7 8 187 ZAVOD SR SLOVENIJE ZA STATISTIKO 1 62 5 47 2 139 7 79 4 91 STATISTIČNO GRADIVO 2 869 9 626 2 591 5 563 Št. 15 3 584 1 951 3 551 LETNI PREGLED KMETIJSTVA 1968 1 257 6 106 1 591 1 654 2 042 3 021 6 385 2 494 7 881 3 873 7 625 I 5 639 5 384 o 838 LJUBLJANA, OKTOBRA 1969 7 011 2 288 8 116 3 913 3 494 2AVO» LR| IA STATtSTIKČTl LJUBU a BOKUWRNTAC'JKI arhiv 8 736 6 059 9,284 a ArtUv«te O. n i o trami*«! DJLKt) 5 795 8 127 6 274 3 447 * ZAVOD SR SLOVENIJE ZA STATISTIKO STATISTIČNO GRADIVO Št. 15 LETNI PREGLED KMETIJSTVA 1968 LJUBLJANA, OKTOBRA 1969 SESTAVILI: Angela Vadnal, dipl.ing.agronomi je, samostojni svetovalec Marija Andol j šek, dipl.ing.agronomi je, referent za statistiko kmetijstva Seznam doslej izdanih publikacij s področja kmetijstva je za tabelarnim delom Uporaba in objava podatkov, v celoti ali deloma, dovoljena le z navedbo vira Izdal in tiskal Zavod SR Slovenije za statistiko, Ljubljana, VoJarski pot št. 12 Tiskano v 160 Izvodih, oktobra 1969. Cena 17 din Kmetijska statistika je specifično področje, ki za razliko od drugih statistik spremlja dogajanja v prirodi. Zato je razmul jivo, da so ti procesi poleg človekovega dela in usmerjanja odvisni od nešteto naravnih "Si ni tel jev, ki vplivajo na samo proizvodnjo. Ker je eksaktno merjenje v statistiki kmetijstva, povezano z velikimi finančnimi sredstvi in organizacijskimi napori, , sloni spremljanje proizvodnje na ocenah, ki nam pravzaprav nakažejo smer v razvoju kmetijstva. V statistiki kmetijstva spremljamo rastlinsko in živalsko proizvodnjo ter nekaj važnejših agroekonomskih kazalnikov s področja kmetijstva in sicer za družbeni in zasebni sektor posebej. V letnem pregledu kmetijstva objavljamo podatke o rastlinski in živalski proizvodnji, nekaj važnejših finančnih podatkov ter nekatere podatke o osnovnih fondih v kmetijstvu SR Slovenije. Podatki so rezultati rednih letnih, četrtletnih in mesečnih statističnih služb in popisov, ki spremljajo kmetijsko proizvodnjo ter dogajanja v kmetijstvu vse leto. V prvem delu publikacije smo prikazali vse pomembnejše podatke v časovnih serijah. V drugem uelu pa so nadrobnejši podatki za leto 1968, in sicer ločeno za zasebna kmečka gospodarstva in za družbene kmetijske organizacije. Ljubljana, oktobra 1969 Direktor Franta Komel • VSEBINA Siran Pojasnila ..................................................................................................... 5 Predgovor ..................................................................................................... 7 Kneško prebivalstvo............................................................................................12 Družbene kmetijske organizacije .......................................................................... 12 Zasebna kmečka gospodarstva ............................................................................ 12 Verižni indeksi kmetijske proizvodnje ................................................................... 13 Delež področij v družbenem in narodnem dohodku ........................................................... 13 Vrednost proizvodnje, družbeni produkt in narodni dohodek kmetijstva ..................................... H Struktura družbenega produkta v družbenem sektorju kmetijstva ............................................ H Struktura narodnega dohodka v družbenem sektorju kmetijstva .............................................. 15 Družbeni produkt in materialni stroški po vrstah družbenih kmetijskih organizacij ........................ 15 Narodni dohodek za zasebni sektor gospodarstva ........................................................... 16 Pregled zemljiških kategorij za SR Slovenijo 1964-1968 ........................................................ 17 Zemljiške kategorije po lastništvu........................................................................18 Sestava zemljiških kategorij po lastništvu .............................................................. 18 Skupire zemljiških kategorij po uporabnosti.............................................................19 Skupine njivskih posevkov po lastništvu ................................................................ 20 Struktura skupnih njivskih posevkov .................................................................. 20 Posejana površina glavnih posevkov .... ............................................................... 21 Pridelki posevkov ........................................................................................ 22 Pospravljene površine 1n pridelek njivskih posevkov ...................................................... 23 Pospravljene površine in pridelek travi5č ................................................................ 27 Sadna drevesa in pridelek sadia...........................................................................27 Površina in pridelek jagodičevja..........................................................................28 Domača predelava sadja................................................................................ 29 Površina vinogradov, trte, pridelek in predelava grozdja . ........................................ .... 29 Porabljene kolfY1ne unetnih gnojil ............................. ... ..................................... 30 Število in delež živine po lastništvu.....................................................................31 Živina in plemenska živina po lastništvu..................................................................31 Število in sestava živine po spolu in starosti .................................................... ... 32 Prirast živine............................................................................................32 Količina mesa ............................................................................................32 Živalska proizvodnja......................................................................................33 Zakol živine v klavnicah..................................................................................33 Oddaja pitane živine z družbenih in zasebnih gospodarstev ....... ........................................ 35 Ulov rib, rakov in školjk (morskih in sladkovodnih rib) .................. . ............................. 36 Prodaja nekaterih pridelkov z družbenih kmetijskih gospodarstev .......................................... 37 Odkup nekaterih pridelkov od zasebnih proizvajalcev ...................................................... 38 Pregled važnejših kazalnikov za leto 1968 ..................................................................... 39 Zemljiške kategorije ............................... ...... .............. . ............................. 39 Površine po uporabnosti...................................................................................39 Skupine njivskih posevkov .......................... ...... .............................................. 39 Površine posevkov in pridelki (po lastništvu) ............................................................ A0 Travišča - površina in pridelek .................................................................. A1 Drevesa in pridelek sadja .................. , ........................................................... A2 Pridelek sadja s plantažnih sadovnjakov .................................................................. A2 °ovršlno in pridelek jagodičevja .................................................................. A3 Stran Površina vinogradov, število trt in pridelek grozdja ................................................... 43 Pridelek s plantažnih sadovnjakov ...................................................................... 43 Domača predelava sadja ................................................................................. 44 Domača predelava grozdja ............................................ . ................................ 44 Število živine ........................................................................................... 45 Število živine po vrstah družbenih gospodarstev ... .................................................... 45 Bilanca živine.......................................................................................... 46 Bilanca živine pri družbenih kmetijskih posestvih, farmah in kombinatih ............ .... .............. 46 Poprečne odkupne cene................................................................................... . 47 kvoz in uvoz kmetijskih pridelkov in živine............................................................. 48 Proizvodno sodelovanje družbenih kmetijskih organizacij z zasebnimi kmeti .... ............................ 49 Opravljena dela zasebnim kmetom v letu 1968 ....................................................... ... 49 Oskrbovanje kooperantov z reprodukcijskim materialom v letu 1968 ....................................... 50 Površine in pridelki nekaterih posevkov v proizvodnem sodelovanju v letu 1968 .......................... 50 POJASNILA Kmečko prebivalstvo Pri popisih prebivalstva so se menjale definicije kmečkega prebivalstva. Po popisu prebivalstva leta 19A8 je kot kmetovalec definiran tisti, ki se redno in pretežno preživlja s svojega posestva, katerega sam obdeluje in vodi delo na posestvu, bodisi da je posestvo njegovo a-li ga ima v najemu. Za člane gospodinjstva se štejejo člani kmetovalčeve družine, stari nad 1A let, gospodinja in vzdrževane osebe, kamor se v kmetijstvu štejejo vse osebe, mlajše od H let, nezmožni za delo in prevžitkar- Pri popisu leta 1953 imamo tri variante za opredelitev kmečkega prebivalstva; po panogi kmetijstva, po kmečkem poklicu in kmetovalce iz panooe kmetijstva, h katerim so prišteti še kmetovalci po poklicu, ki so začasno izven dejavnosti. Pri obdelavi popisnih rezultatov je bila za določitev pojma kmečkega prebivalstva uporabljena tretja varianta. Za kmečko prebivalstvo so bile štete vse osebe, ki so opravljale svoj glavni poklic v panogi kmetijstva, in osebe iz skupine "izven dejavnosti", ki so prej opravljale kakšen kmečki poklic. Vzdrževano prebivalstvo je razvrščeno po dejavnosti oziroma poklicu vzdrževalca. Popis prebivalcev leta 1961 je določil kriterij, da se poklic določa po vrsti dela, ki ga kdo opravlja, da bi si pridobil sredstva za preživljanje. Če kdo opravlja več poklicev, se določi poklic po poslih, za katere uporablja večji del časa. Za kmečko prebivalstvo so bile torej štete osebe, ki so večji del časa uporabile za kmetijsko dejavnost. Za leta 1962 do 1968 so podatki vzeti iz registra stalnega prebivalstva. Za kmetovalce so bile štete osebe, ki so zaposlene v kmetijstvu in ki opravljajo osnovna kmečka dela, kot so oranje, setev, delo z živino, delo v sadjarstvu vinogradništvu in podobna dela. Ne štejejo pa se za kmetovalce osebe, ki so zaposlene v kmetijstvu,vendar ne opravljajo kmečkih del. Indeksi kmetijske proizvodnje Verižni indeksi kmetijske proizvodnje so izračunani iz podatkov rastlinske in živalske proizvodnje ter premičnih triletnih poprečnih odkupnih cen po metodologiji Zveznega zavoda za statistiko. Pomembnejši finančni kazalniki Narodni dohodek in družbeni produkt sta obračunana po proizvodni metodi. Obračun dohodka za družbeni sektor temelji na podatkih iz zakljuxnih računov gospodarskih organizacij. Podatki so razčlenjeni po čistih dejavnostih. Od leta 1961 se podatki za obračun narodnega dohodka zbirajo s kompleksnimi letnimi poročili gospodarskih organizacij. Obraxun narodnega dohodka in družbenega produkta za zasebni sektor kmetijstva temelji na ocenah podatkov rednih statističnih služb, deloma pa na oceni strokovnjakov. Izdelajo ga vsako leto občinske skupščine. Rastlinska proizvodnja Podatki o rastlinski proizvodnji so zbrani po rednih statističnih službah, ki spremljajo rastlinsko proizvodnjo vse leto. Za družbeni sektor in za proizvodno sodelovanje z zasebnimi gospodarstvi so podatki zbrani neposredno od družbenih kmetijskih organizacij. Za zasebni sektor pa so jih ocenili cenilci za 276 cenilnih okolišev. Po metodologiji Zveznega zavoda za statistiko so od leta 1961 dalje senožeti opuščene kot samostojna zemljiška kategorija. Boljše senožeti so vključene med travnike, slabše pa med pašnike. Vsi podatki o zemljiščih in posevkih so orikazani po e-konomskem principu, to pomeni, da so zemljišča prikazana v tistem sektorju, ki jih obdeluje in uživa (uporablja), ne glede na lastništvo. V tabelah o površinah in pridelku travišč so pri skupini neorganizirani družbeni sektor všteta zemljišča gozdnih gospodarstev, neoskrbovana obMnska zemljišča,vaški pašniki, ceste, železnice itd. ter ocenjeni podatki za zemljišča tistih enot družbenega sektorja, ki niso dolž-n.a pošiljati statističnih poročil. Živalska proizvodnja 0 številu živine v zasebnem sektorju so bili podatki zbrani z anketo, ki je zajela 5t zasebnih kmečkih gospodarstev s stanjem 15. januarja vsakega leta, za družbeni sektor pa so podatki vzeti iz letnih poročil družbenih kmetijskih organizacij s stanjem 31. decembra. Prirast živine je izraxunan po metodologiji Zveznega zavoda. Račun temelji na bilančnih podatkih ankete o številu živine 15.1. za zasebna kmečka qospodarstva in letnih poročil družbenih qospodarstev (31.X11.). Pri količinah mesa so upoštevane vse količine, ki jih da zakol živine v klavnicah in na kmečkih gospodarstvih, ne qlede na to, ali je živina za zakol domača ali uvožena iz drugih republik. 0 zakolu so oodatki vzeti iz četrtletnih poročil vseh klavnic. 0 pitanju živine na družbenih gospodarstvih so podatki vzeti iz poročil družbenih kmetijskih organizacij; o pitanju živine v kooperacij) pa iz poročil enot, ki pitajo živali v proizvodnem sodelovanju z zasebnimi kmečkimi proizvajalci. Podatki o ulovu rib so vzeti iz letnih poročil družbenih kmetijskih organizacij in zasebnih ribičev. Podatki o živalski proizvodnji so za družbene kmetijske organizacije vzeti iz letnih poročil, za zasebna kmečka gospodarstva pa temelje na ocenah, deloma pa na bilančnih podatkih letnih služb živinoreje (izračuni pa temelje na metodologiji Zveznega zavoda za statistiko). Odkup, izvoz in uvoz Podatki o prodaji in odkupu pridelkov in žvine so iz rednih statističnih služb statistike blagovnega prometa; prav tako podatki o izvozu in uvozu. Kooperacija Proizvodno sodelovanje družbenih kmetijskih organizacij z zasebnimi kmeti je povzeto iz letnih poročil o koope-raciji. Zaradi popisa kmetijstva 1. 1969 je odpadlo dopolnilno letno poročilo družbenih kmetijskih organizacij za leto 1968 iz katerega smo v publikacijah prejšnjih let črpali pomembnejše kazalnike za te enote (PO-71). PREDGOVOR RASTLINSKA PROIZVODNJA Zer>T j 15ča Po namenu in načinu uporabe delimo zemljišča v kmetijski statistiki v 8 zemljiških kategorij. To so: njive in vrtovi, sadovnjaki, vinogradi, travniki, pašniki,tr stičja in močvirja, gozdna in nerodovitna zemljišča. Slovenija meri okrog 2 milijona ha, to je 20 000 km2. Po velikosti je peta izmed šestih socialističnih republik. Od skupne površine vse države odpade na Slovenijo slabih 8?. Delež posameznih zemljiških kategorij je naslednji: njive in vrtovi..............................13,8? sadovnjaki .................................. 1,8? vinogradi.................................... 1,0? travniki ....................................15,2? pašniki ...................................H,3? ribniki in močvirja.......................... 0,2? gozdna zemljišča ........................... AZ.V* nerodovitna zemljišča........................ 6,3? V kmetijski proizvodnji koristijo le kmetijske površine, v katere od zgoraj naštetih kategorij ne štejemo gozdna in nerodovitna zemljišča. Med obdelovalne površine štejemo njive, sadovnjake, vinograde in ^ravnike. Delež kmetijskih površin v Sloveniji je okoli A6,2?,delež obdelovalnih površin pa 31,8?. V Jugoslaviji je de- lež kmetijskih in obdelovalnih površin vexji. Oclež kmetijskih površin je 57,9?, delež obdelovalnih površin 39,9? od celotne površine. Najintenzivnejših zemljiških kategorij - njiv, sadovnjakov in vinogradov ima Slovenija malo - okoli 16,6?, Jugoslavija pa 29,9?. Po podatkih o zemljiških kategorijah preseneča v Sloveniji mali odstotek njivske površine, ki je v Sloveniji skoraj enkrat manjši od deleža v SFRJ (32,A?), Na enega prebivalca odpade v Sloveniji 17 arov njiv, a v vsej državi 37 arov. Visok je odstotek travnikov, zlasti še,če vzamemo skupaj travnike in pašnike, ki nudijo pogoje za razvoj živinoreje. Delež sadovnjakov In vinooradov je sicer nizek, toda delež sadjarstva in vinogradništva v narodnem dohodku je sorazmerno velik. Delež gozdov je v Sloveniji precej višji kot v SFRJ. Zemljišča po sektorjih lastništva Od skupnih površin podpade na družbeni sektor 31,2?, na zasebni sektor 68,8?. Pri posameznih zemljiških kategorijah je to razmerje različno. Njiv in vrtov je v družbenem sektorju 9,2?, sadovnjakov 15,3?, vinogradov 15,A?, travnikov 1A,8?, pašnikov 29,8?, ribnikov, trstičja in močvirij 36,7?, gozdnih zemljišč 38,1?, in nerodovitnega 72,2?, od vseh površin v Sloveniji. Obdelovalna površina v letu 1968 SR Sloveni ja SFRJ Kmetijske površine SR Sloveni ja 29,9 v letu 1968 1 Njive in vrtovi |! ~ '| Sadovnjaki I Vinogradi XM\ Ovniki Trstičja Močvirja .ribniki . 32,9 3,0 Njivske površine in posevki Njivske površine so se na območju današnje Slovenije znatno povešale. Od leta 1871-1913 so narastle od 259 tisoč na 299 tisoč ha. Revizija površin s katastrom v letu 1896 je pokazala skladnost rezultatov za bivšo Kranjsko in Sp. Štajersko. Leta 1939 je bila površina njiv 360 tisoč ha, ali 17,8? celotne površine. Vsa leta po drugi vojni se je površina njiv in vrtov gibala med 280 in 290 tisoč ha. Leta 1968 imamo 280 275 ha njiv in vrtov. Delež njivske površine je v Sloveniji v resnici precej nizek (13,9?), če ga primerjamo s podatki za druge evropske države (Avstrija 20,6?, Bolgarija 41,1 %, Češkoslovaška 42,1?, Danska 62,9?, Italija 50,8?, Jugoslavija 32,4?, Madžarska 60,7?, itd.).(Izračunano iz FA0 - Production Yearbook 1966). V Sloveniji gojimo okoli 50 njivskih rastlin, ki jih delimo v 4 rastlinske skupine: žita, industrijske rastline, vrtnine in krmske rastline. Razen teh štirih skupin imamo še skupino, ki jo označujemo z "drugo"; trsnice, drevesnice in neobdelane njive. Pri nekaterih kmetijskih rastlinah razlikujemo glavne posevke, to je take, ki dajejo prvi oziroma glavni posevek, vmesne, naknadne in strnišne posevke. Medsebojno razmerje skupin glavnih posevkov v kolobarju je iz agrotehničnih in gospodarskih razlogov zelo pomembno. S pravilnim menjanjem posevkov dosegamo večje pridelke, uravnavamo ekonomičnost gnojenja, zmanjšujemo škodo, ki bi nastala na pridelkih zaradi napada rastlinskih škodljivcev, bolezni in podobno. Pravilni kolobar tudi omogoča, da med letom lažje porazdelimo delo ljudi in strojev. Z ekonomskega stališča je torej razmerje med skupinami posevkov pomemben oodatek, ki izrazito označuje kmetijstvo kakega območja. Intenzivno - napredno kmetijstvo pomeni kolobar z velikim deležem krmskih rastlin in vrtnin. Ekonomski kolobar združuje posevke in ga uporabljamo v mednarodni statistiki. Ta kolobar združuje posevke v glavnem po namenu uporabe, medtem ko agrotehnični kolobar predvideva posevke po načinu obdelave in to v skupine, ki so za določeno območje značilne. Pregled strukture njivskih posevkov za Slovenijo kot celoto in po sektorjih lastništva za leto 1968: Vsi Zasebna Družbene njivski kmečka go- kmetijske posevki spodarstva organizacije ? % ? Vsi njivski po- sevki 100 100 100 Žita 51,1 50,7 44,6 Industrijske rastline 1,4 0,9 6,7 Vrtnine 20,9 22,2 5,2 Krmske rastline 24,6 24,7 37,9 Drugo 2,0 1,5 5,6 Sodeč po stari avstrijski statistiki, te je delež žit s koruzo zmanjšal od 72? v letu 1871 na 56,j7 v letu 1951 in na 51? v letu 1968. Delež krmskih rastlin se je skoraj podvojil. Razločki med kolobarjem v Sloveniji in vsej državi so značilni. V jugoslovanskem kolobarju prevladujejo žita, s skoraj 70?, krmske rastline zavzemajo le okoli 11?, vrtnine okrog 18?. Delež vrtnin v slovenskem merilu močno dviga krompir.ne katereqa odpade v Sloveniji 80? površin pod vrtni nami.V Sloveniji posadimo okroq 15? vseqa krompirja, pridelamo ga celo 22? od vse proizvodnje v Juqoslaviji. Visok odstotek krompiria (v Sloveniji 17? vseh njivskih površin, uvršča Slovenijo med močne pridelovalce krompirja, za ka tereqa imamo najboljše klimatske pogoje. Industrijske ra stline zavzemaio v Sloveniji le 1,4? njivskih površin (SFRJ 5,4?). Med industrijskimi rastlinami je najvarnejši hmelj, na manjših površinah qojijo tudi sladkorno per so. Za Slovenijo je značilna zelo velika raznolikost njivskih posevkov, saj gojimo okroo 50 njivskih rastlin,vendar zavzema pšenica, koruza, krompir in detelja več kot 3/4 njivskih površin. Ugotavljanje kmetijskih pridelkov je v kmetijski statistiki oteženo: v strukturi našega kmetijstva dominira zasebno kmetijstvo nad družbenim. Metode ugotavljanje pr delka pri zasebnih kmečkih oospodarstvih niso razvite. Ocena pridelka je odvisna od cenilcev, ter je bolj ali manj subjektivna. Zato točnost statističnih podatkov o pridelkih ni oreveriena. Podatke za družbeni sektor pošiljajo družbeno-kmetijske organizacije po svoji evidenci in so bolj realni. Pšenica Delež površin, poseianih s pšenico se je v obdobju zadnjih 20 let (1949-1968) gibal okrog 18-20? njivske površine. V poprečju teh let znaša požeta letna površina o-krog 54 600 ha. Nad tem poprečjem so bile požete površine lota 1956, 1964 in 1967. Pod tem poprečjem pa leta 1950 do 1956.Tudi predvojni podatki kažejo, da se razmer je pšenice do njivske površine ni spremenilo. Pridelek v bivši Dravski banovini leta 1939 je bil 81 ti soč ton pšenice. Poprečje pridelka pšenice v zadnjih 20 letih znaša okroo 94 tisoč ton. Pod tem poprečjem ie bil pridelek v 1 etih 1950-1958, pozneje je bil pridelek vseskozi nad poprečjem. Leta 1968 je bil celotni pridelek pšenice v Sloveniji 130,8 tisoč ton. Letna gibanja pridelka so odvisna od letine. Poprečni be* tarski pridelek v zadnjih 20 letih znaša 17 q. Do leta 1960 so bili pridelki pod tem poprečjem, kasneje pa sme dosegali 21-26 q na hektar. Hektarski pridelek leta 1968 je bil 22,7q. Variacijski koeficient za pšenico v 20 letih po vojni j9 bil 28,2?. Po Indikacijah, dobljenih iz različnih virov cenimo, da zanesljivost podatkov pridelka varira za celo državo v mejah 10? vse proizvodnje. Pridelek pšenice pomeni v juooslovanskem merilu osred-nje gospodarsko vprašanje, ki ga rešujemo z poienjem bogatorodnih, intenzivnih sort. V Sloveniji imamo v letu 1968 že 80$ površin pšenice zasejano s temi sortami. Koruza Ped žiti imata v Sloveniji najvešji delež pšenica in koruza. Koruza je rastlina toplega klimatskega področja in rabi za svoj razvoj izredno ugodne pogoje (vlaga, toplota itd.). Večkrat ti pogoji pri nas niso u-ravnoteženl. Koruza ,e proti pšenici relativno nazadovala, absolutno pa je narasla in vztraja med žiti na drugem mestu po njivski površini. Pred vojno leta 1939 je bil delež koruze med njivskimi površinami okrog 13$, delež pšenice 20$, leta 1950 delež koruze 14$, pšenice 18$, leta 1968 delež koruze 16$, pšenice 20$. Pridelek koruze znaša v poprečju 20 let (1949-1968)95,8 tisoč ton* Nad tem poprečjem so bile vse letine po letu 1959. Leta 1968 je bil pridelek 153,2 tisoč ton. Hektarski pridelki v poprečju 20 let po vojni znatno variirajo. Poprečni hektarski pridelek v teh letih je 23,9 $• Najnižji pridelek je bil leta 1952, to je 9,8 q/ha,v letu 1966 je bil največji 34,3 q/ha, a v letu 1968 33,k q/ha. Variacijski koeficient pridelka koruze za leta 1949-1968 znaša 42,1$. Izreden dvig hektarskega pridelka predstavlja uvedba he-terozne koruze, ki zavzema v Sloveniji že 55$ površin Posejane s koruzo. Krompir Krompir zavzema v Sloveniji 22$ njivske površine, ali 80$ površin s povrtninami. Krompir je važen zato, ker ima 2-3 krat večjo asi mi 1 a torično sposobnost kot žita. Skupni pridelek krompirja v poprečju zadnjih 20 let je 878,5 tisoč ton. Nad tem poprečjem je bil pridelek leta 1949 in od leta 1956-1964 in v letu 1966. Najnižji Pridelek je bil leta 1950 - 416 tisoč ton. Najvišji pa leta 1957 987 tisoč ton. V letu 1968 je znašal letni Pridelek krompirja 649 tisoč ton. Poprečni hektarski pridelek v Sloveniji v zadnjih 20 latih je bil okrog 130 q/ha. V teh letih je bil na j niž-jl v letu 1950 od 93 q/ha, najvišji pa leta 1960, 178 g/ha. Variacijski koeficient za hektarski pridelek krompirja v povojnem obdobju 20 let je 17,9$. ledi Slovenija zaostaja po svojem pridelku za napredni-m1 evropskimi proizvaialci krompirja, čeprav imamo zelo u9odne klimatske in talne pogoje. Krmske rastline Krmske rastline (njivske) seno travnikov, pašnikov in senožeti, dajejo voluminozno krmo za našo živino. Na krmske rastline odpade med njivskimi posevki petina njiv. Zviševanje deleža krnskih rastlin je znamenje naprednega gospodarjenja, ki je usmerjeno v živinoreji. Med krnskimi rastlinami sta najpomembnejši črna detelja in lucerna, ki sta se povečali od predvojnega stanja za več kot polovico. Nočno se je povečala površina silažne koruze in pitnika. Od krmske površine odpade na črno deteljo v glavnem posevku okoli 35$, na lucerno okoli 25$, na ptjtnik okoli 10$, na krmsko peso 10$, na krmsko repo okrog 16$ in na krmsko korenje 4$. Od njivske površine odpade na črno deteljo okrou 9$, na lucerno okrog 6$. Pridelek črne detelje je bil leta 1939 (v bivši Dravski banovini) okoli 103 tisoč ton, ali okrog 40 g na ha. Po vojnit zlasti pa po letu 1950 se je pridelek močno povečal. Čeprav se požeta površina ni bistveno menjala od predvojnega stanja (okrog 25-26 tisoč ha), se je pa bistveno poveča hektarski pridelek tako, da je dosegel že okrog 56 g/ha. V letu 1968 smo imeli črne detelje (glavni posevek) na 25 350 ha s pridelkom 123 tisoč ton, kar da 48,6 q na hektar. Najbolj homogena območja za pridelovanje črne detelje so v severno in severozahodni Sloveniji, kjer so pridelki nad poprečjem, v srednji in severovzhodni Sloveniji pa imajo pridelke pod poprečjem. Pridelki lucerne bolj varirajo kot pridelki črne detelje. Leta 1939 je bil pridelek lbcerna okoli 33 tisoč ton,kar da 24 q/ha. Po vojni se je pridelek povečal, površine pod lucerno pa za še enkrat toliko. Leta 1939 je bilo posejano z lucerno okoli 7 000 ha. Hektarski pridelek je znašal 50 q na ha. V letu 1968 smo imeli z lucerno zasejano 17 836 ha s skupnim pridelkom 97,6 tisoč ton,kar pomeni 54,7 q/ha. V Sloveniji imamo okrog 307 957 ha travnikov in zavzemajo v strukturi 15,2$ vse površine. Leta 1939 je bila površina 227 000 ha s skupnim pridelkom 572 tisoč ton, kar je 25 q/ha. Poprečje 20 povojnih let je 29 q/ha. Od leta 1959 imamo pridelke stalno nad tem poprečjem. 0o leta 1953 pa so bili pridelki pod poprečjem. Jabolka Iz površine sadovnjakov še ne moremo sklepati na intenzivnost našega sadjarstva. V Sloveniji gojimo mnogo sadnega drevja v nestrnjenih nasadih, ki jih lahko izrazimo samo s številom dreves. Od vseh sadnih dreves odpade v Sloveniji na jablane okoli 54$, medtem ko v Jugoslaviji na jablane 12$. Mnoai ekološki Sl ni tel ji povzročajo izmenično vrednost,ki je lahko začasno za vsa drevesa, ali pa za posamezne vrste ali sorte na istem območju. Intenzivnost teh činite-Ijev in raznih vremenskih nezgod (toča, pozeba) je zelo različna in je že skoraj značilno, da se vrste dobre in slabe letine. V 20 povojnih letih znaša poprečni pridelek 58 000 ton, kar da okrog 19 kg na rodno drevo. Najslabši letini sta bili leta 1957 in leta 1965. Leta 1957 smo pridelali le 15 000 ton in leta 1965 20 000 ton. Med dobre letine jabolk spada leto 1958 (167 000 ton) in leto 1961 (120 000 ton). V letu 1968 je bil letni pridelek jabolk 55 000 too. Variacijski koeficient za obdobje 20 let je 62,5%. Grozdje in vino Po podatkih za leto 1968 imamo v Sloveniji 20 399 ha vinogradov, od katerih so 3/4 zasajene z žlahtno trto, ena četrti na vinogradov pa je še vedno zasajena s samorodnicami ali hibridi. Samorodnice pa imajo le v zasebnem sektorju. Pridelek grozdja v letu 1968 se priblužuje poprešnim letinam, ko se pridelek giblje 75,5 tiso? ton, (20 letno poprešje). V letu 1968 smo pridelali 73,6 tiso? ton. Najvišji pridelek v 20 povojnih letih je bil leta 1958 (133,6 tisoč ton), najnižji pa v letu 1953 (34,9 tisoč ton). Variacijski koeficient za obdobje 20 let znaša 25,3%. V naši republiki večina grozdja predelamo v vino, svežega grozdja porabimo le malo. Predelamo okrog 93-97% vsega grozdja. Dvajsetletno poprešje pridelka vina v Sloveniji je 486 hi, kar je približno okrog 10-12? pridelka vina v državi. Po drugi svetovni vojni je bil najvešji pridelek vina leta 1958 (899 tisoč hi), najmanjši pa leta 1953 (233 000 hi vina). Pridelek vina v letu 1968 je 435 000 hi. V Sloveniji imajio visoko kvalitetne vinorodne okoliše, kjer lahko pridelujemo kvalitetna vina. Naravni pogoji pa še daleč niso izkoriščeni v polni meri. ŽIVALSKA PROIZVODNJA Živinoreja, zlastt govedoreja je kmetijska panoqa, ki najbolj vpliva na razvoj vsega slovenskega kmetijstva, posredno pa tudi na druge panoge. Slovenija je namreč tipična živinorejska odnosno govedorejska dežela, ker ima krmskih površin nad polovico vseh obdelovalnih površin. Razvoj in stagniranje v govedoreji se odraža v vseh kmetijskih panogah in Je regulator poljedelske in travniške proizvodnje in važen činitelj v živilski industriji. Izredna važnost slovenske živinoreje z govedorejo se kaže v strukturi vsega slovenskega izvoza. Od vrednosti vsega slovenskega izvoza odpade na kmetijstvo okoli 16?. Delež same živinoreje od vrednosti vsega izvoza je okoli 12?. V strukturi Izvoza vseh kmetijskih pridelkov, pa so deleži poljedelskih pridelkov okoli H?, živinoreje pa nad 70? (v živinoreji je delež govedi nad 70?). Govedoreja Ob koncu leta 1968 je bilo v Sloveniji okoli 503 136 govedi, pri družbenih gospodarstvih 45 694, pri zasebnih kmečkih gospodarstvih 457 442. Če primerjamo te podatke z letom poprej vidimo, da je število govedi pad* lo za 8?; pri zasebnih gospodarstvih pa okoli 5?, pri družbenih gospodarstvih pa celo 30?. Občuten padec govedi je zlasti v družbenem sektorju kmetijstva, sai je padlo število govedi od 65 093 glav v letu 1967 na 45 694 v letu 1968. Pri tem je padlo število krav in brejih junic za 5?, telet za 24?, število ml8 de qovedi pa za 42?. Pri zasebnih gospodarstvih je bilo število krav in brejih junic približno na isti ravni nekaj let, število telet je padlo za 8?, število mlade gov< di pa za okoli 23?. Prašičereja Prašičev je bilo ob koncu leta 1968 v republiki okoli 444 960; pri družbenih gospodarstvih 85 600, pri zasebnih gospodarstvih pa 359 360 prašičev. Iz teh podatkov vidimo, da je padlo število prašičev v Sloveniji za 7? pri družbenih gospodarstvih, pri zasebnih pa za 8? nasproti letu 1967. Pri prašičih ni padca pri plemenskih svinjah, pač pa pri mladih prašičih in pitancih. V desetletjih opažamo pri številu prašičev večje spremembe, tako da se njihovo število suče med 300 in 500 tisočim. Pri štetjih leta 1890 in 1900 je bilo prašičev med 300 in 400 tisoč, leta 1910 pa 593 tisoč. Tega števi la nismo dosegli niti v obdobju med obema vojnama, niti po druqi vojni. V letu 1921 je bilo prašičev okoli 331 tisoč, leta 1931 po popisu 490 tisoč, v letih po drugi vojni se je število gibalo nad 400 in 500 tisočim. Največ prašičev je bilo po popisu leta 1910 in sicer 593 000 in leta 1959 okoli 550 tisoč. Analiza njivskih posevkov pokaže, da je v strukturi teh posevkov pri družbenih gospodarstvih 63? krmski kolobar, pri zasebnih gospodarstvih pa okoli 46?. Povečana površina s krnskimi rastlinami omoqoča smotrno prehrano ter doprinaša k ustaljenosti števila živine,pri naša bistvene spremembe v strukturi črede živine, poveča prirast v živi teži živine. Trije važni kazalniki nam dajo kratek pregled v živalski proizvodnji in sicer: 1. spremembe v številu živine 2. spremembe v notranji strukturi živine (predvsem govedi) 3. prirast živine 1. Spremembe v številu živine Iz samega števila živine je težko sklepati na določeno razvojno smer, ker je vpliv letin na ta razvoj vse preveč velik. Če gledamo razvoj tekom desetletij, ne naleti mo na bistvene spremembe števila živine. Ugotavljamo samo to, da na spremembe v številu živine vpliva krmska ba za in če te nima zagotovi jene,vpTiva to na celotno žival sko proizvodnjo. Podatke o številu živine imamo za našo republiko od 1850» leta naprej, v večjih prsledkih: Število živine je bilo na bivšem Kranjskem takole: Goved Prašiči 1850 147 tisoč 75 tisoč 1857 184 tisoč 95 tisoč 1869 190 tisoč 63 tisoč 1880 225 tisoč 73 tisoč 1890 228 tisoč 95 tisoč 1900 254 tisoč 108 tisoč 1910 227 tisoč 174 tisoč Ti podatki nam kažejo samo razvojno smer, ker število ni preračunano na sedanje območje. Razvoj govedi v zadnjih 30 letih pred prvo vojsko ne kaže nobenega napredka; pri prašičih pa se kaže večji napredek v zadnjih 10 letih, V dobi med obema vojskama sta bili dve štetji živine in so bili rezultati taki: Goved Prašiči 31.1,1921 509 tisoč 317 tisoč 31.3.1931 521 tisoč 489 tisoč To število smo dosegli pri govedu in prašičih šele v letu 1955. V nadaljnjih letih se število govedi ni menjalo. Značilne spremembe pri govedi so nastale predvsem v letu 1961 in 1962 do 1964. Veliki suši v letu 1962 je sledil povečan zakol in izvoz v tujino. V zadnjih letih je bil močan padec krav in brejih junic. Do sprememb v številu govedi v posameznih letih pride predvsem zato, ker je število odvisno od krmske osnove, ki mora biti zagotovljena in zato vpliva vsaka sprememba letine na število živine in živalsko proizvodnjo. 2. Spremembe v notranji strukturi živine Napredek živinoreje pa ni samo v številu, pač pa v notranji strukturi črede. Tudi pri tem so pri nas nastale bistvene spremembe. Spremembe v strukturi črede so predvsem odraz tendenc svetovnega tržišča, raznih tradicij, življenjskih navad in razmer ter se razvijajo več let in desetletij. Pri nas se je notranja struktura v čredi skozi desetletja razvila do tega, da redimo mlado živino za zakol, medtem ko so nekdaj redili za pitanje vole v visoki starosti. To je tipično za napredno živinorejo. Tako se je delež mlade govedi do 1 leta dvignil od 15^-20% v letu 1890 do 1955; na 29,2% v letu 1965; in nad 26/ v letu 1966. Delež mlade govedi od 1 do 2 let je od leta 1890, ko je bil 15/ dvignil na 14T in 18/ po drugi vojski, leta 1965 in 1966 pa se je dvignil na 20/. Skozi desetletja se je dvigal delež krav; od 39/ v letu 1890 do 52/ v letu 1960. S tem deležem smo se približali deležu krav v strukturi govedi pri naprednih evropskih deželah. Z nesmotrnim zakolom po letu 1961 je v naši republiki padel delež na 43/, kar pomeni, da je delež krav tak, kot je bil pred prvo vojnn. Delež volov je padel od okoli 31/ v sredi 19 stoletja na 7/ po le- tu 1960. V naprednih evropskih deželah je delež volov 2-3/.[Številu teh dveh štet,j je dodano ocenjeno število za območje takrat okupirane Primorski. Statisti-ni podatki povedo, da smo predvojno stanje govedi dosegli šele leta 1955 in sicer 524 000 govedi,do-čim se je gibalo število od leta 1949 do 1954 nek.! nad 490 000. Leta 1961 je bilo število govedi na jvi? je 1 povojnih letih in sicer 595 tisoč. Zaradi posledic hude suše v letu 1962 se je levilo govedi v letu 1963 znižalo na 551 tisoč glav in se je zaradi nesmotrnega zakola še zniževalo v letu 1964 na 534 tisoč glav, zadnja leta pa je bilo število oovedi med 570 in 580 tisoč glav Število prašičev od leta do leta zelo variira in to med številom nad 400 do nad 500 tisoč olav zelo različno, ne da bi mogli sladiti kakšno smotrno zaporedje. V glavnem je to posledica zelo kritičnega datuma (15.1.) za ugotavljanje števila prašičev. 3) Prirast govedi Delež govedi v naši republiki nasproti številu govedi v državi je bil pred vojsko (1931. leta) 10/, v letu 1952 10,3/, 1962 10,1/ in nadaljnja leta okoli 10/. Ta delež se v letih ni spremenil. Ta delež govedi v Srbiji je 41/, v Hrvaški pa 20,2/. Kljub temu, da je delež naše govedi nizek je od skupnega prirasta žive teže odoadlo na Slovenijo okoli nad 16Z. Med ostalimi republikami ima najve'ji delež od skupnega prirasta Srlija 43,7/, Hrvaška 24,3/, Rosna pa 11,3/. Med republikami pa je največji prirast na 1 goved v Sloveniji in je večji kot v državi. Med leti 1955 in I960 se je gibal prirast na eno goved nad 70 do 100 kg, do-čim se je v Jugoslaviji gibal 40 do 60 kg. V letu 1965 je dosegel prirast na goved v Sloveniji že 139 kg in tak tudi ostal, dočim je bil v državi le 80 kg. Prirast na goved pa je tudi znatno večji kot v drugih republikah. V Srbiji je bil v letu 1965 okoli 84 kg, v Hrvaški okoli 98 kg, v Bosni pa okoli 49 kg. Ta dejstva so posledica usmerjanja površin |< izrazitemu krmskemu kolobarju in s tem k intenzivni živinoreji. Prirast živine ter podatki o zaklani živini in spitani živini nam dajo osnovo za prikazane količine mesa. Podatki, ki spremljajo kmetijsko proizvodnjo ne prikažejo zgolj kmetijske proizvodnji, pač pa so osnova izračunu narodnega dohodka kmetijstva, ki predstavlja v zadnjih petih letih okoli 12/ od vsega narodnega dohodka v Sloveniji. Kmečko prebivalstvo po popisih prebivalstva in po registraciji Prebivalci Delež kmečkega prebivalstva v % vsi kmečki 19« 1 439 800 704 111 48,9 1953 1 504 427 618 074 41,1 1961 1 591 523 498 592 31,3 1962 1 597 911 491 883 30,8 1963 1 609 434 487 811 30,3 1964 1 625 933 461 399 28,4 1965 1 645 481 448 841 27,3 1966 1 664 453 436 444 26,2 1967 1 686 373 429 937 25,5 1968 1 700 635 425 127 25,0 Družbene kmetijske organizacije po vrstah gospodarstev Vsa družbena gospodarstva Kmetijska posestva, farme,kombinati Kmečke delovne zadruge Kmetijske zadruge Druga gospodarstva 1962 207 53 2 118 50 1963 189 28 2 106 53 1964 163 26 1 88 48 1965 157 26 1 82 48 1966 137 22 1 76 38 1967 136 27 1 69 39 1968 136 27 1 69 39 Zasebna kmečka gospodarstva po velikostnih skupinah Po popisih živine Vsa Zasebna kmečka gospodarstva nc skupni površini Kmečka gospodinj- stva do 2 ha nad 2-5 ha nad 5-8 ha nad 8-10 ha nad 10-15 ha nad 15 ha brez lastne zemlje 1949 230 355 29 476 39 962 24 115 11 153 18 746 22 869 5 399 78 635 1950 220 097 33 028 42 038 23 738 10 858 17 822 20 923 5 119 66 571 1951 221 860 39 287 42 650 23 703 10 688 17 666 20 167 4 786 62 913 1952 227 054 27 218 39 444 23 074 10 602 17 496 20 217 1 606 87 377 1953 235 676 26 655 40 303 23 623 11 042 18 361 21 241 2 048 92 403 1954 238 628 27 252 40 921 24 049 11 242 38 573 3 625 92 966 Po popisu kmetijstva Zasebna kmečka gospodarstva po skupni površini Vsa do 0,5 ha nad '0,5-1 ha nad 1-2 ha nad 2-3 ha nad 3-4 ha nad 4-5 ha nad 5-8 ha nad 8-10 ha nad 10 ha 1960 194 855 25 106 15 551 24 002 19 756 16 355 13 304 27 017 12 113 41 651 Verižni indeksi kmetijske proizvodnje 1964 1963 1965 1964 1966 1965 1967 1966 1968 1967 KMETIJSTVO 101 97 105 103 101 Rastlinska proizvodnja 101 82 115 95 99 Poljedelstvo 101 83 115 92 102 žita 108 93 114 102 97 industrijske rastline 135 80 117 91 103 vrtnine 92 73 128 90 106 krmske rastline 108 94 106 85 99 Sadjarstvo 74 60 186 157 80 Vinogradništvo 110 88 86 104 108 Travništvo 105 100 108 87 98 živalska proizvodnja 99 106 99 102 103 govedoreja 94 113 95 99 101 prašičereja 102 92 95 108 99 ovčereja 77 104 98 92 99 perutninarstvo 116 123 131 107 118 čebelarstvo 197 57 72 231 100 Domača predelava 111 100 75 103 107 Delež področij v družbenem in narodnem dohodku po čistih dejavnostih Vse Indu-strija Kmetij-stvo Gozdar- stvo Gradbeni štvo Promet Trqo- vina Gostinstvo in turizem Obrt in komunala Družbeni produkt 1963 100 49,7 12,8 1,6 7,9 7,4 10,8 2.1 1,1 1964 100 51,0 12,1 1.9 10,0 6,8 11,9 2,0 4,3 1965 100 49,2 12,7 1,8 9,0 6,9 14,3 2,4 3,7 1966 100 45,0 12,6 1.8 9,2 6,9 17,4 2,7 4,4 1967 100 42,7 11,5 1.7 10,0 7,0 19,9 2,8 4,4 Narodni dohodek 1962 100 49,3 14,1 1.5 1,1 6,3 11,4 2,0 1,1 1963 100 49,3 13,1 1.6 8,2 6,3 11,4 2,1 8,0 1964 100 50,8 12,4 1.7 10,5 5,6 12,5 2,0 4,5 1965 100 49,0 13,0 1.6 9,3 5,9 15,0 2,4 3,8 1966 100 44,4 13,0 1,5 9,5 6,0 18,4 2,7 4,5 1967 100 41,3 11,9 1.6 10,5 6,0 21,3 2,8 4,6 Vrednost proizvodnje, družbeni produkt 1n narodni dohodek kmetijstva (po šlstih dejavnostih) v tiso? din Vrednost proizvodnje Materialni stroški Družbeni produkt Amorti- zacija Narodni dohodek Osebni dohodki Akumulacija in skladi Vsi sektorji 1963 1 746 250 831 230 935 020 50 720 884 300 700 220 184 080 1964 2 276 780 1 105 880 1 170 900 60 350 1 110 550 881 470 229 080 1955 2 926 420 1 400 400 1 526 020 73 470 1 452 550 1 173 810 278 740 1966 3 552 413 1 745 945 1 806 468 84 766 1 721 702 1 401 434 320 266 1967 3 626 356 1 879 036 1 747 320 93 417 1 653 403 1 346 138 307 265 Družbeni 1963 401 430 220 700 180 730 28 090 152 640 75 390 77 250 1964 636 370 369 640 266 730 33 230 233 500 110 550 122 950 1965 796 470 446 330 350 140 38 190 311 950 140 220 171 730 1966 1 006 453 612 913 393 540 42 381 351 159 163 990 187 169 1967 1 058 427 674 617 383 810 53 012 330 798 168 405 162 $93 Zasebni 1963 1 344 820 590 530 754 290 22 630 731 660 624 830 106 830 1964 1 640 410 736 240 904 170 27 120 877 050 770 920 106 130 1965 2 129 950 954 070 1 175 880 35 280 1 140 600 1 033 590 107 010 1966 2 545 960 1 133 032 1 412 928 42 385 1 370 543 1 237 445 133 098 1967 2 567 929 1 204 419 1 363 510 40 905 1 322 605 1 177 733 144 872 Struktura družbenega produkta v družbenem sektorju kmetijstva Družbeni produkt ves Amortizacija Osebni dohodki Akumulacija 1n skladi Družbeni sektor kmetijstva 1962 100 13,0 39,7 47,3 1963 100 12,0 39,2 48,8 1964 100 12,5 41,4 46,0 1965 100 10,6 38,4 50,9 1966 100 10,8 41,7 47,5 1967 100 13,8 43,9 42,3 1) Osebni dohodki v zasebnem sektorju kmetijstva ne predstavljajo samo sredstev za osebno potrošnjo temve? tudi lista sredstva za razširjeno reprodukcijo, ki rezu!tirajo iz dohodka zasebneaa kmetijstva. n Struktura narodnega dohodka v družbenem sektorju kmetijstva Narodni dohodek ves Osebni dohodki Akumulacija in skladi Družbeni sektor kmetijstva 1962 100 45,6 54,4 1963 100 44,5 55,5 1964 100 47,3 52,7 1965 100 44,9 55,0 1966 100 46,7 53,3 1967 100 50,9 49,1 Družbeni produkt in materialni stroški (po organizacijskem našelu} kmetijskih organizacij D -po vrstah družbenih tiso? din Družbeni produkt Amorti- zacija Narodni dohodek Materialni stroški ves neto osebni dohodki akumulacija in skladi vsi investici j-sko vzdrževanje vsa davek na promet Družbene kmetijske 1963 300 810 36 160 264 650 117 800 146 850 17 080 410 040 16 390 organizacije 1964 399 950 47 990 351 960 159 100 192 870 12 990 687 150 21 320 1965 504 710 53 6: 451 080 193 980 257 110 11 040 829 980 26 220 1966 622 866 56 882 550 984 241 401 324 583 17 619 1 073 579 29 339 1967 623 126 72 687 550 439 257 309 293 130 21 504 1 200 247 30 419 Kmetijska posestva, 1963 140 090 19 210 120 880 54 670 66 210 5 110 237 600 8 160 farme,kombinati 1964 247 430 31 440 215 990 93 570 122 420 6 840 476 940 1 351 1965 310 230 35 310 274 920 114 870 16 0 040 3 800 581 430 16 820 1966 388 892 37 868 351 024 145 327 205 697 4 910 782 084 19 542 1967 404 827 50 126 354 701 166 936 187 765 7 785 91 0 767 22 020 Kmečka delovna 1963 550 50 500 260 240 10 410 10 zadruga 1964 40 - 30 20 10 10 - - 1965 50 10 40 30 10 - 10 - 1966 69 5 64 34 30 - 15 - 1967 69 8 61 36 25 - 15 - Kmetijske zadruge 1963 148 970 16 420 132 550 57 690 74 860 11 830 167 020 7 010 1964 142 690 16 090 126 600 60 760 65 850 6 080 204 920 7 690 1965 183 010 17 750 165 260 73 410 91 850 7 200 243 310 9 250 1966 214 736 18 504 196 232 86 225 110 007 12 623 263 806 9 647 1967 195 381 21 561 173 820 78 624 95 196 13 676 278 423 8 180 Druge kmetijske 1963 11 200 480 10 720 5 190 5 530 130 5 010 210 organizacije 1964 9 790 460 9 330 4 740 4 590 60 5 780 110 1965 11 420 550 10 870 5 660 5 210 40 5 230 140 1966 19 169 505 18 664 9 815 8 849 86 7 664 150 1967 22 849 992 21 857 11 713 10 144 43 11 042 219 1) Družbeni produkt in narodni dohodek po organizacijskem načelu sta izračunana po na?elu zajetja gospodarske organizacije kot celote. Pri tem so gospodarske organizacije razvrščene po svoji pretegni dejavnosti. Narodni dohodek za zasebni sektor gospodarstva po panogah dejavnost! tisoč din Ves Kmetij-stvo Gradbe- ništvo Promet Gostin-stvo Obrt SR SLOVENIJA 1962 838 180 683 510 30 540 9 960 14 900 99 270 1963 896 310 731 660 34 960 11 700 16 350 101 640 1964 1 098 710 877 050 49 300 18 360 19 600 134 400 1965 1 457 870 1 140 600 86 070 26 980 29 490 174 730 1966 1 890 782 1 370 543 163 108 38 895 49 491 268 745 1967 1 956 198 1 322 604 205 718 59 276 67 497 301 103 Dele? v % SR SLOVENIJA 1962 100 81,5 3,6 1,2 1,8 11,8 1963 100 81,6 3,9 1,3 1,8 11,4 1964 100 79,8 4,5 1,7 1,8 12,2 1965 100 78,2 5,9 1,9 2,0 12,0 1966 100 72,5 8,6 2,1 2,6 14,2 1967 100 67,6 10,6 3,0 3,4 15,4 PREGLED ZEMLJIŠKIH KATEGORIJ ZA SR SLOVENIJO 1964-1963 Površina zemljiških kategorij - ha 1964 1965 1966 1967 1968 VSA POVRŠINA 2 025 268 2 025 268 2 025 268 2 025 268 2 025 2851) Njive in vrtovi 292 966 290 042 286 361 284 134 280 275 Sadovnjaki 32 298 33 676 34 308 34 863 35 350 Vinogradi 20 864 20 952 20 616 20 352 20 399 Travniki 290 398 303 815 311 631 307 887 307 957 Pašniki in planine 271 618 294 081 289 560 289 1 79 288 945 Ribniki in raošvirja 2 162 2 562 2 521 3 247 4 009 Gozdna zemljišša 987 131 948 735 951 542 955 916 960 035 Nerodovitno 127 831 131 405 128 729 129 690 127 815 Struktura zemljiških kategorij % VSA POVRŠINA 100 100 100 100 100 Njive in vrtovi 14,5 14,3 14,2 14,0 13,8 Sadovnjaki 1.6 1,7 1.7 1,7 1,8 Vinonradi 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 Travniki 14,3 15,0 15,4 15,2 15,2 Pašniki in planine 13,5 14,5 14,3 14,3 14,3 Ribniki in mošvirja 0,1 0,1 0.1 0,2 0,2 Gozdna zemljišča 48,7 46,8 46,9 47,2 47,4 Nerodovitno 6,3 6,5 6,4 6,4 6,3 1) Podatki za "Vso površino" za SR Slovenijo so za leto 1968 povzeti no dokumentaciji Geodetske uprave SRS. La-ta je zbrala podatke od katastrskih uradov odnosno zavodov in se nanašajo na leto 1967. Podatki za vso površino prejšnjih let so po reviziji katastra iz leta 1962. Podatki za zemljiške kateoorije so po vsakoletni oceni služb rastlinske proizvodnje. 1964 1965 1966 1967 19C8 VSA POVRŠINA 2 025 268 2 025 268 2 025 268 2 025 268 2 025 285 družbeni 591 081 615 807 620 847 628 750 632 167 zasebni 1 434 187 1 409 461 1 404 421 1 396 518 1 393 118 Njive in vrtovi 292 966 290 042 286 361 284 134 280 275 družbeni 26 258 28 029 27 817 26 839 25 706 zasebni 266 808 262 013 258 544 257 295 254 569 Sadovnjaki 32 298 33 676 34 308 34 863 35 850 družbeni 5 635 5 965 5 786 5 764 5 468 zasebni 26 663 27 711 28 522 29 099 30 382 Vinogradi 20 864 20 952 20 616 20 352 20 399 družbeni 3 191 3 238 3 209 3 183 3 133 zasebni 17 673 17 714 17 407 17 169 17 266 Travniki 290 398 303 815 311 631 307 887 307 957 družbeni 36 438 42 536 48 202 44 082 45 498 zasebni 253 960 261 279 263 429 263 805 262 459 Pašniki in planine 271 618 294 081 289 560 289 179 288 945 družbeni 30 290 77 261 76 275 84 370 86 047 zasebni 241 328 216 820 213 285 204 809 202 898 Ribniki.trstičja in močvirja 2 162 2 562 2 521 3 274 4 009 družbeni 1 235 1 655 1 593 2 302 3 074 zasebni 927 907 928 945 935 Gozdna zemljišča 987 131 948 735 951 542 955 916 960 035 družbeni 391 827 360 353 361 286 367 608 365 907 zasebni 593 304 588 382 590 256 588 308 594 128 Nerodovitno 127 831 131 405 128 729 129 690 127 815 družbeni 94 207 96 770 96 679 94 602 97 334 zasebni 33 624 34 635 32 050 35 088 30 481 Sestava zemljiških kategorij po last ilštvu (vsi sektorji-100) % 1964 1965 1966 1967 1968 VSA POVRŠINA družbeni 34,2 30,4 30,7 31,0 31,2 zasebni 70,8 69,6 69,3 69,0 68,8 Njive in vrtovi družbeni 9,0 9,7 9,7 9,4 9,7 zasebni 91,0 90,3 90,3 90,6 90,8 Sadovnjaki 15,3 družbeni 17,4 17,7 16,9 16,5 zasebni 82,6 82,3 83,1 83,5 84,7 Vi nogradi 15,4 družbeni 15,3 15,4 15,6 15,6 zasebni 84,7 84,6 84,4 84,4 84,6 Travniki družbeni 12,5 14,0 15,5 14,3 14,8 zasebni 87,5 86,0 84,5 85,7 85,2 % 1964 1965 1966 1967 1968 Pašniki in planine družbeni 11,2 26,3 26,3 29,2 29,8 zasebni 88,8 73,7 73,7 70,8 70,2 Ribniki,trstičja in močvirja družbeni 57,1 64,6 63,2 70,3 76,7 zasebni 42,9 35,4 36,8 29,1 23,3 Gozdna zemljišča družbeni 39,9 38,0 38,0 38,5 38,1 zasebni 60,1 62,0 62,0 61,5 61,9 Nerodovitno družbeni 73,7 73,6 75,1 72,9 76,2 zasebni 26,3 26,4 24,9 27,1 23,8 Skupine zemljiških kategorij po uporabnosti ha 1964 1965 1966 1967 1968 VSA POVRŠINA 2 025 268 2 025 268 2 025 268 2 025 268 2 025 285 družbeni 591 081 615 807 620 847 628 750 632 167 zasebni 1 434 187 1 409 461 1 404 421 1 396 518 1 393 118 Obdelovalna^ ^ 636 526 648 485 652 916 647 236 644 481 družbeni 71 522 79 768 85 014 79 868 79 805 zasebni 565 004 568 717 567 902 567 368 564 676 Kmetijska^ ^ 910 306 945 128 944 997 939 662 937 435 družbeni 103 047 158 684 162 882 166 540 168 926 zasebni 807 259 786 444 782 115 773 122 768 509 Rodovitna^ 1 897 437 1 893 863 1 896 539 1 895 578 1 897 470 družbeni 496 874 519 037 624 168 534 148 534 833 zasebni 1 400 563 1 374 826 1 272 371 1 361 430 1 362 637 1) Obdelovalna površina so: njive z vrtovi, sadovnjaki, vinonradi in travniki. 2) Kmetijsko površino dobimo, še k obdelovalni orištejemo še pašnike s planinami ter ribnike, trstirja in močvirja. 3) Rodovitno površino dobimo, če h kmeti iški površini prištejemo gozdna zemljišča. ha 1964 1965 1966 1967 1968 VSE NJIVE 292 643 290 042 286 361 284 134 279 261 družbeni 25 935 28 029 27 817 26 839 24 692 zasebni 266 708 262 013 258 544 257 295 254 569 Žita 147 270 142 970 141 537 142 083 142 558 družbeni 11 215 11 647 10 840 11 597 12 614 zasebni 136 055 131 323 130 697 130 486 129 944 Industrijske rastline 4 353 4 083 4 168 4 069 3 872 družbeni 1 292 1 432 1 691 1 736 1 680 zasebni 3 061 2 651 2 477 2 333 2 192 Vrtnine 63 643 62 194 61 225 58 476 58 410 družbeni 2 030 1 614 1 606 1 363 1 242 zasebni 61 613 60 580 59 619 57 113 57 168 Krmske rastline 71 993 73 559 73 702 73 468 68 786 družbeni 10 491 10 680 11 387 9 848 7 601 zasebni 61 502 62 879 62 315 63 620 61 185 Nasadi in drueo 5 384 7 236 4 975 5 177 5 635 družbeni 907 2 656 1 545 1 434 1 555 zasebni 4 477 4 580 3 430 3 743 4 080 Struktura skupin njivskih posevkov po lastništvu % 1964 1965 1966 1967 1968 VSE NJIVE 100 100 100 100 100 družbeni 9,0 9; 7( 9,7 9,4 8,8 zasebni 91,0 90,3 90,3 90,6 91,2 Žita 100 100 100 100 100 družbeni 7,6 8,1 7,7 8,2 8,8 zasebni 92,4 91,9 92,3 91,8 91,2 Industrijske rastline 100 100 100 100 100 družbeni 29,7 35,1 40,6 57,3 43,4 zasebni 70,3 64,9 59,4 42,7 56,6 Vrtnine 100 100 100 100 100 družbeni 3,2 2,6 2,6 2,3 2,1 zasebni 96,8 97,4 97,4 97,7 97,9 Krmske rastline 100 100 100 100 100 družbeni 14,6 14,5 15,5 13,4 11,1 zasebni 85,4 85,5 84,5 86,6 88,9 Nasadi in druno 100 100 100 100 100 družbeni 16,8 36,7 31,1 27,7 27,6 zasebni 83,2 63,3 68,9 72,3 72,4 Posejana površina glavnih posevkov ha 1964 1965 1966 1967 1968 VSA NJIVSKA POVRŠINA 292 643 290 042 286 361 284 134 279 261 Pšenica 58 533 54 219 54 753 55 473 57 680 Rž 13 358 11 740 11 393 10 949 11 475 Ječmen 15 579 14 843 14 055 13 232 12 951 Oves 15 630 14 469 13 265 13 066 11 888 Soržica 1 939 2 645 2 402 2 247 1 447 Koruza A3 241 74 025 43 730 45 580 45 846 Ajda 129 127 264 230 226 Proso 752 767 255 1 156 871 Lan 133 81 54 47 39 Konoplja 21 26 28 21 25 Sirek 30 22 27 24 22 Sladkorna pesa 83 45 41 28 18 Oljna repica 1 154 1 093 1 162 1 006 882 Hnel j 2 543 2 435 2 415 2 485 2 499 Sončnice 229 196 203 198 161 Tobak 1 1 _ m . Zdravilna zelišča 76 58 40 30 29 Krompir 52 903 52 041 50 969 48 311 48 339 Fižol 1 302 1 267 1 171 1 200 1 223 Grah 458 414 349 369 344 Vrtno korenje 403 395 524 396 424 Čebula 1 047 1 024 1 036 1 003 1 052 Česen 394 360 359 343 357 Paradižnik 919 920 958 957 950 Kapusnice 3 056 2 742 2 670 2 699 2 642 Paprika 353 343 352 310 295 Melone in lubenice 13 9 8 11 12 Črna detel ja 25 886 26 321 26 383 27 096 25 471 Lucerna 17 818 18 672 18 356 18 660 17 918 Gračica 758 587 480 453 500 Oruge detelje 674 1 418 1 434 1 096 800 Mešanica trav in detel j 7 196 6 427 6 230 6 563 6 074 Silažna koruza in pitnik 6 038 5 782 5 821 4 679 4 758 Mohar 5 3 8 8 3 Krmska pesa 7 409 7 315 7 583 7 422 7 356 Krmsko korenje 2 146 2 511 2 563 2 554 2 400 Drevesnice, trsnice 143 145 162 197 176 Maline, jagode, ribez 930 908 - 876 797 Ledine in trzni ne (praha) 2 344 2 746 1 941 2 252 2 586 Neobdelane njive 2 817 3 702 2 718 2 593 2 703 Pridelki posevkov 1) 1964 1965 1966 1967 1968 Pšenica 1 206 187 1 144 831 1 314 733 1 422 252 1 308 939 Rž 191 469 169 677 193 260 186 233 189 941 Ječmen 274 278 256 906 276 185 264 811 237 472 Oves 215 830 217 643 215 299 224 410 189 153 Soržica 30 845 43 881 41 354 42 915 24 485 Koruza 1 363 880 1 306 214 1 501 156 1 421 261 1 532 440 Ajda 61 692 49 166 40 762 47 337 47 156 Proso 38 584 24 497 36 318 37 704 39 807 Lan-vlakno 2 993 1 484 1 134 846 999 Konoplja-vlakno 1 418 694 955 476 518 Sladkorna pesa 26 765 10 867 9 532 6 850 4 550 Oljna repica 10 845 9 553 12 357 10 409 8 470 Hmel j 34 705 27 903 32 810 29 788 30 495 Sončnice 14 465 10 911 10 232 10 766 14 363 Tobak 8 7 - - - Krompir 7 379 587 5 251 515 6 880 146 6 119 559 6 510 798 Fižol-zrnje 110 370 78 376 82 038 73 483 68 696 Grah-zrnje 2 635 3 421 2 728 2 103 1 951 Vrtno korenje 41 485 37 154 39 927 36 984 37 743 Čebula 121 182 106 007 99 913 102 528 105 522 Česen 20 121 18 413 18 043 19 261 19 977 Paradižnik 120 385 109 398 131 363 116 870 112 641 Kapusnice 782 198 567 966 619 608 628 315 658 567 Paprika 24 359 16 496 19 000 15 548 15 310 Melone in lubenice 1 110 760 502 - 732 Črna detelja 1 684 960 1 626 490 1 690 334 1 549 120 1 423 401 Lucerna 1 180 220 1 137 732 1 152 286 1 048 005 1 051 232 Grašiča 33 864 21 676 19 650 15 865 24 339 Druge detelje 30 665 64 739 74 183 49 295 36 868 Mešanice trav in detelj 398 848 384 546 399 286 366 086 390 063 Silažna koruza in pitnik 3 523 525 3 345 007 3 355 797 1 916 783 2 132 732 Mohar 154 90 123 135 330 Krmska pesa 2 292 795 2 052 855 2 219 381 2 116 148 2 215 039 Krasko korenje 1 062 369 1 040 043 1 105 082 1 063 241 1 079 390 Krmska repa 2 838 212 1 891 409 1 796 042 2 117 618 2 467 411 Seno 12 653 324 12 631 586 13 676 646 11 988 978 11 773 760 1) Pri vseh posevkih se podatki nanašajo na pridelek glavnih, vmesnih in strniščnih posevkov ter podsevkov; pridelek sena je seštevek pridelka s travnikov, sadovnjakov, senožeti, pašnikov, ledin in neobdelanih njiv. 1964 1965 1966 1967 1968 Pšenica a 56 436 54 043 54 629 55 634 57 680 b 1 206 187 1 144 831 1 314 733 1 422 252 1 308 939 c 21,4 21,1 24,1 25,6 22,7 R! a 13 345 11 700 11 393 10 959 11 475 b 191 469 169 677 193 260 186 233 109 941 • c 14,3 14,5 17,0 16,9 16,6 JeSmen a 15 538 14 805 14 011 13 216 12 951 b 274 278 256 906 276 185 264 911 237 472 c 17,7 17,4 19,7 20,0 18,2 Oves a 15 515 14 383 13 260 12 892 11 888 b 215 830 217 643 215 299 224 410 189 153 c 13,9 15,1 16,2 17,4 15,9 Sorti ca a 1 918 2 630 2 402 2 217 1 447 b 30 845 43 881 41 354 42 915 24 485 c 16,1 16,7 17,2 19,4 16,9 Koruza glavni posevek a 42 565 42 812 43 571 46 004 45 941 b 1 361 728 1 2 3 8 863 1 492 396 1 416 529 1 532 440 c 32,0 28,9 34,3 30,8 33,4 Koruza strniščni posevek a 116 58 509 67 74 b 2 152 967 8 760 4 732 3 632 c 18,6 16,7 17.2 24,3 49.1 Ajda prašna a 122 130 282 222 209 b 1 063 1 001 3 939 1 245 1 761 c 8,7 7,7 13,9 5,6 8,4 Ajda strniščna a 7 580 6 874 6 223 6 066 6 057 b 60 629 48 165 36 823 46 092 45 395 c 8,0 7,0 5,9 7,6 7,5 Proso prašno a 741 774 1 361 791 732 b 9 280 8 730 14 096 10 952 8 782 c 12,5 11,3 10,3 13,8 11,9 Proso strniščno a 3 433 2 669 2 569 2 759 2 733 b 29 304 15 767 22 222 26 752 31 025 c 8,5 5,9 8,6 9,7 11,4 lan za vlakno a 132 79 53 38 36 b 2 993 1 484 1 134 846 999 c 22,7 18,8 21,4 22,3 27,8 Konoplja za vlakno a 21 21 28 21 25 b 1 418 657 955 476 518 c 67,5 31,3 34,1 22,7 20,7 a*pospravljena površina ha, b-vcs pridelek q, c-hektarski pridelek q 1964 1965 1966 1967 1968 Sladkorna pesa a 83 44 41 28 18 b 26 765 10 867 9 532 6 850 4 550 c 322 247 232 245 253 Oljna repica a 1 154 1 093 1 162 1 003 882 b 10 8« 9 553 12 357 10 409 8 470 c 9,4 8,7 10,6 10,4 9,6 Hmel j a 2 538 2 358 2 403 2 446 2 497 b 34 705 27 903 32 810 29 788 30 495 c 13,7 11,8 13,6 12,2 12,2 Sončnice glavni posevek a 229 196 201 189 164 b 2 437 1 997 1 895 1 963 1 671 c 10,6 10,2 9,4 10,4 10,2 Sončnice vmesni posevek a 5 582 4 876 5 137 5 022 4 639 b 12 028 8 9H 8 337 8 803 12 692 c 2,2 1,8 1,6 1,8 2,7 iobak a 1 1 . b 8 7 - . _ c 8,0 7,0 - - - Krompir glavni posevek a 52 873 50 554 50 662 48 267 48 378 b 7 365 742 5 230 594 6 863 327 6 094 939 6 487 598 c 139 '04 135 126 134 Krompir vmesni posevek a 269 303 283 358 318 b 13 845 20 921 16 819 24 620 23 200 c 51,5 69,0 59,4 68,8 72,9 fižol za zrnje glavni a 1 301 1 260 1 169 1 206 1 224 posevek b 17 416 18 182 15 090 14 418 15 000 c 13,4 14,4 12,9 1T,9 12,3 Fižol za zrnje vmesni a 35 118 33 101 32 668 30 629 29 320 posevek b 92 954 60 194 66 948 59 065 53 696 c 2,6 1,82 2,1 1,9 1,8 Grah v zrnju a 458 410 348 365 346 b 2 635 3 421 2 728 2 103 1 951 c 5,8 8,3 7,8 5,8 5,6 Vrtno korenje a 403 393 529 394 417 b 41 485 37 154 39 927 36 984 37 743 c 103 94,5 76 93,9 90,5 a b c a b c a b c a b c a b c a b c a b c a b c a b c a b c a b c a b c a b c 1964 1 046 121 182 116 394 20 121 51,1 918 117 555 128 42 3 330 79.3 3 053 662 692 217 689 119 506 173 353 24 359 69,0 13 760 58.5 25 881 1 458 424 56.4 13 859 226 536 16,3 17 816 1 098 407 61,7 4 651 81 813 17.6 758 33 864 44.7 1965 1 016 106 007 104 360 18 413 51,1 917 108 448 118 18 950 52,8 2 726 470 406 173 675 97 560 145 336 16 496 49,0 11 502 45.6 26 309 1 429 332 54.3 12 928 197 158 15.3 18 425 1 054 933 57.3 4 679 82 799 17.7 563 21 676 38,5 1966 1 044 99 913 96 344 . 18 043 52.4 948 127 478 134 70 3 885 55.5 2 712 495 114 183 776 124 494 160 325 19 000 58.5 8 570 71.3 26 207 1 476 764 56.3 12 587 213 570 16,9 18 390 1 082 008 58.8 3 969 70 278 17,7 492 19 650 39.9 1967 1 003 102 528 102 340 19 261 56.7 951 116 730 123 Z 140 70 2 669 491 849 184 882 136 466 155 307 15 548 51 10 5/8 57.8 26 838 1 357 782 50.6 11 890 191 338 16,1 18 553 976 536 52.6 4 167 71 469 17,2 448 15 865 35,4 1968 1 051 105 522 100 355 19 977 56.3 950 111 731 118 10 860 86,0 2 606 500 670 192 984 157 897 161 294 15 310 52.1 14 732 52.3 25 350 1 232 521 48.6 11 717 190 880 16.3 17 836 975 609 54.7 4 064 7*5 623 18,6 508 24 339 47.2 1964 1965 1966 1967 1968 Mešanica trav in detelj a 7 194 6 505 6 161 6 273 6 021 (glavni posevek) b 357 149 341 105 356 873 314 328 339 522 c 49,6 52,4 57,9 50,1 56,4 Mešanica trav in detelj a 2 706 2 598 2 190 2 381 2 277 (podsevek) b 41 699 43 441 42 413 51 758 50 541 c 15,4 16,7 19,4 21,7 22,2 Druge detelje a 674 1 418 1 496 1 025 801 b 30 665 64 739 74 183 49 295 36 868 c 45,5 45,7 49,6 48,1 46,0 Silazna koruza in pitnik a 6 684 7 112 7 351 4 791 4 792 (glavni posevek) b 2 753 527 2 539 109 2 888 075 1 506 029 1 623 985 c 412 357 393 314 339 Pitnik a 3 788 4 508 2 915 3 010 3 193 (strniššni posevek) b 769 998 805 898 467 722 ■ 410 754 508 747 c 203 179 161 137 159 Mohar a 5 3 8 8 3 (glavni posevek) b 118 90 123 127 90 c 23,6 30,0 15,3 15,9 30,0 Mohar a 1 6 1 1 8 (strniššni posevek) b 36 755 6 8 240 c 36,0 126 6,0 8,0 30,0 Krmska pesa a 7 405 7 336 7 625 7 406 7 319 (glavni posevek) b 1 846 335 1 601 604 1 764 142 1 614 984 1 675 174 c 249 218 229 218 229 Krmska pesa a 2 656 2 820 2 849 3 001 3 033 (strniššni posevek) b 446 460 451 251 455 239 501 164 539 865 c 168 160 160 167 178 Krmsko korenje a 2 146 2 511 2 549 2 503 2 414 (glavni posevek) b 351 717 374 436 414 778 375 729 375 829 c 164 149 163 150 156 Krmsko korenje a 5 331 5 623 5 815 5 877 5 859 (strniščni posevek) b 710 652 665 607 690 304 687 512 703 561 c 133 118 119 117 120 Krmska repa a 13 606 12 076 12 164 12 463 12 370 b 2 838 212 onn 1 891 409 1K7 1 796 042 1/.Q 2 117 618 1 7fi 2 467 411 onn 1964 1965 1966 1967 1368 Travniki a 289 525 299 706 311 551 303 384 306 555 b 9 175 203 9 305 888 9 793 331 8 842 541 8 545 603 c 31,7 31,1 31,4 29,1 27,9 Pašniki a 265 860 265 127 289 532 271 529 284 731 b 2 637 360 2 558 751 3 021 486 2 402 661 2 514 947 c 9,9 9,6 10,4 8,8 8,8 Sadovnjaki a 31 812 27 634 32 762 33 407 34 763 b 772 174 697 971 808 612 670 696 651 429 c 24,3 25,1 24,6 20,1 18,7 Ledine, trzni ne in a 4 864 5 025 4 522 5 041 6 908 neobdelane njive b 68 587 68 976 53 217 73 140 61 781 c 14,1 13,7 11,7 14,5 8,9 a-pospravljena površina ha, b-ves pridelek, c-pridel ek ra ha q Sadna drevesa in pridelek sadja 1964 1965 1966 1967 1968 Jablane a 4 204 618 4 192 108 4 119 518 4 146 602 4 135 399 b 3 168 297 3 101 284 3 070 315 3 091 766 3 140 621 c 371 051 203 892 516 236 865 505 551 495 J 11,7 6,6 16,8 28,0 17,6 Hruške a 1 169 576 1 282 631 1 273 104 1 258 987 1 269 349 b 873 636 879 956 866 221 903 66? 989 419 c 124 732 65 168 101 461 131 917 157 940 č 14,3 7,4 11.7 14,5 16,0 Kutine a 10 675 14 085 11 667 11 356 10 526 b 8 942 12 173 9 302 8 738 8 324 c 501 426 4 199 684 557 l 5,6 3,5 45,1 7,8 6,7 i'ešpl je a 1 190 763 1 121 895 1 121 956 1 124 204 1 147 470 b 953 981 925 444 942 526 958 090 957 476 c 81 779 58 369 84 057 64 348 136 855 l 8,6 6,3 8,9 6,7 24,3 Težnje a 418 882 393 803 386 491 386 662 383 938 b 356 651 338 609 334 296 333 913 333 026 c 58 665 35 576 53 396 52 443 51 784 J 16,4 10,5 10,5 15,7 15,5 a-število vseh dreves, b*število rodnih dreves, c*ves pridelek q, č-pridel ek na rodno drevo ko. Sadna drevesa in pride' . sadja (nadaljevanje) 1964 1965 1966 1967 1968 Višnje a 70 285 59 967 52 198 48 808 46 473 b 40 774 35 326 37 751 34 542 36 718 c 2 495 1 537 2 336 1 854 2 570 č 6.1 4,4 6,2 5,4 6,9 Marelice a 50 243 48 894 49 126 47 790 46 344 b 40 654 40 136 41 378 40 475 39 160 c 4 342 2 920 3 814 3 997 5 262 5 10,7 7.3 9.2 9,9 13,4 Breskve a 567 693 590 491 568 760 554 668 577 474 b 421 799 441 407 426 362 431 708 442 500 c 62 749 47 312 54 286 52 926 58 075 J 14,9 10,7 12,7 12,3 13,1 Orehi a 262 415 253 417 256 623 251 600 248 957 b 204 426 197 094 205 768 205 104 203 093 c 19 286 12 956 14 858 21 615 14 277 J 9,4 6,6 7,2 10,5 7.0 Mandeljni a 11 911 10 892 10 537 10 177 10 234 b 10 339 9 725 9 533 9 590 9 441 C 492 347 551 638 498 č M 3,6 5,8 6,7 5,3 Fige a 52 407 49 255 43 360 42 333 40 636 b 47 944 46 046 40 591 40 130 38 781 C 4 680 2 484 2 599 3 166 2 507 č 9,8 5,4 6,4 7,8 6,4 Oljke a 82 299 79 469 75 131 73 022 70 410 b 57 047 62 462 64 919 64 390 64 890 c 2 948 6 938 2 346 5 910 2 946 č 6.2 11.1 3,6 9,2 4,5 Kakiji a 14 740 14 609 13 718 13 828 15 519 b 12 349 13 417 12 683 12 918 13 222 b 3 342 1 704 2 550 2 987 3 057 J 27,0 12,7 20,1 23,1 23,1 Površina in pridelek jagodičevja 1964 1965 1966 1967 1968 Maline a 45 52 36 27 20 b 669 641 491 374' 373 c 14,9 12,3 13,6 13,9 18,7 Ribez in kosmulja a 760 754 757 683 623 b 11 263 11 865 7 068 12 337 13 008 c 14,8 15,7 9,3 18,1 20,9 Janode a 116 111 147 137 154 b 3 214 2 P 71 4 758 4 930 4 970 c 27,7 25,8 32,4 36,0 32,3 a-obrana površina ha, b=ves nridelek q, c-pridelek na ha a Domača predelava sadja 1964 1965 1966 1967 1968 Suhe slive q 1 491 321 1 282 1 118 2 081 Druga suho sadje q 2 305 2 669 1 983 5 442 3 284 Hezga iz sliv q . 2 368 1 963 2 284 2 256 3 803 Druge mezge q 1 491 1 356 1 423 2 591 2 405 Slivovka hi 46 315 2 625 4 587 4 133 9 580 Drugo sadno žganje hi 2 498 2 312 2 308 9 486 4 490 Sadni sokovi hi 1 468 1 894 2 610 2 679 2 021 Sadjevec(jabolčnik) hi 88 578 52 211 122 194 232 295 168 832 Pridelano oliv vseh q 2 947 6 794 2 346 5 910 2 946 porabljeno svežih q 2 9 86 - - konzervirano q 38 50 10 6 3 predelano v olje q 2 907 6 735 2 250 5 904 2 943 Dobljeno: olja hi 496 1 086 361 1 141 519 tropin q 780 2 070 668 2 024 1 286 Nasušeno fig q 126 31 35 54 60 Površina vinonradov,trte,pridelek in predelava grozdja 1964 1965 1966 1967 1968 Površina rodnih in nerodnih vinoqradov, ha vse trte 20 864 20 942 20 616 20 352 20 399 žlahtna 16 966 17 041 16 542 16 253 16 491 samorodnice 3 898 3 901 4 074 4 099 3 908 Površina rodnih vinogradov,ha vse trte 18 864 18 757 18 559 18 412 18 494 žlahtna 15 122 14 980 14 638 14 547 14 820 samorodnice 3 742 3 777 3 921 3 865 3 674 Površina vinogradov, trte, pridelek in predelava qrozdja(nadaljevanje) 1964 1965 1966 1967 1968 btevilo rodnih trt (tisoči) vse trte 96 670 98 749 98 332 97 874 93 505 žlahtna 73 469 74 106 72 174 72 789 69 578 samorodnice 23 201 24 643 26 158 25 085 23 927 Ves pridelek arozdja, v q vse trte 863 802 763 365 652 832 676 247 730 118 žlahtna 681 547 588 574 496 182 514 025 574 461 samorodnice 182 255 174 791 156 650 162 224 155 657 v otevilo rodnih trt na ha rodnih vinogradov vse trte 5 125 5 235 5 250 5 316 5 056 • žlahtna 4 858 4 906 4 869 5 004 4 695 samorodnice 6 200 6 540 6 671 6 490 6 513 Pridelek qrozdja na ha, q vse trte 45,8 40,7 35,2 36,7 39,4 žlahtna 45,1 39,3 33,9 35,3 38,8 samorodnice 48,7 48,1 40,0 42,0 42,4 Pridelek grozdja na rodno trto,kg vse trte 0,87 0,77 0,66 0,69 0,78 žlahtna 0,90 0,79 0,68 0,71 0,83 samorodnice 0,76 0,71 0,60 0,65 0,65 Predelano grozdje v vino q 772 6 98 772 617 590 904 607 587 630 810 Dobljeno vina hi 541 406 554 097 408 810 419 936 435 636 Izkoristek grozdja, % 70,0 71,7 69,2 69,1 69,0 Od skupnega pridelka grozdja je bilo predelanega % 89 90 91 90 86 Dobljeno žganje hi 7 243 4 439 4 488 4 652 4 410 Porabljene količine umetnih gnojil 1964 1965 1966 1967 1968 Vsi sektorji Vsa količina t na 1 ha obdelovalne površine kg 127 075 200 118 569 183 122 040 192 118 200 187 98 265 152 Družbeni sektor Vsa količina t 45 230 47 256 42 590 41 947 41 505 na ha obdelovalne površine 673 592 645 657 660 Zasebni sektor Vsa količina t 81 845 71 313 79 450 76 353 56 760 na ha obdelovalne površino 145 125 131 135 100 3n Število in dele? živi ne po lastništvu Število 15. januarja Delež živine po lastništvu 1965 1966 1967 1968 1969 1965 1966 1967 1968 . 1969 Konji 51 145 49 496 48 764 48 868 46 896 100 100 100 100 100 družbeni 745 679 534 1 198 323 1,5 1.* 1,1 2,5 0,7 zasebni 50 400 48 817 48 230 47 674 46 573 98,5 98,6 98,9 97,5 99,3 Goved 545 276 581 979 565 401 544 273 503 136 100 100 100 100 100 družbeni 74 576 83 873 73 861 65 093 45 694 13,7 14,4 13,1 12,0 9,1 zasebni 470 700 498 106 491 540 479 180 457 442 86,3 85,6 86,9 88,0 90,9 Praši Ji 500 068 428 304 452 866 480 294 444 963 100 100 100 100 100 družbeni 59 968 61 989 68 996 90 064 85 601 12,0 14,5 15,2 18,8 19,2 zasebni 440 100 366 315 383 870 390 230 359 362 88,0 85,5 84,8 81,2 80,8 Ovce 36 728 38 706 36 953 35 143 33 590 100 100 100 100 100 družbeni 28 3 3 3 3 0,1 0,1 0,0 0,0 0,0 zasebni 36 700 38 703 36 950 35 140 33 587 99,9 99,9 100 100 100 Perutnina 2 688 435 737 810 2 994 022 3 338 159 3 692 652 100 100 100 100 100 družbeni 812 035 1 069 266 988 532 1 275 379 1 577 392 30,2 39,1 33,0 38,2 42,7 zasebni 1 876 400 1 668 544 2 005 490 2 062 780 2 115 260 69,8 60,9 67,0 6T.8 57,3 Živina in plemenska ži vi na 1965 1966 1967 1968 1969 Konji 51 145 49 496 48 764 48 863 46 896 družbeni 745 679 534 1 198 323 zasebni 50 400 48 800 48 230 47 670 46 573 od teh: kobil in brejih žrebic 18 561 17 212 16 246 16 373 16 172 družbeni 161 112 86 73 63 zasebni 18 400 17 100 16 160 16 300 16 109 Goved 545 276 581 973 565 401 544 273 503 136 družbeni 74 576 83 873 73 861 65 093 45 694 zasebni 470 700 498 100 491 540 479 180 457 442 od teh: krav in brejih junic 244 457 252 659 260 499 263 073 264 318 družbeni +7 157 17 156 16 699 16 323 15 478 zasebni 227 300 235 500 243 800 246 750 248 840 Praši žj 500 068 428 289 452 866 480 294 444 963 družbeni 59 968 61 989 68 966 90 064 85 601 zasebni 440 100 366 300 383 870 390 230 359 362 od teh; Plemenskih svinj 60 156 54 937 53 045 54 855 53 709 družbeni 6 356 5 837 5 445 7 635 7 154 zasebni 53 800 49 100 47 600 47 220 46 555 Število in sestava 51 vi ne po soolu in starosti Število 15.januarja t'sstava - -/ 1965 1966 1967 1968 j 1969 1965 1966 | 1967 1968 1969 nn ji rtheta do 2 leti in nad 51 H5 49 496 48'764 43 868 46 896 100 100 100 100 100 2 leti 10 104 8 731 7 994 7 962 4 636 19,8 17,6 16,4 16,3 9,9 kobile in brejo Srebice 18 561 17 221 16 246 16 373 16 172 36,2 34,8 33,3 33,5 34,5 Eonji in žrebci 22 480 23 544 24 524 24 533 26 088 44,0 47,6 50,3 50,2 55,6 Goved 545 276 581 979 565 401 544 273 503 136 100 100 100 100 100 teleta do 1 leta 158 654 169 675 148 151 135 107 112 536 29,1 29,2 26,2 24,8 22,4 junci in junice 1-2 let 74 911 94 890 89 509 79 383 i63 146 13,7 16,3 15,8 14,6 12,5 junci in junice nad 2 leti 24 906 22 757 24 527 22 246 20 158 4,6 3,9 4,3 4,1 4,0 krave in breje junice 244 457 252 659 260 499 263 073 "64 318 44,8 43,4 46,2 48,3 52,5 biki 2 009 2 143 2 202 3 092 2 391 0,4 0,4 0,4 0,6 0,5 voli 40 339 39 855 39 513 41 372 40 591 3,4 6,8 7,0 7,6 8,1 Prašiči 500 068 428 304 452 866 480 294 444 963 100 100 mo 100 100 prašički do 6 mescev 251 167 194 375 213 858 222 593 217 791 50,2 45,4 47,2 46,4 4£,9 prašički nad 6 mescev 64 047 63 544 59 657 52 630 81 831 12,8 14,8 13,2 13,0 18,4 plemenske svinje 60 156 54 960 53 045 54 855 54 677 12,0 12,8 11,7 11,4 12,3 merjasci 2 940 1 857 2 231 2 196 2 129 0,6 0,4 0,5 0,5 0,5 pitanci 121 758 113 368 12/' 075 139 020 88 535 24,4 26,6 27,4 28,7 19,9 Ovce 36 728 38 706 36 953 35 143 33 590 100 100 100 mo 100 jagnjeta 10 907 10 726 10 940 9 700 10 170 29,7 27,7 29,6 27,6 30,3 plemenske ovce 21 819 23 756 21 870 20 980 19 319 59,3 61,4 59,2 59,7 57,5 odrasle ovce in ovni 4 002 4 224 4 143 4 463 4 101 11,0 10,9 11,2 12,7 12,2 Perutnina 2680 435 2737 810 2994 022 3338 159 3692 652 Prirast živine tisoč ton 1964 1965 1966 1967 1968 Goved 57,4 75,4 70,8 76,4 69,7 družbeni 13,2 14,0 17,4 23,6 11,8 zasebni 44,2 61,4 53,4 52,8 57,9 Prašiči 58,0 53,5 51,1 55,6 55,3 družbeni 9,0 7,9 8,7 10,9 12,2 zasebni 49,0 45,6 42,4 44,7 43,1 Ovce 0,5 0,4 0,4 0,4 0,4 družbeni - - - - - zasebni 0,5 0,4 0,4 0,4 0,4 Perutnina družbeni 3,4 10,8 14,2 16,7 20,9 3,9 6,6 10,4 13,3 17,1 zasebni 3,5 4,2 3,8 3,4 3,8 Količina masa tisoč ton 1964 1965 1966 1967 1968 VSE MESO 71,6 81,7 80,0 93,8 102,9 Goveje meso 30,9 32,2 35,4 42,7 46,7 Svinjsko meso 26,0 31,0 27,3 29,9 29,3 Ovčje meso 0,1 0,1 0,2 0,2 0,2 Meso perutnina 7,3 8,7 11,1 13,1 18,1 Ostalo meso?) 7.3 9,7 6,0 7,9 8,6 1) Pri prirastu perutnine je v družbenem sektorju všteta kooperacija. 2) K "ostalemu mesu" štejemo konjsko meso in vso drobovino. Navedene količine mesa predstavljajo vso proizvodnjo Tesa v naši republiki (všteto je tudi meso Sivine uvožene za zakol iz drugih republik,-zato te količine mesa ne predstavljajo proizvodnje mesa samo domače Sivi ne. Živalska proizvodnja 1964 1965 1966 1967 1968 Družbene kmetijske organizacije Poprečno število molznih krav 15 600 14 838 14 566 13 937 14 006 Količina namolzeneqa mleka (tisoč l) 46 919 45 135 46 894 46 246 43 196 Ptevilo kokoši nesnic 149 778 165 853 161 638 277 929 378 218 Količina znesenih jaic (tisoč) 15 929 28 003 29 538 51 627 54 991 Količine neoprane volne (kq) 225 63 4 4 - Količina natočenega medu (kg) 1 809 7 283 15 275 5 473 7 356 Zasebna kmečka gospodarstva Poprečno število molznih krav 184 134 193 112 210 620 207 270 217 751 Količina namolzenega mleka (tisoč l) 258 500 326 980 355 948 315 670 353 000 Število kokoši nesnic 1 629 850 1 501 690 2 099 880 1 856 500 1 903 734 Koli-ina znesenih jajc (tisoč) 146 687 135 152 209 988 185 600 190 373 Količina neoprane volne (kg) 77 900 73 530 70 000 66 770 63 815 Količina natočenega medu (kg) 640 000 360 000 449 788 644 500 688 018 ZAKOL ŽIVINE V KLAVNICAH levilo zaklane živine v klavnicah Število zaklane živine 1964 1965 1966 1967 1968 Kopitarji 1 853 1 294 2 199 2 725 2 114 Goved 198 685 186 949 220 373 271 584 307 079 teleta 67 709 56 787 77 155 80 467 138 131 mlada goved 57 218 57 008 66 517 99 943 76 494 krave 30 823 25 934 26 243 29 169 31 787 biki 29 780 23 900 35 897 46 994 45 921 vol i 13 155 12 320 14 561 15 011 14 74* Ovce 3 842 4 101 3 760 3 513 4 094 jagnjeta 2 440 2 719 2 160 1 994 2 417 ovce in ovni 1 402 1 382 1 600 1 519 1 677 Prašiči 234 265 286 524 236 189 300 926 327 338 mladi prašički 6 089 9 312 4 354 7 033 5 957 mesnati 216 528 270 224 224 407 286 762 316 494 mastni 8 324 6 989 7 428 7 131 4 887 Perutnina 3 012 265 4 122 539 5 223 359 6 116 711 7 149 122 Teža zaklane živine v klavnicah ?iva teža v t Mrtva teža v t 1964 1965 1966 1967 1968 1964 1965 1966 1967 1968 Kopitarji 514 490 838 1 136 831 263 224 368 552 424 Goved 64 971 63 800 73 384 88 701 89 084 34 549 33 397 38 497 46 728 47 478 teleta 5 951 5 093 6 981 6 743 12 427 3 676 3 110 4 245 4 206 7 884 mlada goved 24 128 23 896 28 489 38 174 31 738 13 034 - 12 728 15 069 20 349 16 901 krave 13 276 11 287 11 665 12 899 13 944 6 207 5 103 5 349 5 897 6 352 biki 13 434 15 671 16 307 20 784 21 151 7 427 8 493 8 825 11 203 11 420 voli 8 183 7 853 9 942 10 101 9 824 4 205 3 963 5 009 5 073 4 921 Ovce 93 101 102 98 104 47 50 50 46 51 jagnjeta 34 40 29 30 35 19 22 16 16 20 ovce in ovni 59 61 73 68 69 28 28 34 30 31 Prači či 23 596 2S 090 24 530 31 439 33 680 16 728 20 212 17 164 22 258 24 177 mladi pračički 481 519 270 381 296 333 289 178 245 191 mesnati 19 041 27 534 23 158 29 965 32 651 15 518 19 221 16 260 21 262 23 511 mastni 1 255 1 037 1 102 1 094 733 877 702 726 750 475 Perutnina 4 145 5 701 7 721 9 637 12 369 3 451 4 587 6 142 7 458 9 476 Poprečna teža živine in klavnost Poprečna živa teža ko Klavnost v Kopitarji 279 379 381 417 393 50,3 45,7 43,9 48,5 50,9 Goved 327 341 333 327 290 53,2 52,3 52,5 52,6 53,3 teleta 88,8 39,6 91,0 84,0 92,0 61,8 61,0 . 62,4 63,4 mlada goved 421 419 428 382 415 54,1 53,2 52,8 53,3 53,3 krave 431 435 444 442 439 46,8 45,2 45,8 45,7 45,5 biki 451 449 454 442 461 55,3 54,2 54,1 53,9 53,9 vol i 622 637 683 673 666 51,4 50,5 50,4 50,2 50,1 Ovce 24 24,5 27,0 28 25,0 50,8 49,8 48,6 47,3 48,6 jagnjeta 14 14,7 14,0 15 14,0 56,0 55,5 54,9 53,4 56,5 ovce in ovni 42 44,0 46,0 46 41,0 47,6 46,0 46,0 44,7 44,7 Prašiči 101 102 104 104 103 70,1 69,5 69,9 70,8 71,8 mladi prašički 53.4 55,7 64,3 54,1 50,0 69,4 55,6 65,9 64,5 64,5 mesnati 104 102 103 104 103 67,3 69,8 70,2 70,9 72,0 mastni 151 148 148 153 150 69,8 67,7 65,9 68,6 64,8 Perutnina 1,4 1,4 2,7 1,6 1,7 83,7 80,5 81,5 77,0 76,6 Oovoz živine za zakol iz drugih republik živa teža v t 1964 i— <_n " 1966 f~ 1967 1968 Konji 136 140 490 706 484 Goved 13 998 12 062 11 222 15 288 15 686 Prači či 9 024 12 502 11 382 12 720 12 943 Ovce 25 18 7 15 19 Perutnina 9 6 72 Oddaja pitane živine z družbenih gospodarstev Število Teža v t 1964 1965 1966 1967 1968 1964 1965 1966 1967 1968 Goved 52 273 52 280 59 712 54 862 52 108 20 809 20 637 24 426 20 552 19 171 teleta do in nad 200 kg 4 810 5 873 5 001 7 696 8 790 1 095 1 522 1 214 1 733 1 966 mlada goved nad 1-2 let 45 181 44 769 53 640 46 405 42 864 18 717 18 343 22 711 18 441 16 983 odrasla goved nad 2 leti 2 282 1 638 1 071 761 454 997 772 501 378 222 Prašiči 77 274 90 732 78 426 78 548 122 401 6 927 8 071 7 156 7 822 11 614 bekoni 73 656 83 042 77 022 75 510 119 256 6 552 7 307 6 998 7 482 11 275 mesnati 2 941 7 386 1 162 2 396 2 336 288 711 114 242 231 pol mastni in mastni 677 304 242 642 809 87 53 44 98 108 Piščanci 2972 503 4271 816 4094 92 0 4 051 34 9 4 4 76 6 36 4 033 5 533 5 860 6 432 7 383 Oddaja pitane živine z zasebnih gospodarstev v proizvodnem sodelovanju Število Teža v t 1964 1965 1966 1967 1968 1964 1965 1966 1967 1968 Goved 36 A 86 37 483 43 750 51 093 45 829 16 316 15 743 17 591 19 683 16 466 teleta do in nad 200 kg 1 509 3 991 6 730 15 517 17 303 353 862 1 310 4 047 3 883 mlada goved nad 1-2 let 27 876 28 484 33 828 32 283 26 377 12 334 12 262 14 549 13 962 11 443 odrasla goved nad 2 leti 7 111 5 068 3 192 3 293 2 149 3 629 2 619 1 731 1 674 1 140 Prašiči 56 371 49 845 31 359 48 189 42 354 5 711 5 531 2 965 4 876 4 126 bekoni 20 275 14 821 8 963 15 848 19 195 1 958 2 130 842 1 544 1 775 mesnati 33 604 32 750 21 251 26 513 15 199 3 487 3 175 2 nos 2 716 1 529 pol mastni in mastni 2 492 2 274 1 145 5 828 7 960 266 224 117 616 822 Piščanci 235 957 1289 164 3393 500 5212 131 5940 413 217 1 770 4 636 6 957 9 560 Živina v pitališčih družbenih kmetijskih organizacij ob koncu leta Goved teleta do in nad 200 kg mlada goved odrasla goved Praši 21 bekoni mesnati mastni in pol mastni 1964 1965 l 1966 1967 1968 45 511 51 053 37 718 35 392 19 317 14 159 12 436 14 671 15 045 7 810 30 486 37 912 22 762 19 945 11 228 866 705 285 402 279 42 902 42 574 41 142 59 911 55 865 41 996 41 922 40 305 58 750 55 067 591 410 650 937 647 315 242 187 224 161 % Ulov morskih rib, rakov in Školjk 196« 1965 1966 1967 1968 196« 1965 1966 1967 1968 količina q sestava % (ves ulov * 100) VES ULOV 2« 7«6 23 86« 26 86 0 33 3« 7 2« 9«2 100 100 100 100 100 plave ribe 22 «06 21 «3« 2« «20 29 990 23 100 90,5 89,8 91,0 89,9 92,6 druge ribe 2 092 2 12« 2 1«0 3 079 1 633 8,5 8,9 8,0 9,3 6,5 raki in druqi qlavonožci 2«8 30« 300 278 205 1,0 1,3 1,0 0,8 0,8 školjke - 2 - - « - - - - 0,1 Ulov po sektorjih lastništva Količina 9 Sestava % (vsi sektorji ■ 100) Družbeni 23 906 22 99« 25 800 32 187 2« 2«8 96,6 96,3 96,2 96,5 97,2 Zasebni 8«0 870 1 060 1 159 69« 3,« 3,7 3,8 3,5 2,8 Ulov sladkovodnih rib in rakov 196« 1965 1966 1967 1968 196« 1965 1966 1967 1968 količina 9 sestava % VES ULOV 2 106 1 630 2 388 2 736 3 638 100 100 100 100 100 ribe 2 057 1 576 2 326 2 669 3 590 9?,7 96,7 97.« 97,6 98,7 raki «9 5« 62 67 «8 2,3 3,3 2,6 2,« 1,3 Ulov sladkovodnih rib po sektorjih lastništva Količina q Sestava t.(vsi sektorji-100) Družbeni 1 035 560 786 861 1 308 «9,1 3«,3 33,8 32,3 36.« Zasebni 1 071 1 070 1 5«0 1 808 2 282 50,9 65,7 66,2 67,7 63,6 Prodaja nekaterih pridelkov z družbenih gospodarstev koli Sina 1964 1965 1966 1967 1968 Žita pšenica in rž t 7 681 6 987 13 395 17 651 12 890 ješmen t 987 1 519 2 633 1 001 1 315 oves t 1 230 840 1 054 1 496 862 koruza t 2 906 572 877 4 847 7 416 Vrtnine fižol olušSen t 7 11 Tl 76 56 krompir t 13 740 8 595 12 056 9 512 9 534 zelje t 1 505 1 173 1 231 1 214 1 074 Industrijske rastline hmelj t 1 326 1 098 1 560 1 671 1 559 Sadje jabolka (namizna in za predelavo) t 4 623 1 334 5 252 5 466 7 626 hruške t 1 168 427 995 1 586 grozdje (namizno in za predelavo) t 5 401 3 157 2 165 3 531 3 120 slive sveže t 381 279 245 69 162 šešnje in višnje t 18 8 10 9 8 marelice in breskve t 2 037 1 658 2 331 1 921 2 421 Vino hi 104 510 130 994 115 731 55 678 52 728 Živina^^ pitani prašiš! t 51 78 104 252 548 mesnati praši Si t 6 961 8 058 7 085 8 278 11 569 klavna goved t 22 156 25 097 26 169 22 066 19 466 perutnina t 3 704 5 759 7 243 7 245 10 202 Jajca,mleko,mlešni izdelki jajca tisoš kosov 18 107 13 855 14 766 23 444 31 216 sveže mleko tisoš T 39 892 38 670 43 103 38 786 38 419 maslo q 473 384 279 192 1 352 sir g 1 691 1 427 1 801 1 175 1 535 1) Pri prodaji in odkupu ni Šteta plemenska živina, h klavni oovedi prišteta tudi teleta. Odkup nekaterih pridelkov od zasebnih proizvajalcev koli Ji na 1964 1965 1966 1967 1968 Ži la pšenica t 2 277 1 430 2 553 3 045 3 123 ječmen t 29 45 7 59 .0 oves t 209 53 56 73 42 koruza t 720 978 1 056 1 011 623 'Vrtnine fižol oluščen t 527 617 470 422 625 krompir t 55 936 28 520 32 985 27 336 29 253 zelje t 2 116 1 944 1 685 1 576 2 774 Industrijske rastline hmelj t 2 862 1 222 1 225 1 066 1 008 Sadje jabolka (namizna in za predelavo) t 11 800 6 198 6 375 6 370 5 750 hruške t 2 304 598 893 898 • • • grozdje (namizno in za predelavo) t 6 537 1 712 425 3 509 4 671 slive sveže t 489 653 403 217 1 573 češnje in višnje t 2 080 1 127 1 977 1 697 1 623 marelice in breskve t 1 575 833 844 797 697 Vino hi 65 631 55 045 40 455 45 656 45 668 Živina pitani prašiči t 871 319 373 446 1 744 mesnati prašiči t 7 283 6 658 4 181 5 671 5 225 klavna qoved t 40 908 40 919 53 899 46 137 40 363 ostala živina t 2 427 17 12 262 1 730 perutnina t 43 150 497 1 624 2 546 Jajca,mleko in mlečni izdelki jajca tisoč kosov 13 836 13 926 12 229 9 181 8 585 sveže mleko tisoč 1 40 793 49 228 66 220 71 838 81 284 maslo g 108 78 44 36 42 sir g 232 74 57 25 • • • drugi mlečni izdelki g 973 118 95 678 586 PREGLED VAŽNEJŠIH KAZALNIKOV ZA LFTO 1968 Površine in posevki v letu 1968 ha SR Slovenija Družbeni sektor Zasebni sektor ZEMJIŠKE KATEGORIJE Vsa površina 2 025 285 632 167 1 393 118 Njive in vrtovi 280 275 25 7C6 254 569 Sadovnjaki 35 850 5 468 30 382 Vinogradi 20 399 3133 17 266 Travniki 307 957 45 498 262 459 Pašniki in planine 288 9A5 86 047 202 898 Ribniki 398 290 108 Trstičja in močvirja 3 611 2 784 827 Gozdna zemljišča 960 035 365 907 594 128 Nerodovitno 127 815 97 334 30 481 POVRŠINE PO UPORABNOSTI Vsa 2 025 285 632 167 1 393 118 Obdelovalna 644 A 81 79 805 564 676 Kmetijska 937 435 168 926 768 509 Rodovitna 1 897 470 534 833 1 362 637 SKUPINE NJIVSKIH POSEVKOV Ži ta 142 558 12 614 129 944 Industrijske rastline 3 872 1 680 2 192 Vrtnine 58 410 1 242 57 168 Krmske rastline 68 786 7 6101 61 185 NASADI IN NEOBDELANE NJIVE Vsi 5 635 1 555 4 080 Drevesnice, trsnice, matičnjaki in vrbišča 346 227 119 irznina 2 586 661 1 925 Neobdelane in druge njive 2 703 667 2 036 Posejane (požete) površine in pridelki Zasebni sektor Družbeni sektor površina v ha pridelek q površina v ha pridelek g posejana požeta ves na ha posejana požeta ves na ha Pšenica vsa 51 247 51 247 1 081 723 21,1 6 A33 6 433 227 216 35,3 pšenica bogatorodne sorte 35 890 35 890 821 994 22,9 6 427 6 427 227 088 35,3 pšenica ostale sorte 15 357 15 357 259 729 16,9 6 6 128 21,3 Rž 11 311 11 311 186 487 16,5 164 164 3 454 21.1 Ječmen 11 557 11 557 200 227 17,3 1 394 1 394 37 245 26.7 ječmen ozimni 8 730 8 730 .33 845 17,6 160 160 3 959 24,1 ječmen jari 2 827 2 827 46 382 16,A 1 234 1 234 33 286 26,9 Soržica 1 447 1 AA7 24 485 16,9 - - . - Oves 11 131 11 131 173 157 15,6 757 757 15 996 21,1 Pira A A 72 18,0 - - - - Proso-glavni posevek 783 644 7 019 10,9 88 88 1 763 20,0 Proso-strniščni posevek 2 458 2 458 28 156 11,5 275 275 2 869 10,4 Ajda-glavni posevek 226 209 1 761 8,4 - - - - Ajda-strniščni posevek 6 022 6 022 45 256 7,5 35 35 239 6,8 Koruza-glavni posevek 42 149 42 149 1 313 A52 31,2 3 792 3 792 218 988 57,8 hibridna-zrnje 21 853 21 853 781 546 35,8 3 791 3 791 218 970 57,8 ostale sorte 20 296 20 296 531 906 26,2 1 1 18 18,0 Koruza-strniščni posevek 74 74 3 632 49,1 • - - - Lan 39 36 999 27,8 - - - - Konoplja za vlakno n 14 518 34,5 - - - - Konoplja za seme 1 1 30 30,0 10 10 50 50,0 Sladkorna pesa 18 18 A 550 252,8 - - - - Cikorija - - - - - - - - Hmelj-stari nasad 962 960 11 7A8 12,2 1 293 1 293 18 027 18,9 Hmelj-novi nasad 69 69 1A 7 2.1 175 175 573 3,3 Sončnice-glavni posevek 164 164 1 671 9.1 - - - - Sončnico-vmesni posevek A b39 4 639 12 692 2.7 - - - - Soja 1 1 22 22,0 - - - - Mak 15 15 A5 3,0 - - - - Sirek 19 19 1 7A3 91,7 3 3 Posejane (pospravljene) površine in pridelki (nadaljevanje) 1 470 490,0,' 7asebni sektor Družbeni sektor pospravi jena ' pridelek g pospravi jena pridelek q površina ha ves na ha površina ha ves na ha Krompir-glavni posevek 47 524 6 315 946 132,9 854 171 652 201,0 Krompir-vmesrii posevek '318 23 200 73,0 - - - fižol-zrnje-nlavni posovck 1 216 14 «53 12,3 8 47 5,9 Fržol-zrn je-vmesni posevek 29 242 5? 411 1,8 78 1 285 16,5 Crah-zrnje 145 1 951 8.7 1 - - Vrtno korenje 41 2 37 164 90,3 5 559 111,8 Paradižnik-glavni posevek 936 109 086 116,9 14 2 395 171,1 Paradižnik-vmesni posevek 10 860 8b,o - - - Zelje in ohrovt-alavni posevek Zelje in ohrovt-naknadni 2 564 493 396 192,4 42 7 274 173,2 in strniščni 973 154 287 158,6 11 3 610 328,2 Paprika 287 14 800 51,6 -• 510 72,9 Posejane (pospravljene) površine in pridelki (nadaljevanje) Zasebni sektor Družbeni sektor pospravi jena pridelek g pospravi jena pridelek g površina ha ves na ha površina ha ves na ha Dinje in lubenice n 732 52,3 _ . Čebula 1 037 104 532 100,8 14 990 70,7 Česen Črna detelja-seno(glavni 354 19 957 56,4 1 20 20,0 posevek) 24 393 1 168 208 47,9 957 64 313 67,2 Črna detelja-seno(podsevek) 11 132 176 675 15,9 585 14 205 24,9 tucerna-seno(glavni posevek) 16 667 899 972 54,0 1 169 75 637 64,7 Lucerna-seno(podsevek) Mešanice trav in stročnic 4 039 75 233 18,6 25 390 15,6 (glavni posevek) Mešanice trav in stročnic 4 543 224 527 49,4 1 478 114 995 77,8 (podsevek) 2 132 45 498 21,3 145 5 043 34,8 Druge detelje 623 26 942 43,2 178 9 926 55,8 Mešanice stročnic in žit 565 28 539 50,5 99 34 265 346,1 Kritiška pesa(glavni posevek) 7 310 1 673 904 229,0 9 1 270 141,1 Krmska pesa(naknadni posevek) 3 033 539 865 178,0 . . Krnsko korenje(glavni posevek) 2 413 375 759 155,7 1 70 70,0 Krnsko korenjo(podsevek) 5 959 703 561 120,1 - - - Grašiča 405 15 119 37,3 103 9 220 89,5 Si 1a?na koruza in pitnik (glavni posevek) 2 646 663 317 250,7 2 146 960 668 447,7 Pitnik(strni?rni posevek) 3 139 497 067 158,4 54 11 680 216,3 Repa strniščna 12 364 2 466 051 199,5 6 1 360 226,7 Travišča Zasebni sektor Družbeni sektor pokošeno pridelek g pokošeno pride! ek j ha ves na ha ha ves na ha 1 ravni ki-seno 263 804 7 533 624 28,6 28 354 897 979 31,7 Oašniki-seno ' 205 084 1 987 401 9,7 25 574 268 212 10,5 Ledine in trznine 2 06 8 23 601 11,4 661 2 479 3,8 Radovnjaki-seno 29 714 605 337 20,4 4 809 45 182 9,4 Neobdelane njive 2 999 31 154 10,4 1 180 4 547 3,9 Reorganizirani družbeni sektor Vsi sektorji Travniki > 14 437 114 000 7,9 306 595 8 545 603 27,9 Pašniki-seno 54 073 259 334 4,8 284 731 2 514 947 8,8 Ledine in trznine - • 2 729 26 080 9,6 Sadovn jaki-seno 240 910 3,8 34 763 651 429 18,7 Neobdelane njive * - - 4 179 35 701 8,5 1) Pa^a je preračunana v seno. Drevesa in pridelek sadja Zasebn sektor Družbeni sektor število dreves pridelek število dreves pridelek vseh rodnih ves q na rodno drevo kn vseh rodnih ves q na rodno drevo kg Jabolka 3 357 551 2 762 400 455 486 16,5 777 848 378 221 96 009 25,4 Hruške 898 659 743 353 129 852 17,5 370 490 246 066 28 088 11,4 Kutine 9 576 8 274 557 6,7 950 50 - - Češplje in slive 1 133 076 944 981 134 013 14,2 14 394 12 495 2 842 22,7 Mandel j ni 10 234 9 441 498 5,3 - - - - Marelice 44 165 37 155 5 049 13,6 2 179 2 005 213 10,6 Breskve 339 947 254 143 29 533 11,6 237 527 188 357 28 542 15,2 Orehi 248 133 202 578 14 244 7,0 824 515 33 6,A Čeznje 381 994 332 346 51 653 15,5 1 944 680 131 19,3 Višnje 34 860 29 902 2 068 6,9 11 613 6 816 502 7,4 Fige 40 605 38 750 2 505 6,5 31 31 2 6,5 Ojjke 67 900 62 400 2 932 A,7 2 510 2 490 14 0,6 Kakiji 14 907 12 610 2 825 22,4 612 612 232 37,9 Pridelek sadja s plantažnih sadovnjakov Površina rodnih sadovnjakov ha Pri delek-q ves na 1 ha rodne površine Družbena gospodarstva Jabolka 1 307 55 711 42,6 Hruške 222 26 942 121,4 Breskve 365 27 511 75,4 Slive 31 1 469 47,3 Zasebna kmexka gospodarstva Jabolka 221 9 647 43,7 Hruške 46 3 664 79,7 Breskve 134 11 489 85,7 Slive g 334 37,1 Površina in pridelek jagodičevja Zasebni sektor Družbeni sektor pospravljena (obrana ) površina ha pridelek g pospravi jena (obrana) površina ha pridelek g ves na ha ves na ha Maline 20 373 18,7 Ribez in kosmulja 473 10 063 21,3 150 2 945 19,6 Jagode H5 4 588 31,6 9 382 42,4 Površina vinogradov, število trt in pridelek grozdja Rodni in nerodni vinograd Rodni vinogradi površina ha število površina ha število pridelek grozdja trt (tisoči) trt (tisoči) ves g na ha q na rodno trto kg Vsi sektorji VSI VIMOORADl 20 399 100 793 18 494 93 505 730 118 39,5 0,78 Žlahtna trta(cepijena ) 16 491 75 783 14 820 69 578 574 461 38,8 0,83 Samorodnice(hibridi) 3 908 25 010 3 674 23 927 155 657 42,4 0,65 Brajde in latniki - - 2 553 60 785 - 2,38 Zasebni sektor VSI VINOGRADI 1 7 266 92 039 16 014 85 811 592 113 37,0 0,69 Žlahtna trta(cepi jena 13 361 67 042 12 343 61 897 436 602 35,4 0,71 Samorodnice(hibridi) 3 905 24 997 3 671 23 914 155 511 42,4 0,65 Brajde in latniki - - 2 544 60 640 - 2,38 Družbeni sektor VSI VINOGRADI 3 133 8 754 2 480 7 693 138 005 55,6 1,79 Žlahtna trta(cepljena 3 130 8 741 2 477 7 681 137 859 55,7 1,79 Samorodnire(hibridi) 3 13 3 12 146 48,7 1,16 Brajde in latniki - - - 9 145 - 1,61 Pridelek s plantažnih vinogradov Površina rodnih vinogradov ha Pridelek q ves na ha VSI SEKTORJI 2 668 156 922 58,8 Družbena gospodarstva 2 145 120 023 56,0 Zasebna kmečka gospodarstva 523 36 899 70,6 Sektor SR Sloveni ia družbeni zasebni Suhe slive q 2 081 2 081 _ drugo suho sadje q 3 284 3 284 - Pekmez in marmelada iz sliv q 3 803 3 803 iz drugega sadja q 2 405 2 405 - Slivovka hi 10 555 10 534 21 Sadno žganje hi 4 490 4 487 3 Sadni sokovi hi 2 021 1 997 24 Sadjevec (jabolčnik) hi 168 832 165 596 3 236 Olivno olje hi 519 517 2 Oljne tropine q 1 286 1 284 2 Suhe fige q 60 60 - domača predelava grozdja PREDELAVA GR07DIA Z VINOGRADOV Predelano grozdja q 630 810 124 191 506 619 Dobljeno vina hi 435 636 91 066 344 570 Izkoristek v % 69,0 72,7 68,1 Dobljeno žqanja hi 4 410 167 4 243 PREDELAVA GROZDJA Z BRAJD IN LATNIK0V Predelano nrozdja v q 53 828 145 53 683 Dobljeno vina v hi 35 620 94 35 526 Izkoristek v % 65,5 64,1 65,5 ŠTEVILO ŽIVINE V LETU 1968 Vsi sektorji Družbeni (31.12.1968) Zasebni (15.1.1968) KONJI A6 896 323 A6 -573 Žrebeta in mladi konji nad 2 leti A 636 89 A 5A7 Kobile in breje žrebice 16 172 63 16 109 Žrebci za pleme,žrebci za delo in kastrati 26 088 171 25 917 GOVED 503 136 A5 69A A57 AA2 Teleta do 6 mescev 56 650 7 2A2 A9 A08 Mlada goved od 6 mescev do 1 leta 55 886 9 538 A6 3A8 od 1 do 2 let 63 H 6 12 A9A 50 652 nad 2 leti 20 158 662 19 A96 Krave 250 308 1A 071 236 237 Breje junice U 010 1 A07 12 603 Biki za pleme 2 391 227 2 16A Vol i A0 591 57 A0 53A PRAŠIČI AAA 963 85 601 359 362 Pujski do 2 mescev 5A A02 12 252 A2 150 od 2 do 6 mescev 163 389 38 A 89 12A 900 Mladi prašički nad 6 mescev 81 831 21 63A 60 197 Plemenske svinje in breje mlade svinje 5A 677 8 122 A6 555 Merjasci za pleme 2 129 257 1 872 Prašiči v pitanju 88 535 A 8A7 83 698 VSE OVCE 33 590 3 33 587 Jagnjeta in mlade ovce do 1 leta 10 170 10 170 Plemenske ovce 19 319 - 19 319 Ovni in jalove ovce A 101 3 A 098 PERUTNINA 3 692 652 1 577 392 2 115 260 Panji s čebelami 63 920 1 305 62 615 Število živine po vrstah družbenih gospodarstev (31.12.1968) Ves družbeni sektor Posestva, farme, kombinati Kmečke delovne zadrune Kmetijske zadruge Druga gospodarstva GOVED A5 69A 33 220 5 11 625 8AA Teleta do 6 mescev Mlada goved 7 2A2 5 162 - 1 981 99 od 6 mescev do 1 leta 9 538 6 360 1 3 132 A5 od 1 do 2 let 12 A9A 10 796 • 1 610 88 nad 2 leti 662 192 . A38 32 Krave 1A 071 9 655 2 A 033 381 Breje junice 1 A07 969 . A 02 36 Biki za pleme 227 61 - 9 157 Voli 53 25 2 20 6 PRAŠIČI Pujski 85 601 83 9A8 - 237 1 A16 do 2 mescev 12 252 11 991 • 92 169 od 2 do 6 mescev 3* A89 37 758 _ 113 618 Mladi prašiči nad 6 mescev 21 63A 21 3AA - _ 290 Plemenske s vinie in breie mlade svinje 8 122 8 001 . 17 10A Merjasci za pleme 257 231 - 15 11 Prašiči v pitanju A 8A7 A 623 - - 22A Število 15.1.1968 Prireja Nakup Prodaja Zakol pri posnodar-stvih Poni n 'davilo 15.1.1969 GOVED Vsi sektorji 544 273 205 816 72 231 303 838 4 514 10 832 503 136 družbeni 65 093 13 666 41 995 72 891 393 1 776 45 694 zasebni 479 180 192 150 30 236 230 947 4 121 9 056 457 442 PRAŠIČI Vsi sektorji 480 294 497 290 209 917 427 478 246 493 68 567 444 963 družbeni 90 064 148 500 13 903 132 904 5 212 28 750 85 601 zasebni 390 230 348 790 196 014 294 574 241 281 39 817 359 362 OVCE Vsi sektorji 35 143 1 7 895 2 489 9 667 10 211 2 059 33 590 družbeni 3 - - - - - 3 zasebni 35 140 17 895 2 489 9 667 10 211 2 059 33 587 Bilanca qovedi in prašičev pri kmetijskih posestvih, farmah, kombinatih v letu 1968 Goved Prašiči število teža v t število teža v t Število 1.1.1968 44 127 14 473 85 952 4 629 Rojeni v letu 1968 9 439 - 146 776 - Nakup 34 298 6 355 12 568 316 Prodaja 53 167 1 7 830 129 191 12 109 Zakol na gospodarstvih 241 76 3 636 259 Pogin 1 236 - 28 521 - Število 31.12.1968 33 220 11 795 83 948 4 008 v din Prodaja z družbenih Odkup od zasebnih gospodarstev proizvajalcev Žita Pšenica in rž (q) 90,70 87,52 Ječmen (q) 93,29 • • • Oves (q) 88,58 89,05 Koruza (q) 71,67 71,98 Vrtnine Fižol oluščen (kg) 3,61 3,29 Krompir (kg) 0,61 0,58 Zelje presno (kg) 0,43 0,29 Industrijske rastiine Hmelj (kg) 20,50 11,75 ladje Jabolka namizna (kg) 1,13 0,67 Jabolka za predelavo (kg) 0,25 0,22 Grozdje namizno (kg) 1,74 1,61 Grozdje za predelavo (kg) 1,87 1,53 Slive sveže namizne (kg) 0,48 0,35 Češnje in višnje (kg) 1,56 1,50 Marelice in breskve (kq) 1,98 1.« Vino (1) 4,50 2,50 Živina Teleta (kg), v Iliada goved (kg) Odrasla goved^' (kg) 7,60 6,84 6,38 5,25 5,56 4,51 Pujski za zakol (kg) 5,51 5,68 Mesnate (ko) 5,86 5,16 Pol mastne in mastne 5,58 5,29 Piščanci (brojler)1) (kg) 8,09 6,17 Druga perutnina (kg) 7,41 7,90 Jajca,mleko in mlečni Izdelki Jajca (kos) 0,53 0,31 Sveže mleko (1) 1,15 0,93 Maslo (kg) 17,01 14,48 1) Upoštevana je pitana 2) Upoštevana je goved in nepitana mlada goved. , II, III vrste in druga klavna goved. Izvoz Uvoz t tiso? din t tiso? din Pšenica _ _ Jermen in pivovarniški ječmen 340 272 - - !cno,lucern3,frna detelja 853 348 - - Koruza 275 280 53 142 Hmel j 2 477 57 528 - - Krompir 148 80 354 391 Fižol v zrnju 22 86 2 5 Fižol v strokih 32 80 - . Sveže zelje - - 5 3 Jabolka - - 2 397 3 210 Hruške 1 1 1 509 2 577 Sl i ve 594 514 . _ Češnje 87 140 - - Marelice in breskve 150 141 - _ Grozdje 237 217 - - Jagode - - 166 374 Maline - - 49 172 Ribezel j Vi no 317 1 811 - - navadno 606 1 300 - - kvalitetro 8 016 24 496 . dezertnc 151 819 16 182 drugo 8 28 - - Pri uvoženi kolixini pšenice v SFRJ podatki niso razvrščeni po republikah. Izvoz in uvoz živine,mesa in važnejših živalskih proizvodov v letu 1968 Izvoz Uvoz količina vrednost v količina vrednost v v t tiso* din v t tisoč din Živina za klanje Goved krave 214 1 187 - - biki 44 287 - - voli 1 173 6 429 - - mlada goved 4 841 31 982 - - teleta 4 062 37 444 - - Prašiči mesnati 74 372 - - mastni - - - - Ovce 4 36 . Konji 6 202 32 694 - - Perutnina 73 427 - - Živina za plene krave - - 127 163 praši ?i 9 140 10 192 ovce - - Izvoz Uvoz količina v t vrednost v tisoč din količina v t vrednost v tisoč din Meso goveje 8 109 90 207 • • telečje 896 12 454 - - svinjsko' z mastnimi deli n 115 17 139 svinjsko brez mastnih delov 34 538 - - mesnatih prašičev 763 9 193 283 234 perutnine - - - - konjsko 230 1 988 - - drobovine 60 636 - - Mleko 7 421 6 668 „ Jajca 60 917 95 854 Med 305 2 338 311 1 911 Sladkovodne ribe 11 167 - - Mast - - 657 1 703 PROIZVODNO SODELOVANJE DRUŽBENIH KMETIJSKIH ORGANIZACIJ Z ZASEBNIMI KMETI V LETU 1968 Opravljena dela zasebnim kmetom v letu 1968 Vsa Po pogodbi Brez pooodbe Navadno oranje ha 14 584 5 805 8 779 Preoravanje strnišč H 1 463 175 1 288 Globoko oranje n 3 110 1 106 2 004 Setev poljščin n 1 756 806 950 Sadi tev n 118 98 20 Saditev vinonradov n 35 20 15 Valjanje posevkov N 148 38 110 Škropljenje sadnega drevja tisoč kosov 294 56 238 Škropljenje vinogradov ha 18 18 kropljenje in zapraševanje gozdov « 3 994 1 534 2 460 Žetev brez kombajnov n 28 15 13 Žetev in mlačev s kombajni n 3 752 1 002 2 750 Namlačeno zrnje s kombajni g 82 880 20 327 62 553 Namlačeno zrnje z mlatilnicami " 74 047 16 756 57 281 Čiščenje semen n 2 891 545 2 346 Vsa Po pogodbi Brez pogodb Plenica za seme q 9 083 4 224 4 059 Koruza za seme q 2 719 1 443 1 276 Seme sladkorne pese q 9 ~ g Sadna drevesca tiso? kosov 75 11 6*» Trsne cepljenke tisoč kosov 572 212 359 Umetna gnojila ton 56 760 27 446 29 314 Površine in pridelki važnejših poeevkov v proizvodnem sodelovanju po pogodbah z zasebnimi kmeti v letu 1966 Požeto ha Pridelek q ves na ha Pšenica vsa 7 565 211 001 27,9 bogatorodne sorte 6 834 196 038 28,7 druge sorie 731 14 963 20,5 Ječmen 633 13 380 21,1 Oves 417 7 711 18,5 Koruza vsa 7 064 372 895 52,8 hibridna 6 382 349 013 54,7 druge sorte 682 23 882 35,0 Hmel j 1 099 12 344 11,2 Krompir 5 761 910 430 158,0 Lucerna 1 346 78 406 58,3 Trna detelja 1 930 109 493 56,7 Pregled številčnega stanja živine, sadnega drevja in vinske trte ter kmetijskega orodja in strojev (Rezultati popisa z dne 1. decembra 19^5) Izd. SU Slov. 75 strani Popis zemljišč LR Slovenije leta 1947, Izd. ZSE LRS 131 strani Popis zemljišč iz leta 1947, 149 strani Rezultati popisa kmetijskih strojev in priprav PO-12 po stanju na dan 1.V111.1948, izd. SU Slov. 66 strani Številčno stanje in pridelek sadnega drevja in vinogradov PO-8 po stanju na dan 15.XI 1.1949.Izd.SU.Slov.143 strani Letni pregled o enotah socialističnega sektorja v kmetijstvu 1950. Izd. ZSE LRS, 63 strani tevilčno stanje in pridelek sadnega drevja in vinonradov leta 1950. Podatki osnovne kmetijske statistične službe PO-3 po stanju 20.XI.1950. Izd. ZSE LRS 62 strani Tabele pridelek kasnih sadežev in stanje živine v LRS 1946 leta. Izd. SU Slov. 53 strani Tabelarni pregled vseh njivskih kultur v LRS in stanje živine v letu 1947 Izd. SU Slov. 87 strani Tabelarni pregled vseh njivskih kultur v LR Sloveniji v letu 1948 tevilčno stanje zemljiških gospodarstev po velikostnih skupinah z ozirom na popis iz leta 1947, Izd. SU Slov. 14 strani Površine kulturnih kategorij rastlinskih skupin in posameznih sadežev po stanju na dan 31.V.1948. Izd. SU Slov. 37 strani Pridelek kasnih sadežev PO-7 - 1948. Izd. SU Slov. 73 strani Posejane in požete površine ter pridelek ranih posevkov P0-4 po stanju na dan 5.VI 11.1949. Izd. SU Slov,70 strani Površine naknadnih in strni?~nih posevkov PO-5 po stanju na dan 31.VII1.1949. Izd. SU Slov. 50 strani Površine kulturnih kategorij rastlinskih skupin in posameznih sadežev P0-2 po stanju na dan 31.V.1949. Izd. SU Slov. 173 strani Površine in pridelek kasnih sadežev P0-7 po stanju na dan 10.XI.1949. Izd. SU Slov. 144 strani Površine in pridelek kasnih sadežev P0-7 po stanju na dan 20.X.1950. Izd. SU Slov. 40 strani Površine naknadnih in strniščnih posevkov PO-5 po stanju na dan 10. IX.1950. Izd. SU Slov. 60 strani Površne zemljiških kategorij rastlinskih skupin in nosameznih posevkov v letu 1951. Podatki osnovne kmetijske statistične službe P0-2 po okrajih in sektorjih lastništva po stanju 31.V.1951. Izd. ZSE LRS 144 strani Pridelki ranih posevkov P0-4 oo staniu na dan 25. VII. 1950. Izd. SU Slov. 50 strani Pridelki ranih posevkov v letu 1951. Podatki osnovneoa kmetijske statistične službe PO-4 po stanju 25. julija 1951. Izd. ZSE LRS 62 strani Površine in pridelki poznih naknadnih in strniščnih posevkov v letu 1951. Podatki osnovne kmetijske statistične službe P0-7 po staniu 1. novembra 1951. Izd. ZSE LRS 36 strani Površine zemljiških kategorij, rastlinskih skupin in posameznih posevkov v letu 1952. Podatki osnovne kmetijske statistične službe P0-2 po stanju dne 10. junija 1952. Izd. ZSE LRS 84 strani Pridelki ranih oosevkov v letu 1952. Podatki osnovne kmetijske statistične službe PO-4, po stanju dne 31. julija 1952. Izd. ZSE LRS 51 strani. Pridelek in površine poznih, neknadnih in strniščnih nosevkov v letu 1952.ZSE LRS 67 strani Površine zemljiških kateoori j, rastlinskih skupin in posevkov v letu 1953. Podatki osnovne kmetijske statistične službe 0-2, po stanju 31.V.1953. Izd. ZSE LRS, 61 strani Pridelek poznih posevkov v letu 1953 površine, hektarski in skupni pridelek glavnih strni?5nih in vmesnih posevkov ter strnišč po okrajih 1953. Izd. ZSE LRS, 71 strani Pridelek ranih posevkov v letu 1953. Podatki osnovne kmetijske statistične službe PO-4, po stanju 1. avousta 1953. Izd. ZSE LRS 41 strani Površine zemljiških kategorij, rastlinskih skupin in posevkov v letu 1954. Izd. ZSE LRS 65 strani Pridelki zqodnjih posevkov v letu 1954. Izd. ZSE LRS 46 strani Številčno stanje sadnega drevja in pridelek zgodnjega in poznega sadja v letu 1951. Podatki nsriovne kmetijske statistične slufbe PO-8 po stanju 15. julija in 20. nov. 1951. Izd. ZSE LRS 36 strani Sidjarsb proizvodnja leta 1952. Podatki osnovne kmetijske statistične službe PO-8, po stanju 25. Vil. 1152. Izd. ZSE LRS 37 strani Pridelek In predelava sadia v letu 1953. Izd. ZSE LRS 39 strani Zadružništvo LR Slovenije v letih 1951 in 1952. Izd. ZSE LRS, 113 strani Letni preqled zadružništva za leto 1947. Izd. SU Slov. 7 strani Posejane površine jesenska setve v letu 1954-1955. Stat.grad. št. 4 Pridelek grozdja in vina v letu 1954. Stat. grad. št. 5 Pridelek poznih posevkov v letu 1954. Stat.grad. št. 2 Števi 1 o dreves, proizvodnja in predelava, sadja v letu 1954. Stat. qrad. št. 3. Osnovni statistični podatki po občinah LR Slovenije 1956, Ljubljana, ZS, SRS 1957 Osnovni statistični podatki po občinah LR Slovenije 1958, Ljubljana, ZS SRS 1959 Statistični podatki po občinah LR Slownije 1959, III. zvezek, kmetijstvo Statistični podatki po občinah SR Slovenije 1960, lil. zvezek kmetijstvo, gozdarstvo Statistični podatki po občinah SRS 1961, III. zvezek kmetijstvo, qozdarstvo Statistični podatki po občinah SRS 1962, III. zvezek kmetijstvo, gozdarstvo Statistični podatki po občinah SRS 1963, III. zvezek (kmetijstvo, gozdarstvo) Statistični podatki po občinah SRS 1964, IV. zvezek - kmetijstvo,gozdarstvo Statistični podatki po občinah SRS 1965, IX. zvezek: Kmetijstvo, qozdarstvo Statistični podatki po občinah SRS 1966, Vlil. zvezek: Kmetijstvo, gozdarstvo Statistični podatki po občinah SRS 1967, Vlil. zvezek: Kmetijstvo, gozdarstvo Krmska bilanca v SR Sloveniji 1953, Izd. ZSE LRS Kmetijstvo LR Slovenije v luči statistike 1953, Ljubljana, ZSE LRS 1953 Statistična dokumentacija "Statistični pregled 10 letnega razvoja LR Slovenijo KMETIJSTVO* '1947-1956, Ljubljana, ZS LRS 1959 Letni pregled kmetijstva za leto 1947 Kmetijstvo leta 1949 v LRS, Ljubljana, Planska komisija 1950 Kmetijstvo LRS 1950, Ljubljana, Planska komisija LRS 1951 KMETIJSTVO - pregled za leto 1951 za LRS, Ljubljana, ZSE LRS 1952 Letni pregled kmetijstva LRS 1952, Ljubljana, ZSE LRS 1953 Letni pregled kmetijstva LRS 1954, Ljubljana, ZS LRS 1955 Letni pregled kmetijstva 1955 za LRS, Ljubljana, ZS LRS 1956 Letni pregled kmetijstva LRS 1956, Ljubljana, ZS LRS 1957 Letni pregled kmetijstva 1957, Ljubljana, ZS LRS 1957 Letni pregled kmetijstva 1958, Ljubljana, ZS LRS I960 Statistično gradivo: "Letni pregled kmetijstva 1959 in 1960", Ljubljana, ZS LRS 1962 Statistično oradivo SR Slovenije št. 4: "LETNI PREGLED KMETIJSTVA 1961", Ljubljana, ZS SRS 1963 Statistično gradivo SR Slovenije št. 13 "LETNI PREGLED KMETIJSTVA 1962", Ljubljana, ZS SRS 1964 Statistično gradivo SR Slovenije št. 2/1965; "LETNI PREGLED KMETIJSTVA 1963", Ljubljana, ZS SRS 1965 Statistično gradivo SR Slovenije št. 21/1965; "LETNI PREGLED KMETIJSTVA 1964", Ljubljana, ZS SRS 1965 Statistično gradivo SR Slovenije št. 19/1966: ''LETNI PREGLED KMFTIJSTVA 1965", Ljubljana, ZS SRS 1966 Statistično gradivo SR Slovenije št. 15/1967 "LFTNI PREGLED KMETI fTVA 1966". Ljubljana, 7* SRS 1967 Statistično gradivo SR Slovenije št. 16/1968: "LETNI PREGLED KMETIJSTVA 1167", Ljubljana, ZS SRS 1%8 ' ' 3 022 4 053 8 692 2 074 1 800 1 102 2 821 8 191 3 573 1 329 8 665 6 126 824 1 664 842 8 297 2 439 7 897 9 56Q 7 269 2 193 2 195 2 Q97' 6 758 9 395 5 473 2 601 2 139 3 133 7 795 8 195 3 599 6 831 2 869 4 878 9 628 4 279 6 358 8 237 5 563 1 492 2 951 4 084 6 380 4 504 2 106 1 064 1 921 1 564 1 357 1 228 2 768 1 794 3 979 1 817 9 936 9 978 5 393 3 934 1 838 4 185 5 639 2 494 2 960 9 110 4 778 6 971 3 856 6 838 7 759 4 626 9 762 3 899 8 116 2 489 3 913 2 028 3 494 ' 3 100 3 772 8 736 6 059 2 869 5 795 8 127 3 582 6 274 9 103 ’ . ■ 7 827 5 392 • 5 223 6 007; 4 878 4 333 8 214 3 995 7 369 . . 4 549 3 447 3 594 1 925 n Ann • • n /.no 6 52. A 24