Nad punk-tom, kjer ste se „cardo maximus in decumanus" prerezo-vale, je bil Praetori um, torej glavni punkt tabora. Praetorium Latovicorum je torej samo bil tabor rimskih legijonov na zemlji Latovičanov, ne pa njihovo glavno mesto. Znali pa so se ravno Latovičani rahljati za posadko tega tabora, in ako se ne motim, je bila takošnega tabora potreba, kjer so se sosedni Japodi radi spuntovali. Na kerškem polji proti severu od Novega mesta nahajamo selo Ratež. Znal bi bil tudi tukaj Praetori u m stati; ime pomeni to kar tabor od rat =a tabor, b o j, vojska. Med Emono in Praetorium Latovicorum se še nahaja Acervone — brez dvombe prestava domačega slovenskega imena. Nad Trebnem nahajam na karti Stocken-dorf. Ako to vas ljudstvo izgovarja Stožka vas, bi Acer v on bil presta vek imena Stožka vas od cerkveno-slovenskega stog, to je, acervus. Dalje bi zualo še ime vasi Ver slin opominjati na acervus, od verb. Trebniški spomenek z imenom T. Mitrapus je kaj važen, ker pričuje, da tudi stari Slovenci so Mitrovo častje poznali. Mitrapus pomeni der Mitrasstier, in tukaj spet vidimo sostavljeno ime, kakor v imenih Voltar, Volj a p us, Voltreibus itd. Bil je vojak 14. legije, ktera se je velela „gemina victrix", in je „v Aquis Aureliis" v Alsacii (ElsasJ ležala* Ker je Rimljan noriške ia panonske legijone posadil v Ga- *) Polyb. VI. 39. **) Livij VIII. 38. 79 Ho in Germanio, je naš M i trap latinškutar domu se ver-nivši spomenek postaviti dal v latinskem jeziku, v kte-rem so po postavah vse javne pisma pisane biti mogle. Naj si gosp. HiciDger, kadar ma dolžnosti njegovega poklica dopušajo, potrudi to cesto bolj natanko preiskati; znabiti da se bodo še dali najti okopi in zidovi vojaškega tabora Latovičanov. Pa tudi drogi domorodci na Kranjskem naj oznanu-jejo4 kar se kje stare zgodovine tikajočega najde, spomnivši se besed rajnega J. Zupana: Vse imamo, Pa neznamo, Le iščimo, Da dobimo !