LUBLANSKE
NOV
JANN. FRIDR. EGERJA4
Srgda 31. <L	6JL Profenza
Nro. 9.
Dunej j t. Projem.
gkasala fe je perpravlena Vola frezhneh* zefaf* fkeh deshel, pofodilo od defgt millionov slo* siliti sa fedajne ozhitne potrebe. Skusi nasnanje ofemnajftiga .Liftagnoja je fvitli Zefar na pofodd shelel tih defet millionov, inif she do fedaj fo fkoro vfi denarji vkup, tako, de to na pofodo jemanje nizh dalaj, kakor do defetiga Svizhana odperto neftojf, katgri oZhejo do tiftikrat fhe de* narje vloshiti na to visho, kakor je bilo v' no* vizah poprejfhniga mgfezn osnaneno. To hitro fturjeno pofodilo je snamirie, denafilih inu per-
prav*
pravlenih prebivalzov naflieh desliel inu Zefar-jovih podloshnih.
Shpania,
Kral je pervolil fhpanfkim Jesuitarjam nasaj priditi is lafhkiga v' fbpanio, kamer fo bili pregnani, inu je vkasal pifat na nje rekozh: ne-pokoj na lafhkim slatli v* Genovi je perfilil Je-suitarje nasaj poverniti, de nebodo na lafhkim preganjani. Nih kralgvi fvitlofti gre ta rgzh k' ferzi, oni nepuftg fvojih rojakov bres brambe, kateri fo fedaj bres domovine. Tedaj naj fe po-vernejo , bodo prejgli mirno ftano vanje po kloflitrih , inu penfion na fvoje shive dni.
Od fhgftiga Grudna naprej fo jgli anglesi fupgt sapgrat brod Kadix, katerih barke fo bile en malo v' ftran fhle savolo hudiga vremgna inu viharja,
Shpanfkeh bark je dve inu dvajfet v'brodi Kadix perpravlenih na morje vun mahniti, fo polne mornarjov, inu fo dobro poftrojene. Pra-vio , de imajo povgle vun vdarit.
Angleška fregatta Hermione s'fhtir inu fhtir-defetimi fhkukimi vfa s' bakram ali kufram okovana , fe je pod fbpanfko brambo podala; mornarji fo fe vpuntali, inu fe pod fhpanio v'flu-shbo ponudili s' tira perftavkam, de bodo sa fhpanfke podloshne fposnani, inu nikol angle-
sam nasaj dani. Rekli fo , de fhtiri leta nimajo
nizh
nizh plazhila, sraven pa flabo jed, inu sa flgd-
no majhino pregrefhcnje ojftre pokorjenja.
Lafliko.
Feldmarfhal lentenant Baron Mak je ofem-najft Grudna perfhel v' Majland , drugi dan pa is Parisa vikfhi general Berthier ; ta dva fta fe pogovorila, kako inu kedaj bodo franzosi isBe-nezhie nasaj potegnili, inu zefarfki sa nimi na-ftopiji. 26. Grudna je Mak fhel v' Benedke.
Zisalpinfka deshela ifhe denarjov na pofodo ; bogati ludjc morejo sloshiti pet millionov liber, to snefe fhe zhes poldrugi million goldi-narjov, inu v' mefti Livorno profio na pofodo dva milliona tolerjov.
ZisaTpinarji fo prejeli od Papesha poterjen-je nih republike, to poterjenje fo fa dobro inu velajozhe fposnali; satorej fo Papeshoviga pofla-nika saflifhali, inu ga k' befgdi fpuftili. Kashe tedaj, de nima biti fovrashtva med nimi, inu med Papesham. Vunder fe flifhi, de zhes vfo to perjasnoft fo zifalpinfki foldatje dcshelo Ro-' magna podfe vsgli, dalaj na Papeshovim mgfto Urbino obftavili, inu Papeshovim puntarfkim mgftam pomozh dali.
V'Genovi je bil fpet velik hrup 2i.inu[22t Grudna, Ludftvo je vkup derlo , fo vpili, de nezhejo noveh poftav; al oblaft jih je raskropi-la, inu sazhgtnike v'jgzho djala. Vezh ptujih
fe
fe je snajdelo med puntarjimi, satorej je oblaft dala po vele, de vfi ptuji morejo is deshele v' fhtir inu dvanajft; urah. Na fveti dan je fp^t ne-pokoj vftal; foldatje fo mir naredili, inu glavarje puntarfkeh trum v' tamnizo djali, Franzo-fo na pomozh poklizani, fploh rezhi, ludje ni-fo noveh nargdb pervoli.
Papeshove deshele fo nepokojne inu fmirej fe notri ngkaj kuha; dolgovi inu flabi isglgdi drugih lafhkih krajov Rimzam glavo mefhajo od taiftiga zhafa, kar je Papesh mir od franzosov kupil sa drage denarje. Rimini, Sinigalia, Ci-vita vecchia inu Rim miflio s'Zisalpinio potegnit ; vezh krivavih pretepov je bilo femterkje , al na tanko fe do fedaj nizh sa refnizo nesvg.
Neapel
Kral je dofti miniftrov inu generalov na Vgzhi ftopno povifhal, Seftre rankiga vmorje-niga Krala tih franzosov prebivajo v'kralevim gradi Kaferta. General Provera je is Pvima le-fem perfhel prebivat, on je flovo v' Rimi dobil.; Mladi Prinz shivi frezhno s' fvojo nevgfto Klementina, ona fta vfim sa en lgp isgled sa-konfke sveftofti. inu lubesni,
Ogen metajozhi hrib Vefuvio je pred fhtir-mi l?tmi glavo sgubil; ena poloviza verha je takrat fkup padla. Od tiga zhafa je fkoro popolnim ogafnil; en malo dima fhe daje od febe, i-
nu
nu le fkusi majhine preduhe. Prebivavzi mefta Torre del greco fenezhejo drugam prefeliti, de-filih im je shlindra hifhe šalila pred fhtir letmi; Kral im je druge kraje ponudil, al oni fo raj-fhi pod nevarnim hribam Vcfuvio , inu fpet nove hifbe na shlindri sidajo,
V' Neapoli fo Igpi topli dnevi, k2kor poleti ; vezhkrat fe blifka, inu grorr.{. To mgfto je polno foldatov. Soldatji na fuhim fp ravnajo po elterajfki fhegi, foldatje na morji inu mor-naria po anglefki, inu artilleria ali ftrglna pcr-prava po franzoski. Jvliniftcr Akton je nareja-vez tiga popravlanja,
Minifter Gallo je perfhel v' Neapel pred Boshizham, pojde v'Shilio sa namgftniga Krala.
Franzosko.
Minifter unajnih opravil je pifal na vfe pof-lanike, naj unajne dvore pregovarjajo superAn-glese, de im nebodo perjasni. Tudi ih uzhi, kako fe imajo lfpo perjasno obnafhat, ne mir inu pokoj rashaliti, ampak pokasat, de fo pravi pametni republikanzi. Naj fe nikar neprenaglio, dobrovolnoft imajo , inu ne s'jeso nizh nepozh-nejo.
Franzosi fo prepovedali vfe angleško blago, nizh fe nefmg notri perpelat, vfe je Kon-i treband,
Ang-
Anglia.
Portugalzi fo Anglesam napovedali, de naj fe is Lisbone poberejo , kakor hitro bode med Portugalam inu franzosam mir poterjen. Pred Lisbona ftoji trinajll: angleskeh bark.
Defilih fe franzosi perpravlajo v' Anglio, vnnder nafhi miniftri nilo prevezh v'fkerbi. Morejo tedaj kako dobro upanje imeti.
Pariš inu London fta dofedaj enaka bila v* fhtevili fvojih prebivavzov ; al Igtaf Kashe , de more v'Parisu vezh ludi biti , sakaj ngkaj tavshent je vezh rojenih inu mertvih, kakor v' Londonu.
Holland.
Hollendarji fo franzosam povgdat vkasali. de fo eno novo dazio naloshili, de bodo mogli zhes Anglese vojfko pelat.
Lullana.
Tukaj fo te dni perfhli kojniki vajvod Jo-sef Husarji; oni fo poftavleni na vfe fhtir zgfte, de ih varjejo pred tatmi inu hudimi ludmi. Na-fha vifhi deshelna gofpofka je profila na Dune-ji, de bi fe ta varnoft dovolila; kgr fe je fka-sa]o , de od takrat ni vezh tatov na zeftah, kar ih kojniki varjejo; to je pervoleno ; kojniki fo poftavleni po zeftah pruti Duneju, Terlhi, go-renfkim inu po dolt-nfkira; zelo nozh feverftg,
inu
inu po trig na kojni gori inu doli jgsdio, tar fledniga popadejo , kateri ni vashen. Ta hvale vrgdna fkerb nafhe gofpofke inu nafhih pridnih kojnikov fe nim k' sahvali tukaj osnani, inu vfun ludgra k' hvaleshnofti perporozhf.
Vmerli /o v' L>ublam.
22. dan Profenza. Ngsha Zhernovka delavka, 82. I. per vfmilenih Anshe Slane z ribifhki otrok, 1. X. vlvrakovim Nro. 30.
24.	dan,
Pollona Brenoviz, vedova , 100.1. v' fhpital« fki gafi Nro. 241.
25.	dan.
Marka Gaiftik, fvinar, 55. 1. na PolanahNro.
24'
Neporauzena Tantini, lotterifkiga Admini-ftraiorja hzhi, 16. 1. v' liftanfki gafi N. 350.
Od Brixenfke gofpofke v'Blfdi na Gorgn-fkim fe danasnanje: Anton Terpinz is valiRib-no delesh fvojiga ozheta Antona je profil, de bi nplavz , ali dolshniki poklizali inu pobarali, al bi otli kaj dolga odpurtiti, al faj zhakat, de bi fe pozhafi nz odloge plazhovali. Satorej bodo vfi negovi terjavzi na »4 dan fufheza poklizani, de naj ob devetih v' ti kanzlii na ta pogovor vkup pridejo , inu fvojo mifel na protokol sa-pifat pulte. Bledfki grad 10. Profenza 1798.
Od Brixenfke Gofpofhe v' Bledu fo osnani, de naj vfi t rjovzi po rankim Martinu Bur|3 sciulaka v'Shelezhah inu po nega sheni, Luzia
v'ti
v* ti Kanzlii vkup pridejo a6. Svizhana ob devetih sjutra, Tvoje pravize fkashejo, inu terjanje isvishajo; fizer bode sapufheno premoshenje ras-d^leno, inu delesham isrozheno. Blgdfki grad S>. Profenza 1798.
Od Brixenfke gofpofke v'Blgdu na Gorgn-fkim fe nasnanje da, de nfg podioshnimu kaj-sharju Anshe Shupan ali Nazheft na Gorjufhah je profto gofpodaritvo fvojga premoshenja odv-sgto, inu negoviga ofkerbnika Jakob Stergar a -li Mathiovez tudi na Gorjulhah ftoj^zh poftav-len. SLherni bode opomnen s' Anshetam Shupan nobeniga glihanja dglati,, ampak fe na ofkerbnika oberniti. Sraven fe dan poftavi na 28. Svizhana 1798. sjutro ob devetih v' ti Kanz-lii, de fe bodo Nazheftovi dolgovi iszhiftili; tedaj imajo negovi terjavzi lefem fkup priditi, dolgove napovgdat; fizer bode vfak sam fe per-mgrit. Blgdfki grad 22. Grudna 1797.
Od Brixenfke gofpofke v'B!?di fe dan poftavi sa rasloshenja rankiga Ansheta Jeklar na Koprivniki na 3. Sulhza 1798. sjutra ob devetih v' ti Kanzlii; kateri imajo kaj per nomu ifkat, naj pridejo fvoje pravize fkasat; fizer bode premoshenje rasd^leno, inu delgfham isrozheno.
Blfdfki grad a a. Grudna 1797.
L o t e r i a.
07. dan. Profenza fo v* Lublani vsdignene t
62. 12. 25. 73. 14,
xo. danSvizhan boie v' Gradzi vsdlgvana«