ŠTEVILKA
LETOXLVI, 18. APRIl 2014 CENA 1.60 EUR
NAROČILA KURILNEGA OLJA
Za lučko obvoznico	Karolina Vrtačnik predstavila
92 odstotkov glasov,	knjigo za skupne spomine
udeležba polovična	Ljubenske potice
BENCINSKI SERVIS
LETUŠ
tel. 03 891 56 11
STRAN 5	STRAN 11
Oglasi
ODKUP TELET, BIKOV, TE LIC IN KRAV!!!
Mninoil platin Ukor: ' BIH
dO M7 t * pam-ilcm ' talkce
da 3,35 C s pivulom ' Ktm do ErBO t s pavšalom
ll-f niliiu «,1 l| 4 a'l4 ■trnu ;- «I iKbHI
-V^SStišče GRAD VRBOVEC_~
Krwr GOSTINSTVO. Mitja FeScijaB s.p Savinjska l-o.-.i.i 4,3i3l N.ii^iif

Rezervacije m zaključene družbe za dogodil kat so rojstni dnevi, birme, obhajila, obletnice...
btbvmm.r	Organiziramo tudi čisto
feiiaferjuj - h««»! ui 10 d„ 17 * *	prava r „ nepozabno
frith: ud 11!. da ¿¿ure
šthobr. <rd i t$h22 gft	grajsko večerjo!
,Vi?c lj<i. l-j crjujriiiinTiTr itrutbr fnul ¡0 osei))
		
" W T» ui		
		
I
2 Savinjske novice št. 16, 18. april 2014
Iz vsebine:
Tema tedna:
Prometnih nesreč vedno manj, prisotnost
alkohola še vedno zaskrbljujoča......................4
ZLTC Golte:
Naj smučišče že četrtič zapored......................6
ZKZ Mozirje:
Želijo ostati in obstati, saj so
tesno povezani z dolino..........................................7
Občinski svet Nazarje:
Svetniki dosegli, da se bo problematika podjetja Dom obširno obravnavala................8
Društvo lastnikov gozdov:
Cene lesa padajo, nekateri
odkupovalci ga trenutno ne odkupujejo........9
Čitalniški večer:
Dr. Jožef Muhovič razkrival spomine iz otroštva ter spregovoril o družini in delu .... 9
Cvetna nedelja
Izdelovalcem ljubenskih potic
nikoli ne zmanjka idej........................................ 11
Ljubno ob Savinji:
Odprli prodajalno Krištofova zakladnica.....12
Kmetija Peričnik v Žlabru:
Žled pomagal odkriti 115 let star zapis........12
Tretja stran
Hitrost vse bolj pod nadzorom, kakovost cest žal ne
V	dneh od 7. do 20 aprila v Sloveniji poteka preventivna akcija pod naslovom Hitrost - počasneje je varneje, ki jo vodi in koordinira policija. Neprimerna oziroma neprilagojena hitrost je na slovenskih in tudi evropskih cestah namreč še vedno poglavitni dejavnik prometnih nesreč, predvsem tistih z najhujšimi posledicami.
V	letu 2013 je policija obravnavala 18.905 prometnih nesreč oziroma 15 odstotkov manj kot v letu 2012. V omenjenih prometnih nesrečah je bilo udeleženih 34.482 oseb, kar je 15 odstotkov manj kot leto prej. Zaradi prometnih nesreč je lani v Sloveniji umrlo 125 ljudi oziroma 4 odstotki manj kot leto pred tem, število hudo telesno poškodovanih v prometnih nesrečah pa se je v istem obdobju zmanjšalo na 708 oziroma za 17 odstotkov, medtem ko se je število lahko telesno poškodovanih zmanjšalo na 8.034 oziroma za pet odstotkov. Kljub trendu umirjanja hitrosti in zmanjševanju števila mrtvih ter hudo telesno poškodovanih je njihovo število še vedno previsoko.
V	sklopu preventivne akcije, ki jo bodo ponovili letos še dvakrat - od 16. do 27. junija in od 18. do 25. avgusta, policija v sodelovanju s sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu izvaja kar 23 različnih aktivnosti, med katerimi so meritve hitrosti le ena izmed njih oziroma le-te iz-
vajajo na različnih lokacijah in po različnih metodologijah.
Novost na področju prometne preventive predstavlja natečaj Javne agencije RS za varnost prometa, ki vabi podjetja, da se pomerijo po kriteriju, katero izmed njih zagotavlja največ varnosti v cestnem prometu za svoje zaposlene. Na spletni strani agencije www.avp-rs.si je objavljena tudi zanimiva anketa glede zaznave in problematike hitrosti v prometu. Vse, ki ste vozniki motornih vozil, vabim, da si vzamete par minut časa in odgovorite na anketna vprašanja. Zagotavljam vam, da se boste malce razmislili o svojem ravnanju v prometu.
Trend upadanja števila prometnih nesreč je ugoden tudi v Zgornji Savinjski dolini, žal pa približno s takšnim tempom ali še malce hitreje pada kakovost naši cest. Njihovo slabo stanje realno spoznaš šele takrat, ko se po njih voziš s kolesom in se včasih komajda izogneš kakšni luknji, zaradi katere bi zagotovo padel ali pa bi poškodoval kolo. Ko pride naslednjič k nam minister, odgovoren za promet, ga moramo prisiliti, da se pripelje s kolesom, potem nam bo morda bolj verjel.

ISSN 0351-8140, leto XLVI, št. 16, 18. april 2014. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po-šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.60 EUR, za naročnike: 1.44 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov.
Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Katja Remic Novak, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik.
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com
Savinjske novice št. 16, 18. april 2014
3
Tema tedna, Iz občin
PROMETNA STATISTIKA ZA LETO 2013
Prometnih nesreč vedno manj, prisotnost alkohola še vedno zaskrbljujoča
Čeprav se varnost v prometu v Sloveniji iz leta v leto izboljšuje, na Policijski upravi (PU) Celje s prometno statistiko lanskega leta niso najbolj zadovoljni. Lani so zabeležili poslabšanje varnosti v cestnem prometu in slabšo varnost pri voznikih eno-slednih vozil v primerjavi s preteklimi leti. Na območju Policijske postaje (PP) Mozirje pa so v letu 2013 zabeležili nekaj odstotkov manj prometnih nesreč in eno s smrtnim izidom.
TUDI V NASI DOLINI VEDNO MANJ PROMETNIH NESREČ
Število smrtnih žrtev na evropskih cestah se iz leta v leto zmanjšuje, glede na leto 2012 jih je bilo lani osem odstotkov manj. V povprečju je v prometnih nesrečah umrlo 52 ljudi na milijon prebivalcev, a Slovenija z 61 žrtvami na milijon prebivalcev v letu 2013 ostaja nad evropskih povprečjem. Pri tem je potrebno poudariti, da se tudi pri nas število smrtnih žrtev v prometu stalno zmanjšuje. Leta 2001 je na naših cestah umrlo 140 ljudi, leta 2010 67, leta 2012 pa 63.
Manj prometnih nesreč je bilo v primerjavi z letom 2012 v lanskem letu obravnavanih tudi na območju PP Mozirje. Policisti so jih obravnavali 64, torej dve manj kot leto poprej. Za 18 odstotkov pa je naraslo število nesreč, kjer je bil pri povzročiteljih kot sovzrok zastopan alko-
hol. Delež vinjenih povzročiteljev prometnih nesreč je bil 20-odsto-ten.
NAJVEČ NESREČ OBRAVNAVALI V OBČINI MOZIRJE
Mozirski policisti so v letu 2013 največ nesreč zabeležili na regionalni cesti Črnivec-Soteska, in sicer 13 na odseku Radmirje-Mozirje, štiri na odseku Mozirje-Soteska in štiri na odseku Črnivec-Radmirje, torej skupaj 21. Druge nesreče so se zgodile na ostalih regionalnih in lokalnih cestah po Zgornji Savinjski dolini.
V pregledu prometnih nesreč v letu 2013 so na PP Mozirje statistiko beležili tudi po občinah. Največ, 24, nesreč so obravnavali v občini Mozirje, sledi ji občina Nazarje z 18 nesrečami, v občini Ljubno so jih obravnavali devet, med njimi eno s smrtnim izidom. V ostalih občinah je bilo ne-
RAVNANJE Z ODPADKI V OBČINI GORNJI GRAD
Izgubo bo koncesionar pokril sam
Gornjegrajski svetniki so na zadnji seji sprejeli elaborat o oblikovanju cen za ravnanje z odpadki in podali soglasje k ceni za zbiranje in odlaganje odpadkov po predlogu koncesionarja Pup-Sauberma-cherja.
Direktor podjetja Janez Herodež in strokovni sodelavec Marcel Hri-beršek sta podala obrazložitve k oblikovanju cen. Cene storitev se v primerjavi z lanskim letom niso spremenile. Herodež je podal tudi finančno poročilo za opravljanje dejavnosti v občini Gornji Grad za pre-
Najpogostejši vzrok nesreč s smrtnim izidom v naši dolini je s sovzrokom alkoholom nepravilna stran oziroma smer vožnje. (Foto: IS)
teklo leto. Koncesionar je poslovno leto zaključil z 11 tisočaki evrov izgube, a v nasprotju s preteklim letom niso zahtevali plačila izgube od občine, ampak jo bodo pokrivali z naslova tržnih dejavnosti.
Glede na pobude, da bi se odpadki v gornjegrajski občini odvažali le enkrat mesečno, je Herodež povedal, da je potrebno, da vsaj eno leto izvajajo dejavnost po trenutnem urniku, nato bodo lahko preračunali, ali bi bila želena varianta kaj cenovno ugodnejša ali ne.
Štefka Sem
sreč manj, izpostaviti je treba občino Solčava, v kateri lani policisti niso obravnavali niti ene nesreče, leto poprej pa le eno.
UMIRAJO VEČINOMA MLADI UDELEŽENCI V PROMETU
V	obdobju med leti 2006 in 2013 se je na območju naše doline pripetilo 16 prometnih nesreč s smrtnim izidom, v katerih je umrlo enako število udeležencev. Kar 14 od 16 povzročiteljev je bilo pod vplivom alkohola, kot najpogostejši vzrok teh nesreč pa je bila (s sovzrokom alkohol) nepravilna stran oziroma smer vožnje.
V	teh osmih letih je v zabeleženih nesrečah umrlo pet sopotnikov, trije vozniki osebnih avtomobilov, trije traktoristi, dva voznika motornih koles, en voznik kolesa s pomožnim motorjem, en kolesar in ena peška. Povprečna starost umrlih udeležencev je znašala 27,4 leta, le dva udeleženca sta bila starejša od 40 let.
POZORNOST MOTORISTOM IN STAREJŠIM V PROMETU
Na PU Celje so v lanskem letu zabeležili sedem mrtvih voznikov enoslednih vozil. Kot ugotavljajo, so vozniki in potniki motornih koles in koles z motorjem ter kolesarji poleg pešcev daleč najbolj ogroženi udeleženci cestnega prometa. Najpogostejši vzrok prometnih ne-
sreč enoslednih vozil je po podatkih PU Celje še vedno neprilagojena hitrost, sledijo stran in smer vožnje, neupoštevanje prednosti ter nepravilna prehitevanja in prekratka varnostna razdalja. Pri tem policisti opozarjajo na dejstvo, da več kot polovico teh nesreč povzročijo ostali vozniki.
Pomladni čas je zaradi prihoda motoristov na ceste primeren za osveščanje vseh udeležencev v prometu o varni vožnji. Pri tem so starostniki oziroma vozniki, ki imajo vozniško dovoljenje že več desetletij, pogosto zanemarjeni. Na PU Celje opozarjajo, da prometna zakonodaja ne sledi dejstvu, da se populacija v Sloveniji stara.
Kot opažajo, bi bilo potrebno spremeniti marsikateri predpis, predvsem s področja cestogra-dnje, pa tudi zakonodajo, ki predpisuje zdravniške preglede. Najstarejša oseba z veljavnim vozniškim dovoljenjem konec lanskega leta je bila stara kar 99 let, sicer pa je bilo v Sloveniji na zadnji dan lanskega leta 181.574 oseb, starejših od 65 let, ki imajo izdano veljavno vozniško dovoljenje vsaj ene izmed kategorij za vožnjo motornega vozila. Ker se tehnologije in način vožnje z leti hitro spreminjajo, so na PU Celje v aprilu več aktivnosti namenili informiranju starejše populacije voznikov.
Tatiana Golob
4 Savinjske novice št. 16, 18. april 2014
Aktualno
LUČANI MOČNO PODPRLI GRADNJO OBVOZNICE
Za obvoznico 92 odstotkov glasov, udeležba polovična
V nedeljo se je na referendumu v Lučah jasno pokazalo, kar je doslej veljalo kot govorica. Večina Lu-čanov, ki so šli na referendum, podpira izgradnjo obvoznice in proti-poplavno ureditev kraja. Čeprav za slednje nasprotnikov ni, sta oba projekta od vsega začetka povezana v celoto. Referenduma se je udeležilo 53,79 odstotka od 1.307 občanov, 92,4 odstotka pa jih je bilo za to, da se gradnja obvoznice čim prej nadaljuje. V volilni enoti Luče so hkrati volili še nadomestnega svetnika. Kandidat Boštjan Pahovnik bo zamenjal dosedanjega svetnika Francija Krivca, ki se je preselil iz občine.
ŽUPAN UPA NA IZBOLJŠANJE ODNOSOV
Čeprav je bil referendum svetovalne narave, je volja ljudi jasno izražena in jo je potrebno upoštevati, je povedal župan Ciril Rosc, voljo ljudi pa bo morala upoštevati tudi politika, ki je letos po dolgih letih projekt izločila iz državnega proračuna.
»Rezultat referenduma je jasen in verodostojen in upamo, da bo vplival tudi na odnose v kraju, ki so
ravno zaradi tega zelo skrhani. Čas je, da se strasti pomirijo. Zavedam se in vesel sem, da so občani na referendumu izrazili javni interes, ki je nekaj drugega, kot zasebni interes. Tudi država bo morala upoštevati interes ljudi in si bo morala prizadevati, da projekt čim hitreje vrne
v proračun. Na naslednji seji občinskega sveta bom svetnikom predlagal, da sprejmejo sklep, da se državi kot investitorju in pripravljavcu državnega prostorskega načrta naloži, da čim prej nadaljuje z
gradnjo obvoznice in protipoplav-ne zaščite Luč,« je povedal župan.
V DRŽAVNEM PRORAČUNU NI DENARJA ZA GRADNJO
Za komentar o rezultatih referenduma smo poprosili tudi predsednika društva Luč Alojza Selišnika:
»Rezultat je pričakovan, dejstva pa ostajajo ista. Poseg v naravno okolje ostaja še vedno isti, prav tako obvoznica ne bo rešila prometa iz Podvolovljeka in uvoza v Luče, poleg tega bo obvoznica uničila edi-
ni rodovitni in samooskrbni del vasi. Ampak vsa ta dejstva so že znana in vse ostaja isto.
Prav tako ostaja isto dejstvo, da v državnem proračunu ni denarja za gradnjo. Občinski svet je takšno odločitev sprejel že trikrat, zato ni nekaj novega. Ljudje v kraju pa so vedno bolj sprti med sabo. Proti članom društva Luč so se nekateri spustili na zelo osebni nivo, mi pa ves čas vztrajamo le na vsem znanih dejstvih.«
Zgodba o obvoznici je zelo intenzivna zadnjih deset let, čeprav prve karte z načrti za tunel na mestu, kjer naj bi ga gradili tudi sedaj, obstajajo že iz leta 1963. V letu 2010 je država v državni prostorski načrt, ki je zavezujoč akt, umestila obvoznico. Zaradi razprtij med Lu-čani glede gradnje je državi zaradi pomanjkanja denarja verjetno celo ustrezalo, da se gradnja ni pričela, čeprav so sredstva bila v proračunu. V letošnjem letu pa je projekt zaradi pomanjkanja sredstev izpadel iz državnega proračuna in sedaj, ko je bila volja ljudi jasno izražena, se projekt oddaljuje iz drugih, uradno finančnih razlogov.
Štefka Sem
Večina Lučanov, ki so šli na referendum, je podprla izgradnjo obvoznice in protipoplavno ureditev kraja. (Foto: Štefka Sem)
MLADI ISCEJO DELO V TUJINI
možnosti za kratkotrajne zaposlitve študentom
Vodstvo Mladinskega društva Nazarje je pripravilo informativno predstavitev možnosti zaposlitev za mlade. Na srečanju je predstavnik agencije za posredovanje informacij in zaposlovanje v tujini študentom podal precej konkretnih in koristnih napotkov.
Različen nabor možnosti in pogoje za potovanja in bivanja na različnih koncih sveta je predstavil Klement Perko, predstavnik agencije STA Travel, ki nudi študentom možnosti za iskanje dela ter bivanja v Kanadi, Ameriki, Avstraliji, Novi Zelandiji, Angliji in državah Evropske unije.
Na naše vprašanje, ali gre za turistično dejavnost, ki koristi študen-
Študentje in mladi brez zaposlitve se vse bolj zanimajo za možnosti zaposlovanja v tujini. (Foto: Jože Miklavc) tom, da lažje in sploh pridejo do za- primer ZDA, za druge pa je potreb-
poslitve v tujini, nam je Perko odgovoril: »Omogočamo oboje. Za nekatere države je namreč možno delo urediti že pred prihodom, na
no najprej pridobiti vizo, odpotovati v državo in si tam poiskati delo, lahko tudi s pomočjo naših programov iskanja dela. Nekateri progra-
mi so namenjeni le delu, drugi pa združitvi turizma, jezikovnih tečajev, študija in dela.«
Zainteresirani, predvsem vključeni v študij, so izvedeli številne podrobnosti o teh možnostih, pogojih vključitve, cenah aranžmajev, potovanj in okvirnih zaslužkov. Izvedli so, da se lahko odločajo o samostojnem iskanju dela ter o možnostih pridobitve študentskih zaposlitvenih in študijskih vizumov ter možnostih dela, predvsem v turističnih dejavnostih, kampih in osebnih storitvah. Za nekatere destinacije so izvedeli konkretne datume in cene, moderator pa jim je na osnovi svojih izkušenj tudi svetoval iz prve roke.
Jože Miklavc
Savinjske novice št. 16, 18. april 2014 5
Politika, Gospodarstvo, Iz občin
OBISK MINISTRA ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI
Na srečanju Sveta za gozdno-lesno verigo nič spodbudnega za udeležence
Pretekli ponedeljek je Zgornjo Savinjsko dolino obiskal Svet za gozdno-lesno verigo. Svet je strokovno posvetovalno telo ministra za kmetijstvo in okolje na področju gozdarstva. Član sveta je tudi Alojz Selišnik, podjetnik iz Strug, ki je organiziral tokratno srečanje, v okviru katerega so si z ministrom mag. Dejanom Židanom ogledali Muzej gozdarstva in lesarstva Vrbovec v Nazarjah ter podjetji Černivšek iz Juvanja in Melu v Strugah.
Minister Židan je najprej povzel višino škode, ki je posledica žledolo-ma in znaša na gozdovih 430 milijonov evrov. Vlada je za prve ukrepe namenila 13 milijonov, od tega nekaj Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS) za odprtje gozdnih cest, ki še niso očiščene, potrebne pa so za spravilo lesa. Nekaj sredstev bo šlo za nove zaposlitve za delo v gozdu, prav tako za javna dela na tem področju. Vlada pričakuje, da bo nekaj sredstev dobila iz Evrope.
Minister Dejan Zidan in državna sekretarka Tanja Strniša sta na seji Sveta za gozdno-lesno verigo v Lučah odgovarjala na vprašanja udeležencev.
(Foto: Štefka Sem)
Nadalje je člane Sveta za goz-dno-lesno verigo seznanil z načrtovano ustanovitvijo državnega gozdnega podjetja, ki bi gospodarilo z državnimi gozdovi. Ministrstvo je že pripravilo osnutek zakona o ustanovitvi podjetja, ki naj bi začelo delovati v najkrajšem mo-
ZIMSKO-LETNI TURISTIČNI CENTER GOLTE
žnem času, predvsem zaradi odprave posledic žledoloma. Židan je pojasnil, da novoustanovljeno podjetje ne bo imelo javnih nalog in bo zato organizirano kot podjetje v lasti Republike Slovenije. Ker koncesij za svoje gozdove država ne bo več podeljevala, bo to prioritetna naloga novega državnega podjetja.
Sejo je vodil prof. dr Franc Pohleven, predsednik Sveta za gozdno-lesno verigo, na njej je sodelovala državna sekretarka mag. Tanja Strniša, v. d. direktorja ZGS Damijan Oražem, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Cvetko Zupančič, direktorji podjetij s področja lesarstva, sindikalisti, ki so člani sveta, župan občine Luče Ciril Rosc, vodja nazarske območne enote ZGS Toni Breznik in lokalni podjetniki. Po seji je dr. Bruno Du-jič predaval o uporabo lesa kot materiala za energetsko in statično (protipotresno) sanacijo obstoječih objektov.
Organizator srečanja na območju Zgornje Savinjske doline Alojz Selišnik je bil po dogodku kritičen, saj vprašanja razvoja lesarstva in gozdarstva ostajajo odprta kljub rednim srečanjem. Je pa izrazil zadovoljstvo, da so lahko člani sveta obiskali dve uspešni podjetji, ki se kljub krizi razvijata in kažeta dobre rezultate.
Štefka Sem
BI •	lrtww v w _ _ • w
Naj smucisce že četrtič zapored
Center Golte je v letošnjem tekmovanju za naj smučišče vnovič osvojil naziv najboljšega v kategoriji srednje velikih smučarskih centrov. Prejel je kar 45 odstotkov glasov. Čeprav je bila letošnja zima za kakovostno pripravo smučarskih prog izjemno težka, so se trudili za lepo urejene smučarske proge in popestritev ponudbe smučišča z različnimi dogodki.
V	pravkar zaključeni zimski sezoni je smučišče obratovalo 114 smučarskih dni, kar je štirinajst manj kot lani. V tem času je smučišče obiskalo 54.000 smučarjev, lani pa 61.000. Glavnino izpada dnevnega obiska smučarjev sta povzročila februarski žled in slabo vreme v času božično-novoletnih praznikov ter domala ves januar.
V	tej sezoni so na Golteh zaznali povečano število organiziranih šolskih izletov, šol v naravi, smučar-
skih tekmovanj podjetij in drugih organizacij. Vzpostavljena je bila tudi redna tedenska avtobusna linija med Zagrebom in Goltmi, ki je že dala prve pozitivne učinke.
Na Golteh se sedaj pripravljajo na začetek poletne sezone, ki jo uradno odpirajo ob prvomajskih praznikih. Prvega maja bo pri njih potekalo tradicionalno prvomajsko druženje z ansamblom Golte. Svoja vrata odpira tudi Alpski vrt, ki vabi na ogled več kot sto vrst alpskih rastlin.
Junij bo na Golteh v znamenju kolesarjenja, saj bo takrat potekalo državno prvenstvo v gorskem vzponu. Poletno ponudbo bodo dopolnili z novimi vsebinami na akumulacijskem jezeru, kjer bodo omogočili vožnjo s čolni, vodni zor-bing in pripravili sprostitvene prostore za piknike.
Benjamin Kanjir
OBČINSKI SVET REČICA OB SAVINJI
Igrišče v upravljanje
• w
osnovni šoli
Rečiški občinski svet je na zadnji, to je marčevski seji, med drugi točkami v drugem branju obravnaval tudi ureditev razmerij na igrišču na Rečici ob Savinji. Zadevna zemljišča so v lasti občine, po sklepu svetnikov pa bo poslej z njimi upravljala Osnovna šola Rečica ob Savinji.
Lani jeseni je Športno društvo Mladost z Rečice na občinski svet naslovilo vlogo za podelitev stavbne pravice na dveh parcelah, na katerih je igrišče in je postavljen objekt, ki niso v skladu z veljavno zakonodajo in predpisi in za katere želi društvo urediti status.
Vlogo so takrat obravnavali pristojna odbora in občinski svet. Glede na to, da je dotlej v podobnih primerih prišlo do prodaje ze-
mljišč in glede na javni pomen športnih objektov, je bil oblikovan predlog, naj občinska uprava preveri možnost ureditve stanja na način, da nepremičnine ostanejo v lasti občine.
Po pridobitvi pravnega mnenja in po ponovnih obravnavah na odborih je bil oblikovan predlog, naj občinski svet igrišče, ki obsega več parcel, s pogodbo dodeli v upravljanje rečiški osnovni šoli, še pred tem pa se naj napravi odmera zemljišč. V predlogu so se zavzeli tudi za to, da bo igrišče na razpolago tako šoli kot tudi za potrebe in javne namene občanov. Predloge je kot utemeljene sprejel in potrdil tudi občinski svet. Občinska uprava bo pristopila k legalizaciji objekta na igrišču.
Marija Lebar
6 Savinjske novice št. 16, 18. april 2014
Gospodarstvo, Politika, Iz občin
ZKZ MOZIRJE SE USPESNO DOGOVARJA Z BANKAMI IN DOBAVITELJI
Želijo ostati in obstati, saj so tesno povezani z
dolino
To, da so se v Zgornjesavinj-ski kmetijski zadrugi Mozirje v zadnjem obdobju spopadali z velikimi težavami, ni skrivnost. Občani so izpostavljali slabo založenost trgovin, kmetje so pogrešali odkup živine in lesa. V. d. direktorja Stanko Zagožen je povedal, da so imeli le dve možnosti, prenehati z delovanjem zadruge ali se prilagoditi tržnim razmeram. Izbrali so drugo pot, ki pa bo zahtevala določene reze.
IZLUŠČILI BODO ZDRAVO JEDRO ZADRUGE
Zaradi tesnih vezi in vpetosti v Zgornjo Savinjsko dolino si namreč želijo popraviti ime zadruge in trudijo se, da bi obstali in ostali. Situacija jih je prisilila v precejšnje spremembe, ker pa želijo ohraniti zadrugo, da ostane servis za potrošnike in kmete ter zagotoviti normalen odkup živine, lesa in mleka, so prisiljeni v določene spremembe. Izluščili bodo zdravo jedro zadruge, za katerega upajo, da bo poslovalo uspešno. Njihova želja je, da bodo izplačila plač, mleka, lesa in ostalega potekala normalno in da bodo dobaviteljem obveznosti poplačane v pravem času.
Kljub določenim bolečim rezom so pričeli z ukrepi, da to dosežejo. Poleg notranjih ukrepov računajo
tudi na pomoč bank, uspešno pa so se dogovorili z upniki, s katerimi bodo sodelovali še naprej. Z viškom zaposlenih, ki bodo to posta-
POSLANSKA SKUPINA SDS V SAVINJSKO-ŠALEŠKI REGIJI
Z gospodarstveniki in župani o težavah in izzivih
Poslanska skupina SDS se je v ponedeljek mudila na celodnevnem delovnem obisku v Savinjsko-Šaleški regiji, kjer so poslanke in poslanci obiskali različne institucije in delovne organizacije. Obiskali so občine Gornji Grad, Ljubno, Luče, Mozirje, Nazarje, Rečico ob Savinji, Solčavo, Šmartno ob Paki, Šoštanj in Velenje. Na delovnih sestankih z župani in gospodarstve-
police že v tem tednu bolje založene. Z rednimi dobavami bodo lahko do velikonočnih praznikov ponovno založili prodajalne. Nekaj trgovin bodo res zaprli do novega leta, vendar povsod iščejo najemnike z nekonkurenčno ponudbo.
boljšo in bolj kvalitetno ponudbo. Franšiza z Mercatorjem ostaja pod enakimi pogoji kot do sedaj in bo veljala za trgovine, ki bodo ostale. Železnine se bodo v prihodnje racionalizirale, spremembe bodo, vendar še ne takoj. Kar se tiče gostin-
Ta ponedeljek so ponovno pričeli z odkupom živine, plačilni rok je 30 dni. Pod ugodnimi pogoji nudijo tudi prevoz. Do konca meseca aprila računajo, da jim bo uspelo poplačati ves že odkupljen les od kmetov, in takoj, ko bodo zapadle obveznosti poravnane, bodo ponovno pričeli z odkupom lesa. Tega bodo kmetje zelo veseli, saj so bili glede odkupa tesno povezani z ZKZ.
V. d. direktorja ZKZ Stanko Zagožen meni, da jim bo s trdim delom, racionalizacijo in ohranitvijo zdravega jedra uspelo zadrugi povrniti dobro ime. (Foto: Štefka Sem)
li na račun zapiranja lokalov in dajanja teh v najem, bodo po besedah Zagožna poskušali na najbolj neboleč način rešiti zadeve.
SPREMEMBE BODO, VENDAR ŠE NE TAKOJ
Kot prvo je potrebno izpostaviti, da so po besedah v. d. direktorja z dobavitelji uspeli skleniti dogovore, zaradi katerih bodo trgovske
Zapirale se bodo postopno, nobena pa ne bo ostala povsem zaprta, povsod bodo z najemniki zapolnili prostore.
Trgovine, ki bodo ostale pod okriljem ZKZ, naj bi imele pestrejšo,
EVROPSKI POSLANEC V MOZIRJU
skih lokalov, bodo vsi ostali odprti. Bodo pa počasi oddali v najem vse tiste, v katerih ne pripravljajo hrane. Za oddajo prostorov v najem bodo pripravili javni razpis.
Štefka Sem
Lojze Peterle na prireditvi Družina poje
niki so se pogovarjali o izzivih in težavah, s katerimi se regija srečuje.
Obisk so pričeli v Šoštanju z delovnim posvetom in novinarsko konferenco, zaključili pa so ga z javnima tribunama v velenjskem Centru Nova in mozirskem kulturnem domu.
Več o obisku in javni tribuni v naslednji številki Savinjskih novic.
Marija Šukalo
Evropski poslanec Lojze Peterle (levo) pravi, da je vesel, da še pomni čase, ko se je delo pričelo in končalo s pesmijo. (Foto: Barbara Rozoničnik) Na cvetno nedeljo je evrop- ca. V krajšem govoru na prireditvi
ski poslanec in nosilec skupne liste NSi in SLS za volitve v Evropski parlament Lojze Peterle, sicer tudi član stranke Nova Slovenija (NSi), na povabilo organizatorja Občine Mozirje in Kulturnega društva Jurij Mozirje obiskal prireditev Družina poje.
Smo pred volitvami v Evropski parlament, Peterletu pa se izteka drugi mandat evropskega poslan-
je spomnil na pomen družine in naše kulture, ki jo tudi v Bruslju z veseljem predstavijo drugim in pri tem ne ostanejo neopaženi. Ravno v zvezi držav, kot je Evropska unija, se še toliko bolj opazi, kako pomembno je imeti svojo lastno identiteto. Dogodku primerno je Peterle zaigral na orglice koroško ljudsko Tam, kjer teče bistra Zilja.
Barbara Rozoničnik
Savinjske novice št. 16, 18. april 2014 7
Iz občin, Oglasi
O JAVNEM PODJETJU DOM NAZARJE NA POSEBNI SEJI
Svetniki dosegli, da se bo problematika podjetja
Dom obširno obravnavala
Na dnevnem redu 29. seje nazarskega občinskega sveta je bila zelo pomembna točka, ki se je navezovala na poslovanje in prihodnost Javnega podjetja Dom d.o.o. Nazarje, ki je v lasti občine. Skupina svetnikov, v imenu katerih je spregovoril Jože Pogorelčnik, je na seji podala predlog, da se omenjena točka umakne z dnevnega reda, saj je vsebina po mnenju nekaterih svetnikov preobširna in prepomembna, da bi jo lahko obravnavali na hitro. Svetniki so podali tudi razloge za predlog, da se na temo JP Dom skliče izredna seja.
SVETNIKI ZA UMIK TOČKE
Županja Majda Podkrižnik je kljub pobudi svetnikov predlagala, da točko obravnavajo, saj naj bi se jim pridružili izdelovalci analize poslovanja podjetja z Inštituta za raziskave, izobraževanje in svetovanje iz Maribora. K tej točki se je prijavil še občan Matej Purnat. Pod-križnikova je nadaljevala, da, v kolikor bi tekom obravnave ugotovili, da je tema potrebna še dodatne obravnave, lahko skličejo tudi izredno sejo. Omenila je, da je situacija v podjetju skrajno resna in zahteva hitro ukrepanje, z vsem pa bi se tokrat le seznanili, o usodi bi odločali kasneje.
Del gradiva te točke je imel oznako zaupno. Županja je povedala, da s pravnega stališča oznaka zaupno ni bila potrebna, potrebna je bila iz ekonomskega stališča. Želela je, da bi besedo dobili vsaj pripravljavci analize, o sklepih in zaključkih pa bi govorili na posebni seji. Svetnikom je dejala, da zadeva ni nova in da so jo na občinskem svetu obravnavali že velikokrat. Prišla je pač do faze, da se je treba odločiti, kako naprej.
Svetnik Janez Štiglic je bil mnenja, da se je v vprašanja glede podjetja treba temeljito poglobiti in da je potrebno, da se tej točki dnevnega reda v celoti posveti izredna seja. Problematika podjetja je enovita in je ne morejo obravnavati na obroke. Na glasovanju je nato šest od enajstih svetnikov glasovalo za umik točke, trije so bili proti.
PEREČA PROBLEMATIKA
Podkrižnikova je na vprašanje o tem, kaj meni o prestavitvi točke na izredno sejo sporočila, da pogoji za sklic izredne seje po poslovniku občinskega sveta niso izpolnjeni, zato bo posebna oziroma dodatna redna seja občinskega sveta 23. aprila in bodo poleg te točke imeli še volitve elektorja za državni svet.
Dodala je, da je to točko dnevnega reda obravnaval odbor za gospodarstvo, katerega član je tudi svetnik, ki je predlagal umik te točke z dnevnega reda, in bi se lahko o predlogu umika te točke izjasnili že na odboru. Na to sejo sta bila povabljena tudi zunanja strokovnjaka, ki sta pripravila gradiva in sta bila že na poti v Nazarje. Vsekakor bi bi-
*
RAZPIS ZA POSREDOVANJE PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE REČICA OB SAVINJI V LETU 2014
Občina Rečica ob Savinji na osnovi sklepa št. 3.1., 12. redne seje Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, objavlja razpis za posredovanje predlogov za podelitev priznanj Občine Rečica ob Savinji v letu 2014, za naslednja priznanja:
1.	Naziv »Častnega občana Občine Rečica ob Savinji«;
2.	»Grb Občine Rečica ob Savinji«.
Rok za oddajo predlogov je 22. april 2014. Več na spletni strani: http://www.obcina-recica.si/.
lo lažje, če bi predlog umika bil podan pred izvedbo seje.
»Problematika v zvezi z JP Dom je že dlje časa zelo pereča in ni enostavna. Prišlo je do meje, ko bo potrebno sprejeti ustrezne odločitve in se odlašati več ne da. Odločitve sprejema občinski svet, ki je hkrati tudi nadzorni svet JP Dom Nazarje. Na podlagi predlaganih in nato sprejetih sklepov ob-
Jože Pogorelčnik je v imenu nekaterih svetnikov predlagal, da se problematika JP Dom obravnava na posebni seji. (Foto: ŠS)
činskega sveta se bodo morale v manj kot mesecu dni s strani podjetja izvesti določene aktivnosti, katere osnove bodo za dokončno odločitev občinskega sveta na seji predvidoma konec maja,« je zaključila županja.
NAJ SE SLIŠITA OBE STRANI
Nekateri od predlagateljev umika točke, med njimi Jože Pogorelč-nik, Janez Štiglic, Boštjan Cigale in Zora Štrucl, so po seji povedali, da jim je že vsem vrh glave slabih medsebojnih razmerij med ob-
čino in JP Dom. Analiza poslovanja podjetja je bila naročena s strani občine in menijo, da je enostranska. Oni želijo pridobiti več podatkov - po načelu »naj se sliši še druga stran«.
Predvsem je bilo za svetnike pomembno to, da jih vsebina analize o slabem stanju v JP Dom obtožuje krivde z materialno odgovornostjo. Izrazili so očitek osebnega in samovoljnega naročila analiz s strani županje brez vednosti občinskega sveta.
V dokumentu se odgovornost za stanje v podjetju prelaga tudi na občinske svetnike. Iz analize prej omenjeni svetniki vidijo očitno grožnjo s strani županje, ki pa bo sama težko pojasnila, kaj koristnega je do sedaj storila, da bi podjetje lahko normalno poslovalo. Poleg tega so v študiji, ki jo je naročila občina, podatki pretežno le od leta 2010, čeprav podjetje in težave obstajajo že od prej, kar postavlja za njih študijo v čudno luč.
Omenjeni svetniki menijo, da je iz študije razvidno, da se krivda za vse vali na svetnike, o nadzornem organu občine in varuhu zakonitosti - kot županu pa analiza ne govori prav nič. Prav tako je bilo za njih moteče, da so se prikrivali podatki na konkretno vprašanje, koliko sta študiji stali, češ, da računa še ni. Županja je potem le povedala vrednost pogodbe za študiji v vrednosti 4.150 evrov brez potnih stroškov.
Janez Štiglic je ob tem povedal: »Analizi inštituta temeljita na nekih obtožbah, kar pa po mnenju svetnikov ni več šala. Nazarski svetniki smo bili pri tem postavljeni kot porotniki in hkrati kot obtoženci. To pa zahteva resnično zelo tehtno obravnavo in odgovorne odločitve«.
Štefka Sem
¡j Dodatne multimedijske vsebine za bralce Savinjskih novic vsak petek na www.savinjske. com
8 Savinjske novice št. 16, 18. april 2014
Gospodarstvo, Iz občin
DRUŠTVO LASTNIKOV GOZDOV GORNJI GRAD
Cene lesa padajo, nekateri odkupovalci ga trenutno
ne odkupujejo
Les je težko prodati, saj nekateri odkupovalci zaradi velike ponudbe čakajo, da bo cena padla še enkrat. (Foto: Štefka Sem)
OBČINSKI SVET MOZIRJE
Največ pozornosti namenili zaključnemu računu
Februarski žledolom je v gozdovih povzročil stoletno škodo, pravijo strokovnjaki. Večja količina lesa v prodaji pa je zelo hitro povzročila padec cene, v zadnjih treh tednih je les celo nemogoče prodati. Iglavci, ki v gozdovih čakajo na odvoz, lahko povzročijo veliko škodo. Pomlad je namreč idealen čas za širitev podlubnikov in že tako velika škoda v gozdovih lahko postane še večja.
PRODAJA BREZ
POSREDNIKOV?
Glede trženja lesa do zadnje ujme v društvu lastnikov gozdov niso imeli težav, je povedal predstavnik društva Marko Jelšnik, zato tudi niso vlagali veliko energije v projekt skupnega trženja, razen nekaj posamičnih poskusnih akcij. Težave, v katerih se je znašla Zgornje-savinjska kmetijska zadruga (ZKZ) Mozirje, ki lesa trenutno ne odkupuje, pa so za lastnike gozdov na tem območju velik problem.
Po njihovem mnenju so to izkoristili ostali odkupovalci. Cene so padle za deset odstotkov, les pa je še vseeno težko prodati, saj nekateri odkupovalci zaradi velike ponudbe čakajo, da bo cena padla še enkrat. Če se stanje ne bo izboljšalo, bodo lastniki gozdov prisiljeni ponuditi les tujim in domačim žagam ter podpisati pogodbo za dogovorjeno količino lesa brez posrednikov, podobno, kot se je in se še izvaja na trgu z mlekom. Prav tako bodo razmislili o sodelovanju s tistimi odkupovalci, ki se trenutno niti na telefon ne oglašajo. Pravijo, da, kdor ne bo z njimi v krizi, tudi po krizi ne bo.
ŽAGE LESA NE ODKUPUJEJO
Odkupovalca lesa in avtoprevo-znika Jožeta Moličnika iz Krnice smo povprašali, kako poteka odkup lesa v njegovem podjetju. Povedal nam je, da, v kolikor se kmalu ne bo odprl trg v Avstriji, kjer lesa ne odkupujejo že tretji teden, bo tudi sam prisiljen prenehati z odkupom. Zaloge v skladišču se namreč hitro kopičijo. Že ob prvem
padcu cen je imel skladiščenih 2.000 m3 lesa in že tam je izgubil velik del zaslužka.
Kopičiti zaloge še naprej, s tem, da so odvisni od žag, ki lesa ne odkupujejo, ni smiselno in za lastnike gozdov to ne bo prijetno, prav tako za kupe skladiščenega lesa odku-povalcev, katerim jo lahko na koncu zagode še lubadar. Moličnik je po srečanju Sveta gozdno-lesne verige v Lučah dodal še, da vedno poslušajo kritične pripombe, kako les prodajajo v Avstrijo, ko pa je minister Židan dejal, da bo državno podjetje les prodajalo v Avstrijo in Nemčijo, to ni zmotilo nobenega zagovornika, ki meni, da bi les moral ostati doma.
PREDLOGI VLADI
Lastniki gozdov so preko Zveze lastnikov gozdov opomnili vlado, da bodo z vsakim novim davkom in nepotrebnim papirnatim ukrepom, kot so bile prevoznice, zahtevali tudi pravice, ki jih imajo lastniki zemljišč v sosednjih državah. Opozarjajo, da imajo sosednje države nižjo stopnjo DDV za les namenjen za kurjavo. Na vlado so podali predlog, naj izda intervencijski zakon, da bi subvencionirali obrestno mero kreditom za odkupoval-ce, ki bi bili pripravljeni odkupiti les na zalogo.
Ko je območje Gornjega Grada leta 2008 prizadel vetrolom, se je
Mozirski svetniki so na 25. redni seji obravnavali odlok o zaključnem računu proračuna občine za preteklo leto, za leto dni so podaljšali delovanje Javnega zavoda za turizem, kulturo, šport in mladino (JZ TKŠM) Mozirje ter imenovali v. d. direktorja zavoda. Potrdili so predlog letnega programa športa, občinsko volilno komisijo in obravnavali odprodajo občinskega zemljišča in njegovo oddajo v najem.
Mozirska občina je preteklo proračunsko leto zaključila pozitivno. Župan Ivan Suhoveršnik je povedal, da je bil načrt, kako priti na zeleno vejo in zmanjšati zadolženost, dober, a žal se vedno dogajajo nepredvidene zadeve, predvsem naravne nesreče, ki poberejo kar nekaj proračunskih sredstev.
Mag. Peter Goltnik, predsednik odbora za gospodarstvo in proračun, je omenil, da se zadolženost občine ni zmanjšala, kot so načrtovali. Povečala se je namreč kratkoročna zadolženost in obveznosti do dobaviteljev. Po tej plati za-
pokazala pomembnost organiziranosti lastnikov gozdov v društvo. Takrat je zavod za gozdove pripravil soočenje med oškodovanimi lastniki gozdov, potencialnimi kupci in izvajalci del v gozdovih in so začutili, da so jih izvajalci, zlasti kupci, obravnavali bolj resno.
Povezanost kmetov se je pokazala tudi preko ZKZ, ki je zagotovila odkup vsega ponujenega lesa, ne da bi znižala cene. Oboje skupaj je že kar na začetku odvrnilo tiste kupce, ki so prišli s slabimi nameni, tiste, ki so mislili ponuditi prenizke cene, pa je postavilo na realna tla, je povedal Jel-šnik.
Štefka Sem
dnji mandat ni uspešen in občinsko upravo čaka težko delo v naslednjem.
Svetniki so razpravljali še o podaljšanju delovanja JZ TKŠM. Ta je namreč že dlje časa na mirovanju, obstoj zavoda pa se ohranja zaradi možnosti sodelovanja na razpisih preko njega. Zavod zaposlenih nima, stroški so minimalni, v. d. direktorja pa funkcijo opravlja brezplačno. Svetniki so se strinjali, da zavod ohranijo še za leto dni, nato bodo ponovno pretresli argumente za in proti. Za v. d. direktorja so soglasno potrdili mag. Iva Glušiča.
V letnem programu športa so razdelili 21 tisoč evrov športnim društvom. V največji meri, kar 74 odstotkov, so sredstva namenjena športni vzgoji otrok, mladine in študentov, 24 odstotkov je namenjeno športni rekreaciji in dva odstotka športu invalidov. Za omenjena sredstva lahko športna društva iz občine Mozirje kandidirajo na razpisu.
Štefka Sem
Savinjske novice št. 16, 18. april 2014 9
Kultura, Iz občin, Ljudje in dogodki
CITALNISKI VEČER Z DR. JOŽEFOM MUHOVICEM V POLJANAH NAD RECICO
Razkrival spomine iz otroštva ter spregovoril o
družini in delu
Kulturno-umetniško drušlvo Utrip Rečica ob Savinji je pripravilo Čital-niški večer, na katerem je bil gost znani Rečičan profesor dr. Jožef Muhovič, ki si je svoje domovanje ustvaril v Ljubljani. Pogovor z njim je na domačiji Dobrove v Poljanah vodila Breda Bregar. Za glasbeni pre-dah sta poskrbeli flavtistka Patricija Fajdiga iz Mozirja in pianistka Kristina Golob iz Robanovega Kota.
OD ŠTUDENTA DO PROFESORJA
Akademski slikar, grafik, likovni teoretik in publicist Jožef Muhovič je diplomiral na ljubljanski akademiji za likovno umetnost in oblikovanje ter končal specialko iz slikarstva pri Janezu Berniku in iz grafike pri Bogdanu Borčiču. Vzporedno je študiral na ljubljanski filozofski fakulteti, kjer je magistriral in doktoriral leta 1986. Med leti 1993-1996 je kot štipendist Humboltove ustanove gostoval na nemških univerzah v Magdeburgu in Berlinu.
Kot redni profesor vzgaja mlade na akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Ukvarja se s slikarstvom, umetniško grafiko in kiparstvom ter objavlja razprave in članke s področja likovne teorije, estetike in filozofije kulture.
RAZKRIVAL SPOMINE NA MLADE DNI
Poslušalcem je v pogovoru z Bregarjevo razkrival spomine iz otroštva, ki ga je deloma preživel na domačiji svoje mame v Lenar-
Dr. Jožef Muhovič je v pogovoru z Bredo Bregar povedal, da je v knjigi S slikarstvom na štiri oči; deset seans zbral in na novo uredil tekste, ki jih je pisal ob razstavah desetih pomembnih slovenskih avtorjev. (Foto: MŠ)
PLODEN USTVARJALEC
tu pri Gornjem Gradu, kjer je tudi rojen, in Rečici ob Savinji, kjer je živel in obiskoval osnovno šolo.
Dotaknil se je študijskih let na dveh vzporednih študijih in spregovoril o svoji družini. V šali je izpostavil, da ni bilo potrebno daleč po ženo, le iz Kot do rečiškega trga se je podal po Romano. Rodila sta se jima sin in hči, ob kateri je družina prestala še veliko preizkušnjo, saj je deklica »poseben otrok«, ki ne hodi in ne govori.
»Zdi se mi, kot da sva dobila grdo zapakiran paket, a bolj kot ga odvijaš, bolj spoznavaš njegovo dobro vsebino. Z njo se vsak dan uči cela družina. Uči nas, da moramo sprejemati življenje takšno, kot je,« pravi Muhovič in poudarja, da so časi postali hitrejši. Tako mora vsaka generacija najti svoje odgovore, kaj početi in na kakšen način. To mu vsak dan sproti dokazuje sin, študent računalništva.
V natrpanem Muhovičevem urniku se najde tudi čas za ustvarjanje abstraktnih del. Te je posta-
vil na ogled na 30 samostojnih in več kot 200 skupinskih razstav doma in v tujini.
»A impulzi za ustvarjanje so različni. Včasih je to datum, drugič vsebina,« izpostavlja publicist, ki je tudi avtor nekaterih učbenikov s področja likovne teorije. V knjigi S slikarstvom na štiri oči; deset seans je zbral in na novo uredil tekste, ki jih je pisal ob razstavah desetih pomembnih slovenskih avtorjev. V knjižnem delu Umetnost in religija pa je želel definirati religijo in umetnost ter kako ju povezati. Na objavo čaka Leksikon likovne teorije, v katerem je zbral preko osemsto pojmov iz likovne stroke. 1.400 strani pa je trenutno le v elektronski obliki.
Marija Šukalo
MOZIRJE
Parežnik razstavlja za bolno deklico
Likovni samorastnik Vlado Pa-režnik v času od 15. aprila do 15. maja v svojem likovnem salonu na Levstikovi 9 v Mozirju razstavlja trideset likovnih del z imaginarno vsebino v tehniki tempera. Razstava je prodajna in dobro-
delna, saj bo avtor celoten izkupiček od prodanih del namenil za stroške zdravljenja Anite Stopar iz Braslovč, ki zaradi celebralne paralize ne more shoditi.
KF
APRIL - MESEC KNJIGE IN PROMOCIJE BRANJA
Tudi Zgorn|esavin|čani smo dobri bralci
OBČINA MOZIRJE
Slovesnost s podelitvijo občinskih
Jurjevo 2014, slovesnost ob prazniku občine Mozirje s podelitvijo občinskih priznanj bo v dvorani kulturnega doma v Mozirju v četrtek, 24. aprila, ob 17. uri. Zlato plaketo s priznanjem Občine Mozirje bodo prejeli Javni zavod Osrednja
priznani
knjižnica Mozirje, Franja Naraloč-nik iz Šmihela in Peter Širko. Denarno nagrado bo prejelo Prostovoljno gasilsko društvo Mozirje. Naziv častnega občana letos ne bo podeljen.
ŠS
Po vsem svetu v pomlad vstopamo s promocijo branja in knjige, kateremu je v aprilu namenjenih več datumov. 2. april, rojstni dan Hansa Christiana Andersena, je Mednarodna zveza za mladinsko književnost IBBY proglasila za mednarodni dan knjig za otroke. Letos smo od 14. do 18. aprila Slovenci praznovali 19. Slovenske dneve knjige. Gre za festival, ki poteka v številnih krajih in je namenjen povezovanju različnih generacij ljubiteljev knjig, avtorjev in založnikov. Promociji branja, založništva in zaščiti intelektualne la-
stnine ter avtorskih pravic je posvečen tudi 23. april, ki je s strani organizacije UNESCO razglašen za svetovni dan knjige.
V Zgornji Savinjski dolini se s spodbujanjem bralne kulture v največji meri ukvarja Osrednja Knjižnica Mozirje. O tem, katere dejavnosti v ta namen knjižničarji izvajajo skozi vse leto po vsej dolini, ter o težavah, s katerimi se srečujejo v času vedno večjega varčevanja v javnem sektorju, pa v naslednji številki Savinjskih novic.
TG
10 Savinjske novice št. 16, 18. april 2014
Ljudje in dogodki
LJUBNO OB SAVINJI
Karolina Vrtačnik predstavila knjigo za skupne
spomine
V Fašunovi hiši na Ljubnem ob Savinji je bila 9. aprila predstavljena knjiga Karoline Vrtačnik Ljubenske potice. Avtorica je poudarila, da knjiga ni samo njeno delo, saj je nastala v sodelovanju z Ljubenci. Kar 17 družin je predstavljenih, kako nadaljujejo tradicijo svojih prednikov pri ustvarjanju etnološke posebnosti, ki je brez primere v slovenskem prostoru.
»Figuralne ljubenske potice predstavljajo prikaz človekovega življenja, njegovih prizadevanj, tudi svet idealov in vrednot,« se je v knjigi izrazil ugledni etnolog prof. dr. Janez Bogataj in dodal, da je knjiga »album in dokumentacija ustvarjalnosti in inovativnosti hkrati«.
Karolini Vrtačnik je v sodelovanju z domačini uspelo ustvariti pomembno knjižno delo o Ljubnem in njegovi kulturni dediščini, ki bo glede na vsebino v prvem in bogato slikovno gra-
Avtorica Karolina Vrtačnik je poudarila, da knjiga ni samo njeno delo, saj je nastala v sodelovanju z Ljubenci. (Foto: Franjo Atelšek)
divo v drugem delu knjige zagotovo pristala v marsikaterem ljubenskem domu, saj je namenjena »za naše skupne spomine«, kot se je avtorica slikovito izrazila v posvetilu ene od podarjenih knjig.
Po prepričanju župana Franja Naraločnika pomeni tradicija izdelovanja potic neprecenljivo bogastvo, ki ga je potrebno negovati tudi v prihodnje. Domači župnik Martin Pušenjak se je v svojem razmišljanju ozrl slaba štiri desetletja nazaj, ko se je ob prihodu na Ljubno ob blagoslovu na cvetno nedeljo prvič srečal s to krajevno znamenitostjo. Zaradi vsakoletnega nagovarjanja ljudi k ohranjanju in prenašanju tradicije izdelovanja figuralnih potic na mlade je nedvomno tudi največji »krivec« za današnjo prepoznavnost ljubenskih potic.
Franjo Atelšek
CVETNA NEDELJA
Izdelovalcem ljubenskih potic nikoli ne zmanjka idej
Na cvetno nedeljo se je na trgu pred ljuben-sko farno cerkvijo pri blagoslovu po tradiciji zbralo veliko domačinov s poticami. Številni obiskovalci se tak čas radi vračajo na Ljubno in občudujejo enkratnost cvetnonedeljskih simbolov. Tudi letos so imeli kaj videti, saj se vedno najde kdo, ki si izmisli kaj izvirnega, kar še ni bilo videno ali vsaj ne v takšni obliki.
Alojz Atelšek je eden najbolj neumornih in domiselnih izdelovalcev potic. Doma ima prav obsežno zbirko. (Foto: FA)
Povečane čebele, pomanjšani oslički, orodje na tisoč in en način, glasbila, nabožni predmeti, igrače, skratka ob pogledu na to raznolikost idej opazovalec kar ne ve, kaj bi še kreativni domačini lahko prinesli k blagoslovu. Razveseljuje tudi dejstvo, da mlade družine pridno stopajo po poti stoletne tradicije izdelovanja potic. Tudi po zaslugi župnika Martina Pušenjaka se je tradicija še posebej utrdila.
Na Rečici ob Savinji je butare in oljčne vejice blagoslovil župnik Ferdinand Luknar ob asistenci diakona Stanka Čeplaka. Tudi letos so med butarami izstopale mojstrovine Hermana Pokle-ke. Tokrat je Pokleka izdelal cerkev in občinsko zastavo ter številne manjše predmete.
Fotogalerijo si lahko ogledate na www.sa-vinjske.com (geslo: cvpolj).
Franjo Atelšek, Marija Šukalo
Tudi smučarski skoki so tradicija na Ljubnem ob Savinji. (Foto: FA)
Herman Pokleka z Rečice ob Savinji (levo) je izdelal cerkev in občinsko zastavo ter številne manjše
predmete. (Foto: MŠ)
I
Savinjske novicešt. 16, 18. april 2014 11
Ljudje in dogodki, Organizacije
KMETIJA PERIČNIK V ŽLABRU
w
Žled pomagal odkriti 115 let star zapis
Pri sanaciji nedavnega žledolo-ma v gozdu so pri kmetiji Peričnik v Žlabru odkrili 115 let star zapis v lesu bukve. Žled je poleg drugega drevja pri njih podrl bukev, ki je imela skoraj sedem kubikov. V prsni višini je imela premer 76 centimetrov. Za drugega, kot za drva ni bila. Pri izdelavi pa je stari gospodar, Friderik Hren nenadoma opazil nekaj nenavadnega.
Os cepilca je razklala deblo na prav nenavaden način, povsem po braniki. Na lesu je razbral zapis, in to na obeh straneh, v »pozitivu« na
notranji strani in »negativu« po zunanji strani čoka. Hitro je spoznal, za kaj gre. V lesu je bil ovekovečen datum rojstva njegovega strica Antona. Zapisano je, da je bil rojen dne 16. januarja leta 1909 v Žlabru 7. Poleg tega zapisa je našel še nekaj fragmentov (polen) besedila, ki se niso dali sestaviti in razbrati.
Pisec zapisa se je zelo potrudil. Besedilo je v les vgravirano premišljeno, črke so lepe in skladne, s tem, da sta črka »J« in številka »6« zapisani zrcalno. Predvsem pa je vedel, kaj mora storiti,
da bo zapis »večen«.
Zapis je nastal, ko je bila bukev debela 37 centimetrov. Če bi besedilo zarezal samo v skorjo, bi bile črke ves čas na zunanji strani drevesa in bi se z debelitvijo debla deformirale (razlezle v širino) ter najverjetneje tudi izbrisale, zato je zapis vgraviral prav v les. S
V Lučah je nazarska območna enota Zavoda za gozdove Slovenije organizirala predavanje o cer-tificiranju zasebnih gozdov. Za zasebne gozdove je v Sloveniji uveljavljena PEFC shema certificira-nja: PEFC (Programme for the En-dorsment of Forest Certification, po naše: program za potrditev certifi-kacije gozdov). To je svetovno najbolj razširjena shema certificiranja
tem je zapis ostal v prvotni obliki. V stoletju ga je prerasel nov les in morda bi ostal skrit v njem še naslednjih sto ali več let, če bi žled bukve ne podrl.
Seveda ta del debla ne bo romal v peč, temveč ga bodo Hrenovi skrbno hranili za naslednje rodove.
Marijan Denša
gozdov, prirejena je za male gozdne posesti.
Predstavitev je izvedel Vojko Stol-nik z Inštituta za kontrolo in certifika-cijo v kmetijstvu in gozdarstvu (Koncert) v Mariboru. Udeležilo se je je zgledno število lastnikov gozdov, med njimi tudi Marko Suhadolnik, prvi lastnik gozda z individualno podeljenim certifikatom v naši državi.
MD
Marko Suhadolnik, ponosni lastnik prvega osebnega certifikata PEFC v Sloveniji (Foto: MD)
KRISTOFOVA ZAKLADNICA NA LJUBNEM OB SAVINJI
Kraj, kjer so združeni lokalni izdelki z lokalnim izročilom
V prodajalni si podajata roki lokalna legenda o velikanu Krištofu in kakovost lokalnih izdelkov. (Foto: Štefka Sem) V soboto je na Placu na Ljubnem di, ki jih bo pot zanesla skozi kraj in
ob Savinji vrata odprla prodajalna, ki nosi ime Krištofova zakladnica. V njej si podajata roki lokalna legenda o velikanu Krištofu in kakovost lokalnih izdelkov. Gonilna sila nove pridobitve je Barbara Trobentar.
Na otvoritvi je spregovorila o uresničeni ideji, kako preko izdelkov prodajati tudi lokalno izročilo. V trgovini so poleg lastnih naravnih in domačih izdelkov izpod rok Trobentarjevih našli mesto številni drugi izdelki lokalnih proizvajalcev. Prehrambeni, filcani izdelki in nakit iz lesa popestrijo ponudbo, ki je privlačna tako za domačine kot za lju-
Žled je razkril družinski zapis v padli bukvi. (Foto: Marijan Denša)
ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE
Predstavitev certificiranja gozdov
bodo ob pokušanju domače čokolade prisluhnili še legendi. Barbara Trobentar je namreč skupaj z mamo Heleno združila znanje, ga povezala z zgodbo o lokalnem silaku in nastala je Krištofova čokolada. Bela, temna in mlečna.
Otvoritveni trak je prerezal župan Franjo Naraločnik, prvo čokolado je v dar prejel Krištofov naslednik na kmetiji Kumprej. Dogodek je spremljal kulturni program, v katerem so se s pesmijo obujali stari običaji, z igro pa zabavni dogodki s kmetij.
Štefka Sem
I
12
Savinjske novice št. 16, 18. april 2014
Zgodovina in narodopisje
O naših prednikih (12)
Piše: Aleksander Videčnik
NEVESTA SE PREDSTAVI
V	primeru, da se je nevesta priženila v novo okolje, je želela širšo okolico opozoriti nase. Pravili so, da je šla in jim sosesko prinesla. To je opravila že kar dan po svatbi. Doma je razreza-la pogačo, ki je ostala na ohceti nedotaknjena. Najprej je vsak od domačih dobil košček. V jer-basu je nesla pogačo še sosedom, kar je pomenilo neke vrste predstavitev. Povsod je ponudila košček pogače, kajti navada je bila, da nevesti ob takem obisku niso postregli, le povesova-li so (poklepetali).
JESIH
Teden po poroki je camer ali pratfirer, kakor so ga že kje imenovali, sklical manjše slavje, ki so ga ponavadi imenovali jesih. Niso povsod vabili svatov, pač pa le tiste, ki so tako ali drugače pomagali na ohceti. Bilo je torej različno v različnih okolji. Rekli so, da »bodo krancljevko vlekli iz je-siha«. ponekod so tudi rekli, »da bodo ženina in nevesto vlekli iz jesiha«.
Tu ni šlo za pojedino kot na kakšni svatbi, pač pa je šlo za srečanje, na katerem so se največ zabavali na račun krancljevke. Spet so imeli godci glavno besedo. Tu so govorili zelo sproščeno, tudi tako, kot bi se na ohceti ne bilo ši-kalo. Postregli so s šarkljem, jabolčnikom in čajem. Srečanje so zaključili najkasneje okoli polnoči. Tedaj je godec razglasil, da so krancljevko potegnili iz jesiha in tako storili svojo dolžnost. Potem so se razšli. To torej ni bila neke vrste druga ohcet, kot se marsikje navaja, temveč srečanje mladih iz vasi, kjer je bila poroka.
ŠE NEKAJ MALEGA O SVATBI
V	večini predelov naše doline je veljal šta-jeriš kot glavni ples na ohceti. Marsikje so na koncu ohceti prinesli na mizo konfekt. To je bilo mešano sladko pecivo. Sledila je larma - zbiranje denarja za godce, kuharice in strežnike. Glavni starešina je opravil larmo, prej pa so se med seboj dogovorili camer, starešini in ženin glede višine prispevka, ki so ga plačali svatje. Godci so dobili denar le, če so uganili zastavljeno uganko, ki jo je povedal camer. Imamo tudi zbrane pesmi, ki so jih peli nevesti in ženinu ob določenih trenutkih, toda tega je toliko, da bi morali objaviti še kar nekaj nadaljevanj. Kot zelo pomembne omenimo okrogospeve, ki so jih prepevali svatje ženinu in nevesti, pa tudi veseli družbi.
POGREBNO SLOVO
Tudi ob takih prilikah so naši ljudje poznali vrsto lepih običajev in pesmi, v katerih so izražali svojo žalost ob izgubi svojca. Ko sem zbiral gradivo za knjigo Zgornjesavinjčani od rojstva do smrti, to je bilo nekako v letih 1967 do 1970, sem naletel na kulturo posebne vrste. O tem bi lahko napisal še eno knjigo. Predvsem so me presenetile številne pesmi, ki so jih ob smrti koga izmed domačih peli in v njih izražali bol in verovanje v božjo milost. Kot primer objavljamo pesem ob smrti matere. Izvira iz Solčavskega konca in jo hrani Zvone Čebul v Šoštanju. Takole se je pela:
Zbogom, zbogom, ljubi moj, k sebi kliče me Gospod, potolaži, upokoji vas, ko bom šla od tod.
Mirno skupaj smo živeli, strah je božji bil pri nas, več ne boste me imeli, vendar v duhu bom pri vas.
Sodba, upam, bode mila, vero v rešno kri imam, zvesto sem Bogu služila, grehov svojih se kesam.
Ne jokajte, ne tožite, ko podam roko vam, kakor zdaj, lepo živite, videli se bomo tam.
Posebej slovesni so bili pogrebi deklet. Zvone Čebul prav tako hrani žalno pesem iz okolice Rečice:
Ob mrtvi deklici
Čujte sestre, čujte vi vsi! Poslušajte prav zvesto, kako jemlje v hladni zemlji mlada deklica slovo.
Dobro ste jo vsi poznali in jo milo klicali,
po pravici spoštovana zavolj njene pridnosti.
Let je komaj nekaj stara, pa je mogla vendar vmret Kakor roža čisto mlada v dolgo večnost morala it'.
Slovo hoče še jemati rajna sestra dan 's od nas, mrzlo roko nam podati, nam povedat mili glas.
Srečno, srečno, ljubi oče, pravi milo vaša hči, srečno, srečno, mama zlata, rajna govori.
Kaj z menoj ste pretrpeli, naj povrne Jezus vam. Bog daj, da bi tam objeli svojo hčer na sodni dan.
Tudi sestre vas objamem, v duhu vas poljubim zdaj. Od vas lepo slovo vzamem vidimo se v svetem raj'.
Spomnite se sestre vaše, vam v spominu naj živim vašim prošnjam se 'zročim.
O dekleta ve, vrstnice mojih zlatih mladih let. Kmalu mi boste tovaršice 'zginil bo ves rožni cvet.
Tako lepo mi cvetela kakor bela lilija. Lepša pa kot luč danice, čista se duša' vtrinja.
Mrtvaški oder pri Cipkinu v Gornjem Gradu okoli leta 1921.
Savinjske novice št. 16, 18. april 2014 13
Organizacije, Nasveti
PLANINSKO DRUŠTVO NAZARJE
Mineva 15 let od ustanovitve društva
Pregled dela Planinskega društva (PD) Nazarje na občnem zboru je pokazal, da planinci svoje energije ne vlagajo le v poho-dništvo. V želji, da čim prej posodobijo delovanje planinske koče Farbance na Dobroveljski planoti, so največ svojega časa usmerili v izgradnjo vodovoda do nje.
Predsednik društva Marjan Ostruh je v svojem poročilu ugotavljal, da je leto 2013 PD Nazarje pozitivno zaznamovalo na različnih področjih. Največji projekt društva je bila izgradnja vodovoda, v kar so planinci vložili nekaj manj kot 1.200 opravljenih prostovoljnih ur dela, s finančnimi in materialnimi prispevki pa so opazno pomagali tudi donatorji. V istem času so uspeli slovesno obeležiti 10. obletnico Farbance.
Letos jih že čaka nov jubilej, in sicer mineva 15 let od ustanovitve
DAVID ZADRAVEC,
športni trener
Leto je mimo pa se niste premaknili niti za milimeter ... Ali veste, da nekateri ljudje v enem letu od življenja dobijo več kot drugi v celotnem obdobju svojega obstoja? To so ljudje, ki garajo za svojo srečo, se ves čas spopadajo z novimi izzivi in jih premagujejo. Ne obupujejo, zmagujejo! Ko padejo, se poberejo in stopijo na višjo stopničko.
NIKOLI NI PREPOZNO
Se kdaj spopadate z mislijo, da je za vas zdaj že prepozno, da bi karkoli spremenili? Nikar se ne predajte takšnemu razmišljanju, saj lahko tudi vi v enem letu doživite več kot drugi v celotnem življenju. To pomeni, da ni nikdar prepozno, samo nehajte odlašati!
društva. To je skozi leta raslo presenetljivo hitro in danes šteje že 537 članov, od tega 106 otrok. Tako velik delež podmladka so pohvalili vsi gostje, med njimi predsednica Savinjskega meddruštvenega odbora (SMDO) Manja Rajh.
In ravno mladi so lani na Slovenskem planinskem orientacijskem tekmovanju postali državni prvaki v svoji kategoriji. Pohval je bil deležen tudi markacijski odsek. Ta je organiziral 39. srečanje mar-kacistov, ki se združujejo v SMDO. Društveni odsek za varstvo gorske narave je šele dobro pričel z delom, pa je za njim že prvi večji uspešen projekt, fotografski natečaj ter razstava Gore in voda, ki je bila v Muzeju Vrbovec v Nazarjah na ogled skozi vso zimo. Za letošnje leto pripravljajo nov natečaj Pot na goro.
Z organizacijo rednih meseč-
Postanite
Ta koncept lahko uporabite na kateremkoli področju svojega življenja. Ker se sam pretežno ukvarjam s športom in zdravim načinom življenja, bodo besede v nadaljevanju tekle predvsem o ciljih in motivaciji pri preoblikovanju telesa.
TUDI VAM MISLI ŽE UHAJAJO V POLETJE?
Veliko ljudi se v spomladanskem obdobju ukvarja z mislimi o poletju in dopustu ter o tem, kako bi želeli izgledati v poletnih oblačilih. To je v redu, kajti tudi misel na poletje in čim boljši izgled v tistem obdobju je lahko motivacija, da se nečesa lotimo. Toda, ali si želite izgledati dobro in biti zadovoljni s svojim izgledom samo kratek čas, le nekaj mesecev v letu? Ali ne bi bilo čudovito, če bi lahko to zadovoljstvo občutili vsak dan in »obkljukali« kategorijo »odlično počutje v lastnem telesu« ter se pognali za novimi izzivi?
nih izletov društvo nadaljuje tudi v tem letu. Vodstvo si je zadalo nalogo ustanoviti gospodarski odsek, ki bo skrbel za nemoteno delovanje koče Farbance. Predvi-
KAKO SI POSTAVITI CILJE
Tudi pri preoblikovanju telesa bi moralo biti tako, kot je pri tekaških navdušencih. Prvo leto si želijo zgolj preteči neko razdaljo, naslednje leto preteči daljšo razdaljo, leto kasneje izboljšati rezultat in tako naprej. Ves čas iščejo nove izzive, si postavljajo nove cilje in z veseljem garajo, da bi jih dosegli.
Zakaj je to tako težko pri preoblikovanju telesa? Če želite izgubiti tri kilograme odvečne teže, si to postavite kot cilj. Sami ali s pomočjo strokovnjaka zastavite strategijo, kako to doseči, in se držite načrta.
V nekem obdobju dosežete ta cilj in apetiti postanejo višji, zaradi doseženega rezultata motivacija naraste. Postavite si nov cilj. Še dodatna dva odvečna kilograma manj. Zopet se držite načrta, striktno in brez odstopanj, in rezultat je kmalu tu. Imate 5 odvečnih kilogramov manj in kopalke, ki so dve leti ležale v omari, zopet najdejo svoje mesto na vas.
devajo tudi, da bo veliko njihovega dela vloženega v sanacijo planinskih poti, poškodovanih zaradi žleda.
Tatiana Golob
ZA CILJE JE TREBA GARATI, A
VČASIH TUDI TO NI DOVOLJ
Kje se običajno pojavi težava? Na dveh mestih. Prvič, se spomnite izraza od prej »garajo, da bi dosegli cilj«? Da, za cilje je treba garati, zato na tej točki veliko ljudi odpove. Niso pripravljeni stopiti iz svoje cone udobja, zato so ves čas na mrtvi točki in vedno razočarani.
Drugič, mnogi ljudje si na začetku postavijo prevelik cilj, brez vmesnih ciljev. Lahko da ste pripravljeni garati za svoj cilj, toda če bo le-ta na začetku prevelik, ga v nekem razumnem obdobju ne boste dosegli, zato bo vaša motivacija za dosego cilja sčasoma izginila, s tem pa tudi vaše sanje o končnem rezultatu.
Zastavite si cilje, ki jih realno lahko dosežete v doglednem obdobju, zato da boste ves čas imeli občutek, da napredujete. Na ta način bo rasla vaša samozavest in zaupanje, da ste sposobni doseči pozitivne spremembe v vašem življenju. Tako boste postali zmagovalec nad samim seboj.
zmagovalec nad samim seboj
14 Savinjske novice št. 16, 18. april 2014
Gospodarstvo, Nasveti
MOZIRSKI GAJ
Cvetelo bo več stotisoč tulipanov
Park cvetja v Mozirju bo 26. aprila odprl vrata nove sezone razstav. Pomladna razstava, s poudarkom na cvetenju tulipanov, bo zelo bogata, saj bo popestrena z vrsto dodatnih razstavnih aktivnosti.
V tem času bo odprlo cvetove preko milijon cvetlic, tudi slabih 6.000 tulipanov sorte Mozirski gaj, ki raste izključno na tem prostoru. Poleg cvetja bodo lahko obiskovalci videli še marsikaj. Najprej so tu zopet junaki iz risank, ki se bodo sprehajali med gredicami, zabavali otroke in se z njimi fotografirali. Pridružila se jim bo tudi maskota
V parku cvetja bo odprlo cvetove preko milijon cvetlic.
(Foto: Benjamin Kanjir)
kranjske sivke, naše čebelice. Člani društva Bioexo bodo med 28. aprilom in 4. majem pripeljali na ogled kače strupenjače. Člani zgornjesa-vinjskega kinološkega društva bodo v času razstave obiskovalcem predstavljali šolanje reševalnih psov in agility.
Mozirski vrtnarji pa bodo predstavili tudi čudovite pletene skulp-ture izpod rok mojstra Jožeta Skornška. Pred parkom bo potekal bogat sejemski program, zato bo poskrbljeno za mlade in starejše udeležence razstave.
Benjamin Kanjir
Velika noč naj bo obsijana s soncem
nekoliko večjo posodo ali kakšen drug okrasni lonček, ki ga napolnimo z zemljo do treh četrtin. Zemljo prekrijemo z mahom, travne ruše ali kalečega žita, ki smo ga v ta namen vzgojili iz semen v posebni posodi. Na venček v enakomernih
ce upognemo do mesta, kjer so bile odrezane. Ne bodo se zlomile. Nato s tanko žico ali rafijo obesimo na te upognjene veje prazne jajčne lupine. Lupine napolnimo z vodo in dodamo cvet ali dva. Šopek spodaj ravno odrežemo in postavimo v ve-
DARINKA PRESECNIK,
svetovalka za hortikulturo
Letošnje praznovanje velike noči naj bo po zimi obarvano s sončnimi žarki, svetlo, zračno, pisano in nežno. Prepustimo se toku življenja ter uživajmo v naravi, ker nam lahko narava ogromno ponudi na pladnju.
Praznovanje velike noči je lahko lepo tudi brez pretiranega cvetočega razkošja, ki lahko prekrije okrasne elemente, predvsem pirhe. S takšnim okrasjem bomo imeli nekoliko več dela, razveselili bomo pa otroke.
VELIKONOČNA DEKORACIJA
1. Vzamemo večji plastični lonček in v njega postavimo ravno odžagano brezovo vejo z nepoškodovanim lubjem. Zmešamo mavec in z njim zalijemo vejo, ki je postavljena na sredino lončka. Počakamo, da se mavec strdi. Iz žice ali protja ovijemo osnovo venčka. Nanjo z močnim sukancem, tanko vrvico ali žičko pritrdimo vejice pušpana.
Lonček z vejico postavimo v
presledkih navežemo štiri okrasne trakove in jih z risalnim žebljičkom pritrdimo na vrh debla oziroma veje tako, da venček lebdi v zraku. Da skrijemo žebljiček, na vrh postavimo simbol zajčka ali piščančka. Na koncu na venček navežemo še izpihana, v nežne tone obarvana jajca ter jih nekaj položimo tudi na »travnato preprogo« ob vznožju velikonočnega drevesa.
2. Namesto, da v šopku uporabimo ravne vrbove veje, njihove kon-
LETOS PRI PIRHIH KRALJUJEJO PASTELNE BARVE
1.	Pirhi s pikami so preprosti za izdelavo, videti pa so naravnost čudovito. Obarvajte jih s pastelnimi barvami in ko se posušijo, nanje narišite bele pike. Če imate jajca, ki so izrazito bela, lahko nanje nalepite bele pikice in nato s temi nalepkami daste jajček v barvo.
2.	Pirhe lahko obarvate tudi z barvami, ki ste jim dodali bleščice. Ko se barva posuši, nanje nalepite rožice. Rožice izrežete iz papirja ali jih oblikujeta z luknjačem za papir, ki dela luknjice v obliki rožic.
3.	Če imate več časa in potrpljenja, lahko izdelate pirhe ovite v barvne vrvice. Jajčka sproti barvajte z lepilom, nato jih vrstico za vrstico ovijajte z vrvico. Dvobarvne izdelate tako, da pri prvem ovijanju spustite prazno vsako drugo vrstico, ki jo nato pri drugem ovijanju zapolnite z drugo barvo.
čjo plitvo posodo, katero smo napolnili z vodo.
3. Tudi jajčne lupine, ki ostanejo pri peki velikonočnih dobrot, lahko spremenimo v cvetlične lončke. Ker pa so lupinice bolj majhne, vanje seveda ne bomo mogli posaditi večjih rastlin. So pa seveda dovolj velike, da bo v njih lahko vzklila kre-ša. Potrebovali bomo še samo en večji krožnik, en večji in nekaj manjših venčkov, spletenih iz vej leske z mačicami.
Za občutek nesreče obstaja samo en vzrok; vaša zmotna prepričanja, ki jih imate v svoji glavi, prepričanja, ki so tako zelo razširjena in tako običajna, da nikoli ne pomislite, da bi o njih podvomili.
Anthony de Mello

Savinjske novice št. 16, 18. april 2014 15
Organizacije, Ljudje in dogodki
SAVINJSKO GOZDARSKO DRUŠTVO NAZARJE IN OSREDNJA KNJIŽNICA MOZIRJE
Predstavili film Plastik fantastik
Na prvi pomladni dan in predvečer mednarodnega dneva gozdov je bil v Galeriji Mozirje v organizaciji Savinjskega gozdarskega društva Nazarje in Osrednje knjižnice Mozirje na ogled film Plastik fantastik. Film je namenjen vsem, ki delamo smeti, torej vsem nam.
Avtor filma je Uroš Robič, gozdar, ki kljub Prešernovi nagradi za svoje diplomsko delo ni uspel dobiti svoji izobrazbi in znanju primerne zaposlitve. Zaposlil se je kot smetar pri komunalnem podjetju in za nami pospravljal smeti. Pri tem je spoznal vse slabosti ravnanja z odpadki. Prav to ga je spodbudilo, da je v prostem času in na lastne stroške s prijatelji ustvaril zabaven in hkrati poučen film o našem neprimernem ravnanju z zavrženo plastično embalažo. Film predstavi pomen ločevanja odpadkov, vrste in uporabo plastike, njeno razgradnjo in ponovno uporabo.
»Težava ni v plastiki, ampak v ljudeh,« pravi
Uroš Robič se je z obiskovalci pogovarjal o nastajanju poučnega filma o našem neprimernem ravnanju z zavrženo plastično embalažo. (Foto: BR)
Uroš, ki sicer prihaja iz Kranjske Gore. Je naš neljubi spremljevalec, ki se mu v današnjem času ne moremo odreči.
Plastika je ena najbolj uporabnih snovi, sestavlja večino predmetov, ki jih danes uporabljamo, brez nje ne gre. Pomembno pa je, kaj z njo storimo po uporabi. Težave so v njeni trajnosti ter načinu razgradnje in reciklaže, kar je povezano z visokimi stroški.
Film je zaradi svojih vrednot prejel častno pokroviteljstvo Unesca za dobo enega leta. Prireditev je bila dobro obiskana, kar priča o tem, da nam je mar za okolje, v katerem živimo. Filmu je sledil pogovor z avtorjem, ki je spregovoril o ideji, snemanju in preprekah, na katere je naletel ob ustvarjanju. Pogovor je vodil Marijan Den-ša, predstavnik Savinjskega gozdarskega društva Nazarje.
Barbara Rozoničnik
ŽUPNIJSKA KARITAS MOZIRJE-ŠMIHEL
Razdelili več kot osem ton in pol prehrambenih
artiklov
Člani Župnijske karitas Mozirje-Šmihel so lani za bolne in osamljene pripravili pakete tako ob veliki noči kot ob božiču. Obiskali so klarise v nazarskem samostanu, organizirali ustvarjalne delavnice, kjer so izdelovali cvetje iz krep papirja, butare, se učili kuhanja, retorike in nastopanja ter urejanje vrta.
S priznanimi terapevti in pravniki so pripravili razna svetovanja. Organizirali so srečanje za ostarele in bolne ter za člane društva Sožitje. Pripravili so počitniške delavnice za vse generacije. Socialno šibkim so razdelili pakete hrane iz evropske pomoči. Iz intervencijskih zalog je 21 prostovoljcev razdelilo več kot osem ton in pol različnih prehrambenih artiklov. S tem so poma-
Alenka Brezovnik je izpostavila, da je iz intervencijskih zalog 21 prostovoljcev razdelilo več kot osem ton in pol različnih prehrambenih artiklov. (Foto: MŠ)
gali nekaj manj kot 450 osebam. Zbirali so ozimnico ter jo razdelili socialno šibkim. Veliko dela in energije so po besedah vodje župnijske karitas Alenke Brezovnik vložili v dobrodelni koncert, katerega izkupiček so namenili za blaženje finančnih stisk ljudi.
Občni zbor, kjer so pregledali delo lanskega leta in si začrtali smernice za prihodnje, so člani karitas izkoristili za predavanje Marjetke Vodov-nik o negi bolnikov. Ti so velika odgovornost za domače in za tiste, ki jih obiskujejo ali skrbijo za njih. Duhovno misel o uboštvu pa je posredoval župnik Sandi Koren.
Marija Šukalo
ŽUPNIJA MOZIRJE-ŠMIHEL
Ob prvi obletnici izvolitve papeža Frančiška
Pater Branko Cestnik je 19. marca v polni Slomškovi dvorani v Mozirju spregovoril o papežu Frančišku, ki je takoj po izvolitvi pokazal svojo drugačnost in postal oznanjeva-lec evangelija, čigar misli v trenutku obkrožijo svet.
Svež veter papeža Frančiška je naslovil svoje predavanje o prvem letu petrinske službe Jorgeja Maria Bergoglia. Priljubljenost v katoliški cerkvi in zunaj nje si je od prvega dne zagotovil zaradi komunikativnega sloga in nagovarjanja tudi nekatolikov. Pr-
P. Branko Cestnik o papežu Frančišku, ki navdušuje. (Foto: AG)
vi papež iz Latinske Amerike, izbira imena Frančišek, civilni pozdrav ob izvolitvi, odpoved zlatemu križu ter naziv rimski škof in papež svetovne Cerkve je po p. Cestniku že program njegove prenove.
»V ozadju papeževe odločitve za uboge, stila komuniciranja, premikov je teologija Božjega usmiljenja, ki prevzame primat pred teologijo Božje vsemogočnosti,« je pojasnil predavatelj Branko Cestnik, župnik s Frankolovega, prodoren pisec člankov in bloger.
Andreja Gumzej
16 Savinjske novice št. 16, 18. april 2014
Kultura, Organizacije, Ljudje in dogodki, Voščila
KLUB ZGORNJESAVINJSKIH ŠTUDENTOV
Kuhanje kosila z Nejcem Goličnikom
Jedi, ki so bile s strani Nejca Goličnika postrežene na krožniku, so bile tudi paša za oči, ne le za brbončice. (Foto: Štefka Sem)
Študentski meniji so po navadi več ali manj enostavni, še večkrat se študentje poslužujejo prehrane v raznih lokalih. Da se da tudi na hitro pripraviti dobre, preproste in predvsem zdrave jedi, so s pomočjo kuharja Nejca Goličnika študentje odkrivali sredi marca, v kuhinji Fašunove hiše na Ljubnem ob Savinji.
Za štedilnikom so nastajale zanimive jedi, ki so bile s strani kuharja postrežene na krožniku, tudi paša za oči, ne le za brbončice. Poleg piščanca po provansalsko in pirinih širokih rezancev v smetanovi omaki, je bil krožnik obložen še z popečenimi melancani s parmezanom in po-pečenimi bučkami. Manjkala ni niti solata s prelivom in kosilo je bilo končano.
Udeleženci tečaja, ki so se prej vrteli okrog štedilnika, so kasneje svoj izdelek tudi z užitkom pojedli in ugotovili, da priprava študentskega kosila ali večerje z malo idej in dobre volje lahko postane tudi zabavna in prijetna.
Štefka Sem
8. TEKMOVANJE HARMONIKARJEV ZA POKAL ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE
Tekmovalci pokazali zavidljivo raven znanja
Uveljavljena zgornjesavinjska glasbenika Primož Zvir in Andrej Rak sta se tudi letos skusila v organizaciji tekmovanja harmonikarjev za pokal Zgornje Savinjske doline. Njuni glasbeni delavnici sta namreč pripravili 8. tradicionalno tekmovanje harmonikarjev.
Zaradi velikega zanimanja udeležencev iz vse Slovenije sta v marcu pripravila kar štiri predizbore, in sicer v Mozirju, Slovenj Gradcu, na Ravnah na Koroškem in v Avberju pri Sežani. Finale je potekalo prvo aprilsko nedeljo na Rečici ob Savinji.
Na odru rečiškega kulturnega doma se je ko-
misiji v sestavi Tomaž Guček in Boštjan Podle-snik predstavilo 38 finalistov v različnih starostnih kategorijah. Ti so zaigrali po dve skladbi različnih ritmov. Po besedah Tomaža Gučka so vsi tekmovalci pokazali zavidljivo raven znanja in upravičili svoje točke.
Tokrat so bili v svojih starostnih kategorijah najboljši Klemen Sodec iz Spodnjega Dupleka, Anže Krevh iz Ribnice na Pohorju in Gregor Vi-šnjar iz Velenja. Nagrado občinstva si je priigral Žan Žgur, absolutni zmagovalec pa je postal An-že Krevh.
Marija Šukalo
Nagrajenci 8. tekmovanja harmonikarjev za pokal Zgornje Savinjske doline in organizatorja Primož Zvir (spredaj levo) in Andrej Rak (desno). (Foto: Marija Šukalo)
POTOČNA POSTRV VELIKANKA
Postrv iz Savinje dolga 77 centimetrov
Ribiči so znani kot veliki šaljivci, ki znajo sem in tja velikost ulovljene ribe »preračunati« v eks-tremne številke. Eden tistih, ki mu glede ulova ni bilo treba pretiravati, je Drago Petak z Ljubnega ob Savinji, saj je na plano iz reke Savinje potegnil rekorden ulov.
Potočna postrv, ki bo končala nagačena na Petakovem domu, je v dolžino merila kar 77 centimetrov in tehtala sedem kilogramov in pol. Je pa ulov ribiča drago stal in bi mogoče bilo bolje, da bi ujel tri normalne ribe. Kot član Ribiške družine Ljubno ob Savinji je seveda moral stanovskim kolegom dati za pijačo in ker teh ni malo, se lahko zgodi, da prihodnje rekordne ulove raje ne bo predočil javnosti.
Štefka Sem
Drago Petak ni skrival zadovoljstva ob rekordnem ulovu. (Foto: ŠS)
Savinjske novice št. 16, 18. april 2014 17
Ljudje in dogodki
NOVA ŠTIFTA
Pozdrav pomladi posvečen ženskam
Učenci novoštiftne podružnične osnovne šole in tisti, ki so šolo že zapustili, so nastopili na prireditvi Pozdrav pomladi. Organiziralo jo je Kulturno društvo Lojze Sa-vinšek, na prireditev pa so bile še posebej vabljene ženske, saj je bila posvečena njihovim praznikom
Nekajkrat letno so priložnosti, ob katerih se otroci iz ljubenskega vrtca zberejo in nastopajo za svoje starše, dedke in babice. Še posebej se potrudijo ob materinskem dnevu.
Prepevanja in plesanja je bilo veliko, vloženega truda v nastope še več, zato ni nič čudnega, če je bil vsak stavek, vsaka odpeta pesem
v mesecu marcu.
Šolarji so zapeli v zboru pod vodstvom Marije Pustoslemšek, učenci glasbene šole so zaigrali na citre, violino, flavto, klavir in harmoniko, predstavili so se tudi pevski in plesni talenti.
Štefka Sem
in vsak plesni korak najmlajših nagrajen z glasnim aplavzom. Rdeča nit dogajanja je bila Muca copatarica. Najmlajši so o njej odigrali predstavo, zapeli pesmice. Praznovanje je popestril tudi pevski zbor, ki ga sestavljajo najstarejši otroci iz vrtca.
Štefka Sem
V sklop praznovanj dneva žena in materinskega dne spada tudi prireditev Pesem pomladi, ki jo vsako leto v Bočni pripravi tamkajšnje kulturno društvo. Nastopili so otroci iz vrtca in šole, mladi, ki so se podali v svet, a so še vedno del domačega kraja, in oba pevska zbora.
Najmlajši so po svojih sposobno-
... so otroci rečiškega vrtca in njihove vzgojiteljice poimenovali prireditev, ki so jo posvetili staršem, starim staršem, tetam in stricem. V nabito polni dvorani rečiškega kulturnega doma so pripravili uro plesa in recitacije.
Narodne in ponarodele pesmi ter plese so mali junaki predstavi-
stih plesali, peli in igrali. Večji in starejši kot so bili nastopajoči, bolj so bile njihove točke zahtevne. Moški in ženski pevski zbor sta kot vedno požela močan aplavz. Prireditev je bila prepredena z glasbo, lepe misli o mamah, starših in pomladi pa je z obiskovalci delil Marko Potočnik.
Štefka Sem
li zelo zavzeto, kljub kakšnemu negotovemu koraku ali tremi. Obiskovalce je pozdravila ravnateljica Mateja Glušič. Povedala je, da so otroci predstavili delo v vrtcu. To je celo leto prepleteno s pesmimi in igrami, tudi takšnimi, ki so jih igrali njihovi starši in stari starši.
Marija Šukalo
PESEM POMLADI V BOČNI
Priložnost za nastop vseh generacij
Talentov na novoštiftnem odru ni manjkalo. (Foto: Štefka Sem)
VRTEC LJUBNO OB SAVINJI
Materinski dan z Muco copatarico
VRTEC REČICA OB SAVINJI
Iz malega raste veliko ...
Muca copatarica je bila rdeča nit otroških nastopov.
(Fotodokumentacija VLS)
18 Savinjske novice št. 16, 18. april 2014
Kultura, Organizacije, Ljudje in dogodki
VILA BIANCA VELENJE
Razstavili tudi fotografinje iz naše doline
V okviru petega medgeneracij-skega festivala v Velenju, ki so ga organizirali Univerza za tretje življenjsko obdobje Velenje in drugi, so slušatelji fotografskega krožka pri isti ustanovi, ki vključuje populacijo starejših iz Zgornje Savinjske doline, odprli fotografsko razstavo Očem nevidno.
Na njej so se predstavile tudi tri ljubiteljice fotografiranja iz naše doline; Boža Cajner, Marjetka Levar in Jožica Stropnik. Pod men-
torstvom fotografinje Ksenije Mi-kor so posnele in izdelale fotografije iz narave, skoraj sto posnetkov pa zdaj krasi galerijo v vili Bianci v Velenju.
Jože Miklavc
Obiskovalci iz Zgornje Savinjske doline so si z zanimanjem ogledali razstavo ljubiteljskih fotografinj in fotografov Univerze za tretje življenjsko obdobje v Velenju.
(Foto: Jože Miklavc)
KUHARSKI TEČAJI V FASUNOVIHISI
Ob bučah in pralinah do zanimivih jedi
Zavod Savinja je v marcu izvedel kuharske tečaje. Ti po besedah direktorice zavoda Cvetke Mavrič sodijo v projekt Mladi in podeželje. Udeleženci so na delavnicah, ki so jih naslovili Buče na 101 način, spoznavali jedi iz buč, na delavnici Sladko, slajše, najslajše pa so bile v ospredju praline kot zanimive sladice. Delavnice je vodila Boža Po-lak iz Šmartnega ob Paki.
Po besedah mentorice Polako-ve so pri bučah udeleženci spoznavali jedi, ki niso nekaj vsakdanjega. Tako so nastali namazi, juhe, kruh in glavne jedi ter marmelade. Niso pozabili niti sladic. Da so
Delavnico izdelave sladic je vodila Boža Polak iz Šmartnega ob Paki (v sredini). (Foto: Marija Šukalo)
buče uporabne v kozmetiki, je dokaz bučno milo. S predelavo ploda so uspeli uporabiti vse dele.
Pri izdelavi pralin je Polakova predstavila tehniko izdelave, sestavino pralin in udeleženke poučila, kako lahko same izdelajo marcipan in nougat. Praline so vrsta sladic, oblikovanih in okrašenih z raznim dodatki, ki ne smejo biti večji od enega grižljaja, imeti pa morajo najmanj četrtino čokolade. Ta je glavna sestavina tovrstne »mini« sladice. Polnjene so lahko z marcipanom, raznimi kremami, orehi, nougatom, sušenim sadjem ...
Marija Šukalo
TURISTIČNO DRUŠTVO GORNJI GRAD
Kakšen koncert pred katedralo tudi poleti
V preteklem letu so člani Turističnega društva Gornji Grad izpolnili vse načrte. Še več, z organizacijo miklavževanja so poskrbeli, da ta tradicija v kraju ni zamrla. Povzetek dela preteklega leta in načrte za tekoče leto je na občnem zboru članom podal predsednik Iztok Kolenc.
Letošnji načrti društva so predvsem odvisni od finančnih sredstev, prav gotovo pa je v prvem planu organizacija Čebelarskega praznika, prednovoletnega dogajanja v kraju in silvestrovanja na prostem. So pa številni obiskovalci na koncertih pred katedralo spodbudili člane društva, da se
Iztok Kolenc je povedal, da paradni dogodek v Gornjem Gradu ostaja Čebelarski praznik. (Foto: ŠS)
bo letos vsaj en koncert zgodil v poletnem času. Poleg teh aktivnosti imajo v planu pripravo izobraževanja za vodiče.
Najpomembnejši projekt društva lani je bil organizacija Čebelarskega praznika, ki so ponovno oživili pred leti. Skupaj s čebelarsko družino so poskrbeli, da je bil dobro pripravljen in obiskan.
Gostili so glasbeno skupino Atacayte s Kanarskih otokov. Njihov koncert je napolnil gornje-grajsko katedralo. Drugo leto zapored so se potrudili, da so z novoletnimi koncerti pred katedralo praznično obarvali dogajanje v
Gornjem Gradu. Po dolgih letih jim je uspelo izpeljati dobro obiskano silvestrovanje.
Aktivno so sodelovali v projektu tematskih poti Sodelujmo z naravo in v projektu Obrazi dediščine - zgodbe nevidnega mesta. Na to temo so pripravili srečanje, kjer je zgodbe nevidnega mesta prebirala in pripovedovala Vika Venišnik. Skupaj z upokojenci so sejmu v Celju predstavljali občino Gornji Grad in njene zanimivosti, prav tako so prijetno okolje za družine promovirali na Pi-kinem festivalu.
Štefka Sem
Savinjske novice št. 16, 18. april 2014 19
Šport, Organizacije
ROKOMETNI KLUB NAZARJE
Polovično uspešna rokometna sobota
V soboto so se nazarskim ljubiteljem rokometa predstavile štiri selekcije domačega kluba v domači športni dvorani. Nazarčanke so bile uspešne proti tekmicam iz Škofij, neuspešne pa proti Žalčankam.
Najprej so se rokometnim navdušencem predstavile mlajše deklice A, ki so igrale proti vrstnicam iz ŽRK Zelene doline Žalec in izgubile le za gol 17:18 (10:7). Pri domačinkah je strelsko izstopala Pa-tricija Pančur (7 golov). Sledila je tekma mlajših deklic B proti vrstnicam iz istega spodnjesavinjskega kluba, zmaga pa je ponovno šla v Žalec 10:16 (5:11). Najbolj razpoložena igralka Nazarij je bila Klara Bastl (4).
Za ogrevanje navijačev pred tekmo članic proti RK Burja iz Škofij so se proti vrstnicam iz tega kluba po-
merile starejše deklice A in zmagale 21:17 (11:8). V domači vrsti je vidno izstopala Mojca Rajter, ki je dosegla kar devet golov.
Tekma je bila pravšnji uvod v vr-
hunec rokometnega dneva - tekmo članic. Na nasprotni strani so imele klub, ki je nekoč igral pomembno vlogo v ženskem rokometu na državnem nivoju. Gostu-
joče rokometašice so skladno s to popotnico igrale le prvih 15 minut, ko so držale rezultatski priključek. V nadaljevanju so se Na-zarčanke izkazale s čvrsto obrambo, rezultat te pa so bili hitri protinapadi in odločitev o zmagovalcu že v prvem polčasu (21:11). V drugem delu igre so domačinke le potrdile visoko zmago (38:20), priložnost za igro pa so dobile igralke, ki bodo v prihodnosti nosilke igre moštva. Strelsko sta izstopali Sandra Melavc (14 golov) in Katja Kraj-ner (11). Pomemben delež k zmagi pa je prispevala tudi Tamara Bregar (8).
Članice bodo imele pavzo do 10. maja, ko bodo odigrale zadnjo tekmo sezone v 1. B DRL za ženske proti ŽRK Millennium v Nazarjah.
Roman Mežnar
Kakovost je bila na nazarski strani, priložnost za igro so dobile tudi mlajše igralke. (Foto: Roman Mežnar)
PLANINSKO DRUŠTVO MOZIRJE
Sekcije predstavile delo preteklega leta
V Planinsko društvo Mozirje je včlanjenih 177 občanov. Ljubiteljem narave, gora in planin predseduje Jure Marjanovič. Na Mozirski koči na Golteh so sredi marca vodje sekcij in odsekov predstavili svoje delo v minulem letu.
Med najbolj aktivnimi v mozir-skem planinskem društvu so bili ponovno člani športno plezalne sekcije, ki jo vodi Boštjan Štiglic. Z mladimi tekmovalci so se udeleževali tekmovanj v okviru slovenske lige, državnih in mednarodnih prvenstev. Praviloma so se z njih vračali s priznanji za najboljše.
STRELSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD
Markacisti pod vodstvom Marka Goličnika so skrbeli za obnavljanje planinskih poti, vgrajevali protierozijske pragove, stopnice, na Planinski ravni so postavili kamnito ploščo, ki vabi na kočo, pri njej pa podobno z dobrodošlico obiskovalcem. Ponovno so opozorili na vožnje kolesarjev po planinskih poteh in na problem kamnitih stolpičev, ki jih nekdo postavlja širom planine. Slednji ob vetru grozijo, da se bodo podrli, kotaleče kamenje pa bi lahko koga poškodovalo. Markacisti so lani podrli razgledni stolp na Bo-
Tekme s serijsko zračno puško za družinskega prvaka 2014
Člani Strelskega društva Gornji Grad so od 4. do 12. aprila na zračnem strelišču v Bočni organizirali štiri tekme s serijsko zračno puško za družinskega prvaka 2014. Strelci so streljali po deset diabol v tarčo za poizkus in štirikrat po pet dia-bol v tarče za oceno.
Od štirih tekem je štela za oceno
Jure Marjanovič se je na občnem zboru zahvalil vsem, ki pripomorejo pri uresničevanju vsakoletnih zastavljenih ciljev. (Foto: Benjamin Kanjir)
najboljša. Tako je po prvi od štirih disciplin točkovanje za družinskega prvaka v letu 2014 sledeče: 1. Peter Bezovšek (181 krogov, 181 točk), 2. Boris Purnat (172, 172) in 3. Tomaž Trogar (171, 171). Končni rezultati za družinskega prvaka bodo znani po izvedenih jesenskih tekmah.
PB
skovcu, ki ni bil več varen za uporabo.
Planinski krožek društva deluje že v vrtcu. Najmlajši se podajajo na krajše pohode, na katerih se spoznavajo z naravo in oblikujejo pozitiven odnos do hoje. Podobno je s šolarji. Zala Acman je predstavila pomen ustvarjalnih delavnic in zabavnega raziskovanja narave, kar so počeli v mladinskem odseku. Prav tako so za otroke organizirali poletni planinski tabor, ki je potekal na Mozirski koči.
Vodniški odsek, katerega delo je
predstavil Jože Bizjak, je organiziral izlete na različne vrhove širom Slovenije. Poskrbeli so tudi za izobraževanja in nabiranje znanj, potrebnih za varno hojo v planine. Gospodar koče Toni Praunseis je nanizal vzdrževalna dela, ki so bila izvedena za njeno nemoteno delovanje. Drobnih popravil je potrebna tudi koča v Mozirskem gaju. Zbor so popestrile mlade prostovoljke OŠ Mozirje, ki so predstavile pomen dneva prostovoljstva imenovanega Dan za spremembe.
Benjamin Kanjir
20 Savinjske novice št. 16, 18. april 2014
Šport
PODELITEV PRIZNANJ NAJ ŠPORTNIK MESTNE OBČINE VELENJE
Franček Gorazd Tiršek naj športnik invalid Velenja
Poleg omenjenega naslova naj športnika je Gornjegrajčan za izredne športne dosežke v letu 2013 prejel še prestižno Bloudkovo plaketo, priznanje Športne zveze Celje ter zlati znak Strelske zveze Slovenije.
Franjo Pukart
r _ a Nani se te dni intenzivno pripravlja na vrhunec sezone, na svetovno prvenstvo, ki bo meseca julija v Nemčiji. Prvenstvo bo zanj še toliko bolj pomembno, saj bo poleg boja za odličja lovil kvalifikacijsko kvoto za para-olimpijske igre v Braziliji. Olimpijski ciklus po novem narekujejo strožja kvalifikacijska pravila, po katerih si lahko potrebno kvoto pristreljaš le na tekmah najvišjega svetovnega ranga, teh priložnosti pa letos, za finančno precej okleščeno slovensko reprezentanco, ne bo prav veliko. V_
KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE
Osvojili lovoriko in se uvrstili v 3. SKL
V soboto zvečer je nazarska športna dvorana gostila povratno tekmo finala 4. SKL med ekipama Nazarje in Nova Gorica mladi. Prvaki lige so postali Nazarčani z zmago 73:57.
GENERALNI SPONZOR
B/S/H/
BSH Hišni aparati d.o.o., Savinjska cesta 30, 3331 Nazarje
Na prvi tekmi teden dni prej v Novi Gorici so slavili goriški košarkarji 63:60, vendar so Nazarča-ni s trojko v zadnji sekundi tekme iztržili aktiven rezultat, saj je o prvaku odločalo skupno številko točk iz obeh tekem. Nazarski navijači so napolnili dvorano in pripravili pravo navijaško vzdušje, ki je domače košarkarje poneslo do zmage.
Končni rezultat ne kaže pravega razmerja moči na igrišču, saj so Nazarčani prvič ušli gostom na varnih deset točk prednosti v tretji četr-
Nazarje : Nova Gorica mladi 73 : 57
(19:16, 15:16, 19:10, 20:15)
Nazarje: Športna dvorana Nazarje. Gledalcev: 150. Sodnika: Rok Fajt in Mario Pirto-všek. Tehnični komisar: Aleš Topolinjak.
že četrtič zapored
V začetku aprila je Mestna občina Velenje v sodelovanju s Športno zvezo Velenje in Festivalom Velenje, organizirala prireditev Športnik leta 2013, na kateri so podelili priznanja najuspešnejšim športnikom preteklega leta. Na predlog Strelskega društva Mrož Velenje se je med nomi-niranci ponovno znašel najuspešnejši slovenski strelec invalid Franček Gorazd Tiršek, ki se je s ponovno izvolitvijo, že četrto zapored, z velikimi črkami zapisal v zgodovino šaleškega športa.
»Vesel sem in ponosen, da sem lahko v družbi najboljših velenjskih športnikov. Osvojiti ta laskavi naslov kar štirikrat zapored, in to v mestni občini, ki je v slovenskem športnem prostoru med najuspešnejšimi tako po rezultatih, številu vrhunskih športnikov in raznolikosti športnih panog, ni mačji kašelj. Hvala Mestni občini in Športni zvezi Velenje za podporo in pomoč, predvsem pa za pozornost in spoštovanja do mojega dela, do dela športnika invalida,« so bile zahvalne besede strelskega šampiona.
Franček Gorazd Tiršek se je s ponovno izvolitvijo z velikimi črkami zapisal v zgodovino šaleškega športa.
tini. To ni zadoščalo za mirno končnico, ker se košarkarji Gorice niso predajali. Kljub temu so domači košarkarji ohranili mirno kri in s čvrsto igro v obrambi ter dobrim izvajanjem prostih metov tekmo mirno zaključili. Po pisku sirene so se skupaj s številnimi navijači zasluženo veselili naslova prvaka
Trener Rajko Rituper je čestital svojim varovancem za izjemno tekmo, v kateri so pokazali pravi karakter, ki jih je krasil že celo sezono in na koncu so povsem zasluženo osvojili naslov
prvaka. Zahvalil se je tudi izjemni publiki, ki jih je v soboto ponesla do zmage in izrazil upanje, da bodo se v takšnem številu zbrali tudi na vseh prihodnjih tekmah.
Med polčasom so se predstavile mlajše selekcije nazarskega kluba. Te predstavljajo prihodnost košarke v dolini, ki je po sezoni 2009/2010 dočakala novo lovoriko. Zmaga v 4. slovenski košarkarski ligi pomeni, da se je nazarska članska ekipa neposredno uvrstila v 3. SKL.
Roman Mežnar
Članska ekipa KK Nazarje je postala prvak 4. SKL.
Savinjske novice št. 16, 18. april 2014 21
Kronika, Oglasi
POLICISTI SVETUJEJO
OPOZORILA OBČANOM V ZVEZI Z VARNOSTJO OB VELIKONOČNIH PRAZNIKIH
V času velikonočnih praznikov bodo po večih krajih posamezniki ali organizirane skupine streljale s karbidom ali z možnarji. Na območjih, kjer se bo streljalo, je običajno ves čas tudi odprt ogenj (urejeno kurišče). Izkušnje kažejo, da je kljub razširjenosti takšnega praznovanja in vsakoletnega opozarjanja na nevarnosti, te nevarnosti potrebno ponovno izpostaviti.
PRAVILA PRI KURJENJU V NARAVI
Kurišče je treba urediti tako, da je obdano z negorljivim materialom, da je območje v oddaljenosti vsaj meter od zunanjega roba očiščeno vseh gorljivih snovi, kurišče je potrebno nadzorovati ves čas kurjenja s strani polnoletne osebe ter po končanem kurjenju ogenj popolnoma pogasiti.
Ob povprečni hitrosti vetra večji od 20 km/h ali ob sunkih vetra močnejših od 40 km/h se ne sme pričeti s kurjenjem oziroma se mora s kurjenjem takoj prenehati. To velja tudi pri kurjenju kresov v naravnem okolju, razen če je zagotovljena požarna straža.
Pri kurjenju, sežiganju ali uporabi odprtega ognja v naravnem okolju se ne sme uporabljati gorljivih tekočin ali materialov, ki pri gorenju razvijajo močan dim ali strupene pline oziroma so kako drugače škodljivi za okolje.
Organizatorje kresovanj je potrebno opozoriti na nevarnost požarov v naravnem okolju. Kurjenje kresov je prepovedano v času razglašene velike ali zelo velike požarne ogroženosti naravnega okolja na posameznem območju.
Za kurjenje kresov kot organizirano javno prireditev je treba pridobiti dovoljenje pristojne upravne enote. Tudi, če gre za ognjemet v okviru javne prireditve, je zanj potrebno dovoljenje, ki ga izda pristojna upravna enota, izvajalec pa mora poskrbeti za vse varnostne ukrepe v skladu z elaboratom.
PREVIDNO S PIROTEHNIKO
Prav tako se v tem času običajno poveča uporaba pirotehničnih izdelkov. Na območju PU Celje je bilo v zadnjem obdobju kar nekaj poškodb, ki so bile okvalificirane kot huda telesna poškodba in so bile posledica uporabe pirotehnike.
Pirotehnika je v zabavo le posameznikom, mnogim občanom pa je takšno početje neprijetno in jim vzbuja strah, nelagodje in občutek nevarnosti. Nepremišljena in neprevidna uporaba pirotehničnih izdelkov pogosto povzroči telesne poškodbe, opekline, raztrganine rok, poškodbe oči in podobno, poleg tega moti tudi živali ter onesnažuje okolje.
Nesrečam botruje predvsem nestrokovno ravnanje ali opustitev nadzorstva polnoletne osebe nad mladoletniki in otroci, ki pri streljanju uporabljajo različne pripomočke, kot so smodnik, petarde, večje kose karbida, kovinske posode z železnimi pokrovi, bencin in drugo.
Zakon o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih ureja prepoved prodaje, posesti in uporabe ognjemetnih izdelkov kategorije 2 in 3, katerih glavni učinek je pok (najpogosteje so to petarde najrazličnejših oblik in moči). Uporaba pirotehničnih izdelkov kategorije 1, katerih glavni učinek je pok, je dovoljena
le od 26. decembra do 2. januarja. Policisti bodo dosledno ukrepali proti vsem, ki bodo kršili določbe o uporabi pirotehničnih izdelkov.
Posebej je potrebno opozoriti na uporabo možnarjev različnih izvedb, ki so po zakonu o orožju priprave za pokanje s črnim smodnikom. Uporabljajo se na kulturnih in drugih prireditvah. Možnaristi morajo imeti certifikat ali potrdilo o usposobljenosti za streljanje z mo-žnarji. Pri pokanju z možnarji in acetilenom morajo udeleženci oziroma organizatorji poskrbeti za varnostne ukrepe. Zakon o varstvu javnega reda in miru dovoljuje uporabo karbida in drugih plinskih zmesi za pokanje med določenimi prazniki, kjer je takšno pokanje že tradicija. Upoštevati je treba, da mora biti med 22. in 6. uro zagotovljen nočni mir in počitek ljudi.
NADZOR CESTNEGA PROMETA
Z Odredbo o omejitvi prometa na cestah v Republiki Sloveniji se na cestah v določenem časovnem obdobju ali vremenskih razmerah omeji promet tovornih vozil in skupin vozil, katerih največja dovoljena masa presega 7.500 kg, in traktorjev, motokultivatorjev, delovnih strojev ter vprežnih vozil.
Za navedena vozila je na cestah prepovedan promet v petek pred veliko nočjo od 14. do 21. ure, ob nedeljah in dela prostih dnevih od 8. do 21. ure, torej tudi na velikonočni ponedeljek.
TOVA DELOVMA MESTA ZA MLADE?
h\LJL i/itc/
Te skrbi, kje boš našel pr(a)vo zaposlitev? Imaš poslovno idejo, pa ne veš kako začeti? Bi rad slišal zgodbe uspešnih poslovnežev?
Če si mlad do 30 let in si na vsaj eno vprašanje odgovoril z DA, te vabimo v »pogovorno kavarno« (world cafe). Čaka te pester večer z dobro družbo, živo glasbo, brezplačno pijačo In prigrizki, pa še veliko koristnega lahko Izveš.
Vzemi prihodnost v svoje roke in pridi na predstavitev novega projekta, namenjenega ustvarjanju novih možnosti za zaposlovanje mladih.
Kdaj: Petek, 25.4.2014 ob 19:00 Kje: Center Rinka: Solčava Kaj: Predstavitev projekta Mladi veter Več: www.kzss.org/mladiveter
Partnerji:
V
niiKa
i» raiwoj ktcwskk*
zfatoieta .com
Podprto s sredstvi finančnega mehanizma EGP 2009-2014
>m- /cv
Veea norway grants grants
22 Savinjske novice št. 16, 18. april 2014
Kronika, Zahvale, Oglasi
OBVESTILO OGLAŠEVALCEM Male oglase za objavo v tekoči številki sprejemamo do vključno torka. Objavljamo samo male oglase, napisane na kuponih z oznako za tekočo številko Savinjskih novic, ki jih najdete pod križanko, in male oglase naročnikov Savinjskih novic, ki jih lahko pošljejo tudi po elektronski pošti s podatki naročnika.
Male oglase lahko oddate osebno na uredništvu v našem delovnem času in v naša poštna nabiralnika (pri vhodu v grad Vrbovec in pri vhodu v uredništvo). Mali oglas lahko vsebuje brezplačnih deset besed, vsaka nadaljnja beseda stane 1,15 evra (DDV vključen). Naročniki Savinjskih novic imajo 15-odstotni popust. Za vsebino nečitljivo napisanih malih oglasov ne odgovarjamo, besedil ne lektoriramo. Po telefonu malih oglasov ne sprejemamo.
Uredništvo
ODPAD GOCA,
zbiranje in odvoz nenevarnih odpadkov, d.o.o. SKORNO PRI ŠOŠTANJU 64, 3325 ŠOŠTANJ Tel,: 041 242 829
NAJ ODPADNI MATERIAL
POSTANE DENAR!
Koristne odpadke lahko tudi vnovčite.
Odpad Goca v Skornem pri Šoštanju odkupuje staro železo, barvne kovine (baker, aluminij, IT :1:! (mesing) in ostalo...), pločevin«, časopis, karton, odslužene gospodinjske aparate in belo tehniko.
Pripeljite ga v naš zbirni center in pri tem dohro zaslužite! K zbiranju vabimo krajevne skupnosti in društva, ki lahko na ta način zberejo tudi kakšen prepotreben evro. Odpad Goca je odprt vsak dan, od ponedeljka do sobote, med 8. in 19. uro.
Rrezplačno Vam odpeljemo odpadne surovine, za večje količine
lahko postavimo tudi kontejner! Vsaka stranka, ki bo pripeljala več kot 100 kg materiala v času od 1, februarja do 31. maja, bo sodelovala še v nagradnem žrebanju za POTOVANJE V GARDALAND! Za odkup potrebujete veljavni osebni dokument, davčno Številko in TRR.
Lahko nas pokličete: 041-242-829 041 341 449
ali obiščete od ponedeljka do sobote od 8.00 do 17.00.
Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako trpela sem in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
ob boleči in nenadomestljivi izgubi drage mame, stare mame, prababice in tašče
Mime PEČOVNIK
5.11.1924 - 21.3.2014 iz Luč
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za izrečena sožalja, besede tolažbe in podpore.
Hvala za darovano cvetje, sveče in za svete maše.
Iskrena hvala celotnemu osebju doma starejših v Gornjem Gradu. Posebna zahvala župniku g. Vikiju Košcu za tako lep in čustven obred svete maše.
Hvala pevcem, praporščakom, pogrebni službi Morana, govornikoma županu Cirilu Roscu in Marini Jurič za ganljive besede slovesa ter Miklavžu Pintarju za odigrano Tišino.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči vsi njeni
IZ POLICIJSKE BELEZNICE
•	V STANOVANJU NAŠLI MRTVO OSEBO
Nazarje: 8. aprila pred 11. uro so v večstanovanjski stavbi na Zadrečki cesti v Nazarjah gasilci PGD Nazarje s tehničnim posegom vstopili v stanovanje, v katerem so našli mrtvo osebo.
•	VLOMA V MOZIRSKEM GAJU
Mozirje: V noči na 9. april je bilo z lomljenjem ključavnic vlomljeno v dve kašči v Mozirskem gaju, kjer imajo shranjeno pijačo. Neznani storilec je vlomil skozi vrata v barako, ki je bila prazna, nato je vlomil še v drugo barako, od koder je odnesel nekaj pijače in denarja.
•	TAT V ZDRAVSTVENI POSTAJI
Mozirje: 9. aprila je medicinska sestra v Zdravstveni postaji Mozirje ugotovila, da je nekdo na neugotovljen način iz kuverte, ki je bila v predalu pisalne mize v sprejemni pisarni, vzel 200 evrov. Policisti za neznanim storilcem še zbirajo obvestila.
•	OBRATOVALI IZVEN DOVOLJENEGA ČASA
Nazarje: 11. aprila v nočnem času so policisti prejeli anonimni klic klicatelja, ki je sporočil, da se iz gostinskega lokala v Nazarjah sliši glasna glasba, prav tako se sliši vpitje izpred lokala. Policisti, ki so odšli na kraj, ob prihodu niso zaznali glasne glasbe, ugotovljeno pa je bilo, da je bil gostinski lokal še v obratovanju, po dovoljenem obratovalnem času. Policisti so napisali poročilo pristojnemu prekrškovnemu organu.
Savinjske novice št. 16, 18. april 2014 23
Za razvedrilo
Cvetke
RAD BI JO SPREMLJAL IN UPA, DA NE BO PREDALEČ SLA Pdleški Tomaž na cvetno nedeljo na Ljubnem ob Savinji: »Marta, zapoj, jaz bom pa zadaj pglajtal*.«
Ročka Marta: »Veš, Tomaž, najprej mora godec zašpilat, šele potem so na vrsti pevke.« (* spremljal, opomba prevajalca)
KUMPREJEVA MOJSTROVINA GEPL
Hud izdelovalec letošnjih cvetnonedeljskih potic Božidar Kumprej iz Planine pri Ljubnem (levo) je pokazal na placu presenetljiv dosežek starega »gepla« na konjsko vprego. Zvedav novinar Radia Slovenije Miran Korošec iz Celja je ob mojstrovini kar zinil: »Ja, kdo pa je tole naredil?!« Božo pa mrtvo-hladno: »Še vprašaš?!«
KDO JE TU ŠEF?
Citrarja Tanja Zajc Zupan je na zboru mozirskih upokojencev pozdravila Ivana Suhoveršnika: »A vi ste tukaj ta glavni?«
Ivan Suhoveršnik, župan občine Mozirje: »Ne, ne, nisem, nisem. Ta glavna je nova predsednica upokojencev. Tukaj sem kot župan.«
Tanja: »Ja, ja, saj se mi je zdelo, da še niste v penziji. Sploh še niste videti zaskrbljeni, zaradi pomanjkanja časa, kar običajno tare upokojence.«
24 Savinjske novice št. 16, 18. april 2014
Križanka, Informacije
								**	SgSE	slovanska boginja zime in sm.rti	omemba	japonski modni oblikovalec (takaoa)	richard harris	krušni cce	kar je za koga zelo neprijetno. težavno	slrsl trak iz tkanine za ovijanje mec	gauot
^¿JPW m									kraj v mirnski oolini na dolenjskem								
									omehcava-nje								
								\	evropski VELETOK lesen pod za sušenje saoja				vzornik nekd. skof evangeličanske cerkve (geza)				
2>2>. aplil																	
sestavil: peter udir	portugalski otok v vzhodnem oelu atlantika	15. crka grškega alfabeta	način hitrega konjskega teka	najvišje gorovje evrope	starejši tlml kake skupnosti									Čutilo za vid udorina. usad			
izdelek. ki se pridobi z mletjem žita					deltelesa poldrag kamen modro zelene barve							nadev iz zmletih lešnikov TANKA PLOSClCA					
v gr mit. koza, ki je dojila ževsa										propeler največji morski sesalec						enka	sl. pridigar, jezuit (jernej. 1643-1736)
disputaoija									zmes začimb. v kateri se kvasi meso ženin ali možev oce						evaboto opis prikaz		
edvard KOCBEK			spremljevalci boga erosa oelarab. 05 imen								KIP ali podoba kristusove matere cigan						
rimska boginja jeze				postni teoen na četrt leta kem. simbol za berilu									perunika janez koleno				
ameriški igralec (HM)										rastlina. iz katere se pridobiva olje							
drobnozrnata predornina										mesto na jz otoka celebes v indoneziji							
MLADINSKA KNJIGA MESECA APRILA V KNJIŽNICI MOZIRJE
Stephen Chbosky: Charliejev svet
Kultna ameriška najstniška uspešnica je zgodba o najstniškem preživljanju srednješolskih let, prvih zmenkov, družinskih problematik, drog in prve spolnosti. Glavni junak je zaradi svojega nedostopnega značaja pomaknjen ob rob sicer burnega najstniškega dogajanja, hkrati pa se prebija skozi občutljivo pubertetniško obdobje. A njegova odrinjenost iz najstniškega družabnega dogajanja je končana, ko ga pod svoje okrilje vzameta popularna starejša prijatelja. Prične se njegovo potovanje skozi svet prvih zmenkov, seksa in ljubezni, začinjenih z drogo ter oplemenitenih z dobrimi knjigami in kakovostno glasbo.
Slovarček:
ANDEZIT - drobnozrnata predornina; BASAR - slovenski pridigar (Jernej); KENZO - japonski modni oblikovalec (Takada);
v_'

Rešitev prejšnje križanke (vodoravno):
VRSTOMER, REMULADA, EVA, ADIL, CLARKSON, JOE, TRINOM.AKT, PEPCA. STARE, GRAVURA, TATE, OŠ, REPA, ETNOS, VAJA, AMILUM, ALEL, NEN, RES, RYAN, SAJANlJ KLOČA, NOVOSELEC, AJMER, OSMRTNICA
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 17. številki SN
Ime in priimek: Naslov:_
Vsebina oglasa (do 10 besed):

Savinjske novice št. 16, 18. april 2014 25
Napovednik, Mali oglasi, Oglasi
Napovednik dogodkov	
Petek, 18. april	ob 16.30. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Kokoška Taja
Sobota, 19. april	ob 12.00. Strelišče Mozirje Tekmovanje z zračno puško v počastitev občinskega praznika
Ponedeljek, 21. april	ob 10.00. Gasilski dom Grušovlje 8. Velikonočni pohod na Ojstri vrh
	ob 10.45. Kulturni dom Solčava Prireditev Fletn dupoudni
Torek, 22. april	ob 17.00. Knjižnica Luče Ura pravljic: Kokoška Taja
Sreda, 23. april	ob 16.30. Knjižnica Rečica ob Savinji Ura pravljic: Bežimo, vsi! Volk z orjaškimi zobmi nas lovi!
	ob 18.00. Muzej Vrbovec Nazarje Predstavitev Dobrine gozda nekoč in danes
	ob 18.00. Knjižnica Gornji Grad Ura pravljic: Bežimo, vsi! Volk z orjaškimi zobmi nas lovi!
Četrtek, 24. april	ob 17.00. Kulturni dom Mozirje Slovesnost ob prazniku občine Mozirje s podelitvijo občinskih priznanj
	ob 18.00. Galerija Mozirje Otvoritev likovne razstave slik in lesenih skulptur Romana Makaroviča
	ob 18.00. Knjižnica Nazarje Ura pravljic: Kuža je bil!
	ob 19.00. Galerija Štekl Gornji Grad Otvoritev razstave Akvareli Marjete in Mojce
ŽIVALI - PRODAM
Prašiče najboljše mesne pasme za do-pitanje. Možna dostava. Fišar; gsm 041/619-372.
Prašiče lastne reje, 100-130 kg za zakol ali nadaljnjo rejo, možna dostava; gsm 041/561-893.
Prodam teličko limuzin, težko 140 kg; gsm 031/690-618.
Prodam dve telički s.r., 120 kg in seno -otavo; gsm 031/759-955. Prodam bikca r.s. pasme, starega 7 dni; gsm 041/226-251.
Prodam bikca sivca, težkega 130 kg; gsm 031/765-605.
Bikca simentalca, 10 dni starega prodam; gsm 051/33-10-20. Telico simentalko, brejo 8 mesecev, prodam; gsm 041/239-017. Prodan teden dni starega bikca; gsm 041/783-572.
Prodam pujske, stare 10 tednov, in poni žrebička; gsm 051/825-988. Prodam teden dni starega bikca; gsm 041/783-572.
Prodam telička, starega 14 dni; gsm 031/36-36-37.
Prodam bikca S.R., težkega 230 - 240 kg; gsm 031/400-479. Prodam pašno telico simentalko, brejo 8 mesecev in svinjsko mast; gsm 041/324-377.
Teličko LS 155 kg, staro 3 mesece prodam; gsm 051/423-440.
Kupim kravo in telico za zakol in bikce, teličke nad 100 kg, mesni tip; gsm 031/533-745.
DRUGO - PRODAM
ŽIVALI - KUPIM
Kupim telice in krave za zakol, plačilo takoj; gsm 041/269-989.
Prodam otroško kolo scott voltaige JR24, 24 col; gsm 041/469-533. Po ugodni ceni prodam krompir za prašiče; tel. št. 583-40-36. Po zelo ugodni ceni prodam namizni računalnik z monitorjem; gsm 041/806001.
Prodam rotacijsko kosilnico sip, 4 diski, 8 nožev, l. 2005, lepo ohranjeno; gsm 041/547-425.
Ugodno prodam računalnik z LCD monitorjem, brezžično miško in tipkovnico; gsm 031/344-791.
Kosilnica rotacijska sip 165 cm delovne širine, dobro ohranjena, prodam za 450 EUR; gsm 051/346-768. Prodam BMX kolo, znamke GT, kot novo, cena 140 EUR; gsm 041/378-557. Prodam horizontalno tračno žago za razrez hlodovine; gsm 031/295-331. Komplet opremljena gradbena elektro omarica, 220/380 V, v brezhibnem stanju, cena 70 EUR; gsm 031/458-126. Prodam jeklenko butan plin 10 kg; gsm 041/324-352.
Prodam rabljeno motorno žago jon-sered, kupim vitel tajfun 4-5 ton; gsm 031/695-208.
Silažne bale prodam; gsm 051/364174.
Prodam bukova cepljena drva, cena za klaftro 200 EUR; gsm 041/354-573. Naravno pridelano bučno olje prodam,
MORDA STE ISKALI PRAV TO
◊	KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče.
◊	MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL
Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688094.
Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti.
◊	KLEPARSKA DELA V GRADBENIŠTVU
Imamo 17 let delovnih izkušenj. Nudimo 3 leta garancije na storitve. Gsm 051/716-044.
Dragutin Glamočanin s.p., Loke 40, Ljubno ob Savinji.
◊	SEČNJE IN SPRAVILO LESA
za več informacij pokličite na tel. št. 041/423-935.
Urles, predelava lesa in prevozništvo, Uroš Lever s.p., Šmartno ob Dreti 88.
◊	SERVIS OLJNIH GORILNIKOV, KOTLI NA DRVA
in pelete Viadrus, peletni in uplinjevalni kotli na polena Atmos, peletni gorilniki Etiks, regulacije ogrevanja Seltron, Buders, Fir-št; gsm 041/809-318.
Aleš Hojnik s.p., Radmirje 98, Ljubno ob Savinji.
◊	BELJENJE NOTRANJIH IN ZUNANJIH POVRŠIN,
delo na višini, izdelava novih dekorativnih beležev in starejše tehnike beljenja... GSM 030/305-570.
Pleskarstvo, Tadej Grudnik s.p., Zadrečka c. 15, Nazarje.
◊	ZLATARSTVO ROŽIČ
Velika izbira zlatega in srebrnega nakita za birme, obhajila ter ostale posebne priložnosti. Izdelava poročnih prstanov po vaši želji. Tel. št. 03/58-32-200. Delovni čas: od 9 do 12 in od 13 do 18 ure, sobota od 8 do 12 ure.
Rožič Darja s.p., Na trgu 22, 3330 Mozirje.
◊	GEODETSKE STORITVE IN SVETOVANJE
Izvajamo geodetske storitve: ureditev meje, parcelacija, vpis stavbe v kataster stavb, zakoličbe, geodetski posnetek,... GSM: 031/337-478 Marko Mlinar.
Geoid d.o.o., Pisarna Gornji Grad, Attemsov trg 3, 3342 Gornji Grad.
cena za liter 12 EUR; gsm 051/366133.
DRUGO - PODARIM
Podarim pisalno mizo s stolom; gsm 041/651-196.
DRUGO
V pašo vzamem živino; gsm 070/513615.
Iščem delo, lahko tudi v gospodinjstvu (likanje, čiščenje ...); gsm 031/788-397.
VOZILA - KUPIM
Kupim traktor zetor, IMT, univerzal ali štore; gsm 051/203-387.
Kupim staro malo hiško, vikend, šu-po, zemljo, Zgornja Savinjska; gsm 041/620-451.
V	centru Mozirja oddam prostor za različne mirne dejavnosti; gsm 041/650151.
Kupim njivo na Ljubnem oz. v okolici; gsm 070/22-44-30.
V	Mozirju ugodno prodam lepo, 87 m2 veliko stanovanje; gsm 030/284-699.
V	najem oddam garsonjero in dvosobno stanovanje; gsm 068/126-405. Oddam sobe v najem. Prodam bukova drva - hlode in javor; gsm 041/280005.
NEPREMIČNINE
OSEBNI STIKI
Opremljeno manjše stanovanje v Lučah oddam ali prodam; gsm 031/423-377.
Mogoče ne maraš imeti otrok in si stara do 46 let, z veseljem se poročim s tabo; gsm 041/959-192.
26 Savinjske novice št. 16, 18. april 2014
Voščila, Oglasi
OBČINA LJUBNO
*J
Želimo vam vesele velikonočne praznike. Obenem pa vam čestitamo ob prvem maju -prazniku dela.

Zupan Franjo Na ra loč ni k s sodeiavci in občinskim svetom
Vsem občank
vesele vciikon
praznike in va cest ¡ tamo'ób dnevu upora proti okupatorju in prvemu maju -prazniku dela.

■ Ž u pa u ja M a jifa Po dkn ini k s soc¡ ü I s vci ¡ 11 občin ski m s vetojrs
Savinjske novice št. 16, 18. april 2014 27
JSL MOBTEL MOZIRJE
____ Na trgu 51 {ob gostilni Prpek}
te!./faks: 03 5S3 4295, GSM: 061 30 30 03
Delovni čast	I
pon.-pet.: 8.00 -19.00, sob.: 8.00 -13.00
PniJBUSêEHIPmjQAJÀLÉC
POOBLAŠČENI PRODAJALEC TELEKOMA SLOVESUE ZA STORITVE MO&rtEL, SKU IN DRUGE STORITVE TELEKOMA SLOVENIJE
DELITE USPEHE ^ Z NOVIMI PAKETI MOBITEL NEOMEJENI
IZBOR IZ AKCIJSKE PONUDBE MOBITELOV:
Samsung
Calaxy SS lUl^n
«UOtfcït*'
mx23€*
rm
Samsung
ai4a1uiii ■■.i idii^A."
Z4
x5€*
'P«frç.i)jifliri M ÇCQQP Mfwpg »¿sptaSAr Iw	lït f+Af rtiteimff/fl P£JK Jïfcf^i tfi&t rfp fdif?edfl/* jsbff, PQfiuU&mç mtàmt w (ftfîij. M»frmn/iteffrçfô ^ pcy.^ tfptww
WSCem PE^OO ÎaJarr»" I»D.
Vsak dan vabljeni na kosita z izborom različnih jedi.
V11331 lastni slaščičarni sprejemamo naročila is torte in pecivo.
Sprejemamo rezervacije za zaključene družbe, rojstne dneve, sveta obhajila in birme.
HOTEL PtANftJKAid.oji
ftitj,	5*- "i
Tçi.: Ofiîî q.ï-55, C.jmi ojl }1J f)Ï r innil: Inlût3lpl>nlnka.rir1 lwjïv.hût^ipljrinki.ii
Nudimo: Malice, nedcljskn kosila, jedi pa naročilu, tortice, hotelske nastanitve.
Kroniko
.N—l. t
*	Višinska VidriL^Ji!'; i ct^Ja
fia stano vafijstih in drugih cbjcktih
•	Čiščenje s paro, peskanje fasad In druga deia v ivezi i zunanjostjo igradb
Sišč:#fe kovin ■ US«lf%
i
Sobasliiia^kfl jn sbeklankj dtLa
* Dajanje gracibtn h strojev
in opreme v najem