GOSPODARSTVO
LETO XVIII. ŠTEV. 472 CENA LIR 35 POŠT. PLAČ. V GOT. SREDA, 5 FEBRUARJA 1964 SPED. IN ABB. POSTALE GR. II TRST, UL. GEPPA 9 TEL 38-933
Benečani za cestno povezavo z zaledjem
Značilna izvajanja beneškega predstavnika v Celovcu
Na pobudo vodstva celovškega velesejma je bil v Celovcu 'ustanovljen «krožek alpskih sej-mov» (Arbeiteskreis Alpenlaen-discher Messen). V njem sodelujejo predstavniki sejmov iz sosednih držav — Avstrije, Jugoslavije, Italije, Zahodne Nemčije in Švice. Njegov namen je Pospeševati stike s predstavniki omenjenih sejmov in gospodarstveniki iz teh držav ter tako z novimi pobudami pripomoči do čim živahnejše trgovinske izmenjave pa tudi turistične razgibanosti. Na zadnjem zasedanju v Celovcu, na katerega so bili povabljeni predstavniki Zahodne Nemčije, Italije (iz Bočna, Padove in Trsta), Jugoslavije (iz Ljubljane in Novega Sada), švi-ce (Basla in Zuericha) ter Avstrije (iz Dornbirna, Gradca, Innsbrucka, Celovca, Rieda in Welsa), je dr. Arrigo Usigli, predsednik trgovinske zbornice v Benetkah govoril o temi «Evropska trgovina je nedeljiva — alpski sejmi vežejo Sever in Jug, Zahod in Vzhod — alpske dežele naj določijo svojo skupno bodočnost». Ker smo v Trstu posvetili njegovemu izvajanju premalo pozornosti glede na to, da predstavljajo njegova izvajanja pravi pravcati program za širjenje beneškega vpliva v alpskem zaledju, kjer se križajo gospodarske koristi Benetk in Trsta, hočemo danes iz teh izvajanj objaviti vsaj krajši izvleček. (Prip. uredništva■)
Dr. Usigli je v uvodu naglasil, da bo govoril o trgovini v okviru Evropske gospodarske skupnosti in posebnih nalogah alpskih dežel ter njihovi bodočno-
Pred pogajanji med Italijo in Jugoslavijo
Te dni se bodo v Beogradu začela pogajanja za obnovo trgovinske pogodbe med Italijo in Jugoslavijo, ki zapade 31. marca. Splošna pogodba zajema tudi oba sporazuma, tržaškega in goriškega, o obmejni trgovinski izmenjavi. Na dnevnem redu beograjskih pogajanj prideta torej tudi ta dva sporazuma. Sicer je že sama izmenjava v okviru splošnega trgovinskega sporazuma velikega pomena za tržaško trgovino, ker nastopajo tržaški trgovci še vedno kot posredovalci v splošni izmenjavi med obema sosednima državama. Tudi v preteklem letu se je ta izmenjava razvijala ugodno ter je dosegla velik obseg zlasti tudi zato, ker je Italija že skoraj popolnoma sprostila jugoslovanski uvoz.
V preteklem letu je bila trgovinska izmenjava za Jugoslavijo precej aktivna, podoben razvoj je bil tudi v avtonomnih računih za obmejno trgovino. Do konca leta 1963 se je prebitek za Jugoslavijo v goriškem obmejnem sporazumu dvignil na
3	milijarde 188.262.639 lir, v tržaškem avtonomnem računu pa je znašal 1 milijardo 436.474.028 lir. Saldo v prid Jugoslavije je ob koncu leta 1962 dosegel 416 milijonov 779.417 lir, do zaključka lanskega leta se je torej prebitek za Jugoslavijo močno dvignil. To so velike neizkoriščene vsote denarja, ki jih bo Jugoslavija gotovo kmalu izkoristila za nakup blaga v Italiji, in to s posredovanjem podjetij na obmejnem področju. Naši uvozniki seveda želijo, da bi do tega prišlo čimprej. Vplačila v tržaški avtonomni račun za prodajo jugoslovanskega blaga so lansko leto dosegla 4 milijarde 502 milijona 142.158 lir, neblagovna plačila na so znašala 22.315.229 lir, celoten priliv je torej dosegel
4	milijarde 524.457.387. Odliv, to je izplačila za nakup blaga v Italiji s strani Jugoslovanov, je dosegel 3 milijarde 496 258.878 lir, neblagovna izplačila pa 8 milijonov 403 898 lir, skupno torej je znašal odliv 3 milijarde 504.762.776 lir. Celoten promet (v obeh smereh) je torej lani znašal v tržaškem avtonomnem računu 8 milijard 29.220.163 lir.
Odposlanci obeh držav bodo med beograjskimi razgovori seveda prišli na dan tudi z raznimi novimi predlogi in pobudami, da bi se trgovinska izmenjava in gospodarsko sodelovanje sploh še bolj dvignila. Ker so prav na sosednem jugoslovanskem področju zaradi obilne letine na razpolago velike količine vina, ki še čakajo na prodajo, bodo Jugoslovani po vsej verjetnosti skušali doseči ugodnejše pogoje za izvoz tega vina na italijansko obmejno področje. Carina na uvoz vina v Italijo je tako visoka, da se uvoz jugoslovanskega vina v Italijo ne izplača; saj znaša carina povprečno okoli 28 odsto; pač pa omogoča tržaški sporazum uvoz za 180 milijonov lir vina z jugoslovanskega obmejnega področja brez carine. Jugoslovani so ta kontingent tudi izkoristili. Zato si tudi Tržačani, ki cenijo ta vina z obmejnega jugoslovanskega področja, kakor teran, i-strsko vino in vipavsko vino, lahko še vedno — kljub novi meji — privoščijo te vrste vina. Ko bi se brezcarinski uvoz jugoslovanskega vina z obmejnega, področja povečal, bi seveda bilo na razpolago po naših gostilnah še več teh dobrih, vin.
sti. Benetke so postale velike v svoji trgovini tudi z Evropo, čez severni Jadran vodijo trgovinske zveze v smeri sever-jug in nasprotno jug-sever. Potrebno je čim tesnejše zbliževanje, da pride do prave Evropske gospodarske skupnosti ne glede na to, ali posamezne dežele pripadajo k Evropski gospodarski skupnosti ali EFTA (Evropskemu združenju za svobodno izmenjavo). Koroška ali Benetke so obmejni predeli, ki služijo kot most za vplivni prodor na druga področja, zato imajo skupne interese.
NAGLI POVOJNI
VZPON BENETK
Ko so se po vojni gospodarsko obnovile Nemčija, Italija, Avstrija in Jugoslavija, so tudi Benetke razglasile svojo voljo, da postanejo zopet evropsko trgovinsko središče; pa tudi Trst sprejema velike finančne žrtve ob sodelovanju z drugimi jadranskimi pristanišči, da bi postal privlačno pristanišče za celinski tranzit. Ta razvoj je važen za Koroško pa tudi za vse avstrijske, jugoslovanske in italijanske alpske predele tja do Švice. Promet čez Benetke se je po vojni naglo razvil: leta 1957 je dosegel 7 milijonov ton, leta 1962 12 milijonov ton in d<? konca leta 1963 okoli 14 milijonov ton. To je približno polovica prometa, ki ga je imela Genova leta 1962 (28 milijonov ton) ali kakor ga ima Marseille. V Genovi računajo za leto 1963 z novim prirastkom treh milijonov ton. Da bi Benetke dosegle takšen promet so bile potrebne velike investicije; seveda se v tem pogledu ne morejo še kosati s severnimi evropskimi pristanišči, kakor s Hamburgom (s 40 milijoni ton prometa) ali Anttverpenom (s 38 milijoni ton).
Govornik je nato obširno govoril o razvoju beneškega industrijskega pristanišča, ki se lahko širi čez Laguno; zdaj je v izgradnji III industrijska cona južno od Marghere, ki naj bi obsegala 4000 hektarov. Ako u-poštevamo še naraščajoči promet s petrolejem — beneška rafinerija zahteva 6 do 7 milijonov ton surovega petroleja — lahko računamo, da bo promet čez Benetke, ko bo urejena še III industrijska cona, dosegel okoli 20 milijonov ton na leto-
NAČRTI ZA GRADITEV
NOVIH CEST
Povečanje prometa čez prista-nisča, tako tudi čgz Banctko si ni mogoče zamisliti, ne da’ bi poskrbeli za graditev dobrih prometnih zvez. Pravzaprav ni tako važno, katerega izmed načrtov za nove ceste se moramo lotiti takoj. Gre za avtomobilsko cesto čez Brenner ali avtomobilsko cesto Alemagna (Benetke )-Muenchen ali po predoru skozi Ture (Tauern-tunnel med Badgasteinom in Dravsko dolino), ali za avtomobilske ceste Trst-Dunaj. Glavno je, da čimprej dobimo ceste v smeri sever-jug, da se v ta namen finančno združimo ter pričnemo graditi.
Pravilno je predstavnik Lufthanse (Grosser) opozoril na razvoj zračnega prometa: čez 10 ali 20 let bo trajala zračna vožnja z letalom z Dunaja do Rio de Janeira 1 uro, potem je jasno, da se ne bomo mogli zadovoljiti z vožnjo po železnici ali cesti Dunaj-Jadran, ki bi trajala 10 ur. Zato so potrebne nove letalske zveze med alpskimi deželami.
Dr. Usigli je opozoril tudi na nevarnost, da se turizem preusmeri proti zapadu; kajti danes gradijo skozi Alpe že tri velike cestne predore, ki bodo pe-
Kaj pa Trst?
ljali v Francijo in nato dalje proti zahodu. Za Benetke je graditev novih cest, posebno ceste skozi Alpe na sever problem številka 1. Poleg ceste čez Brenner, za katero je bil že zgrajen (evropski most« pri Innsbrucku ter dokončan prvi odsek, sta v načrtu še cesti Benetke-dolina Pia-ve-Dolomiti-Zillertal s priključkom čez Aachensee ali Kufstein in cesta Benetke-Videm-Trst z odcepom od Vidma čez Trbiž in Koroško na Dunaj. Zadevni načrt za graditev po dolini Bele (Fella) so beneški inženirji že napravili ter je bil z zakonom potrjen. Letos se bo pričelo delo za priključek ceste čez Brenner na avtomobilsko cesto «Sonca« pri Bologni. Dr Usigli je naglasil, da bi te nove prometne zveze pospešile promet iz Avstrije proti vsem deželam ob Sredozemlju in na Srednjem vzhodu. Stroški za gradnjo sodobnih avtomobilskih cest se večajo iz leta v leto ter so še posebno veliki v gorskih predelih. Danes že lahko računamo, da stane kilometer takšne ceste milijardo lir.
POSVETOVANJE
Z BAVARSKIM MINISTROM
Govornik je v svojem zanimivem predavanju omenil tudi sestanek z bavarskim ministrom za gospodarstvo dr. Otonom Schnedlom, ki se je mudil tri dni v Benetkah. Na posvetovanju z njim so iskali najugodnejše rešitve za sodobno prometno povezavo med severom in jugom. K posvetovanjem o tem vprašanju je treba vsekakor povabiti tudi predstavnike Koroške, Jugoslavije in Švice.
K ‘izvajanjem dr. Usiglija naj še dodamo, da je sredi decembra bil v Bellunu sestanek pooblaščenih predstavnikov odbora iz treh Benečij, ki mu je predsedoval predstavnik ministrstva za proračun sen. Giuseppe Ca-ron; na njem so razpravljali že konkretno o vprašanju graditve novih cest. Prišli so do zaključka, da je treba zgraditi te cestne zveze čez Alpe in tako povezati dežele treh Benečij s Srednjo Evropo, sicer bo nastala nevarnost, da se promet pa tudi turizem, usmerita proti zapadu in odvrneta od Benetk. Sedanja dva prehoda — čez Brenner in Trbiž — ne zadostujeta. Treba je upoštevati naraščajoči promet čez Benetke, ki je leta 1963 dosegel že 14 milijonov ton. V primeri z razvojem v drugih deželah severne Italije se področje treh Benečij zapostavlja. Upoštevati je treba še posebno pokrajino Belluno, ki je bila tako močno prizadeta z znano nesrečo zaradi poplave jezera Vajont. V Bellunu so bili mnenja, naj bi graditev ceste iz Benetk v Muenchen poverili državni družbi Societa dell’Autostrada di Alemagna in to v smislu zakona št. 729. Denar, ki ga predvideva ta zakon za graditev ceste naj država čimprej da na voljo.
j*
Starc vagone med staro šaro
■ Izvršni odbor Skupnosti ju goslovanskih železnic je na svoji seji v Beogradu sklenil izločiti iz prometa stare železniške vozove, da bi tako povečal varnost na železnicah. Danes je v prometu še okoli 1500 takšnih vozov. Prav pri zadnji železni-ški nesreči pred postajo Jajin-ci, južno od Beograda, se je pokazalo, da je bilo mnogo manj žrtev v vlaku z železnimi vozovi, kakor v vlaku, ki je bii sestavljen iz lesenih vozov. Pri tej veliki železniški nesreči je prišlo ob življenje 61 ljudi.
E23 ČLANICE ATLANTSKE ZVEZE m SOVJETSKO VPLIVNO PODROČJE □ NEVTRALNE DRŽAVE * ATLANTSKA OPORIŠČA tSt SOVJETSKA	—
— ŽELEZNICE
Ali bomo res takšni črnogledi glede uspeha razorožitvene konference v Ženevi, kakor ti-le odposlanci, ki odhajajo na šesto zasedanje konference vsak s svojim košem, da bodo lahko vanj metali resolucije, ki ostajajo samo na papirju? Nekaj uspehov je bilo le doseženih. Med te sodi gotovo sporazum med Sovjetsko zvezo in Ameriko o prekinitvi atomskih poizkusov. Sovjetska zveza je skrčila izdatke za oboroževanje, sledile so ji tudi Združene ameriške države. Kakor je te dni izjavil svetnik poljskega poslaništva v Washingtonu dr. Marijan Dobrosijevski, je poljska vlada izdelala načrt, naj se ustavi nadaljnje oboroževanje Vzhodne in Zahodne Nemčije ter Poljske in Češkoslovaške z atomskim orožjem. Poljaki bodo zadevni predlog iznesli v primernem trenutku. To bi bil spremenjeni prvotni načrt poljskega zunanjega ministra Rapackega o ustanovitvi brez-atomskega področja v srednji Evropi. Ta načrt so zlasti odbijali v Zahodni Nemčiji, kjer pa zdaj izjavljajo, da so pripravljeni podrobno proučiti novi predlog poljske vlade.
Dolga je pot do nafto v oda T rst - Dunaj
Kaj predlaga ENI - Tudi vzhodne države hočejo ohraniti avstrijski trg
Gospodarstvo prestopa politične pregrade
Vsi protesti Združenih ameriških držav zaman
sovjetske surovine, kakor petrolej in premog. Francija uvaža okoli 550.000 ton surovega sovjetskega petroleja, 300.000 ton plinskega olja, 275.000 ton goriva in 75.000 ton bencina. Francija bi bila pripravljena uvoziti še več sovjetskega petroleja, to-
V zadnjem času je na svetovnem poprišču nastopilo več dogodkov, ki dokazujejo, da se svet kljub vsem manjšim ali večjim incidentom, ki trenutno zaostrijo odnose med to m drugo državo, vendar zbližuje, sliki med državami se množijo in
krepijo. Francosko priznal, j e da v tem pogledu jo zadržujejo
Kitajske je bila ena izmed pravih senzacij v mednarodni politiki, v gospodarstvu pa jih je nastopilo več: Francova Špani ja je napovedala poglobitev go spodarskih stikov s Kubo, ki jo Amerika gospodarsko Dojtvivra Kmalu nato, to je v trenutku, ko je francoski tisk napovedal
njene obveze naseroti Alžiriji, pa t-udi nasproti deželam Srednjega vzhoda.
Laže bi bilo povečati uvoz premoga, oziroma sovjetskega antracita s področja Doneča. Francozi potrebujejo več antracita, toda zdi se, da ga Rusi mmaio dovolj, da bi ga dobav-
priznanje Kitajske, je francoski Ija kratke roke, temveč za-
m   -  ....... : r _ .  /~i:   i i,V, l-rvtro i r\	vxo /4 o 1 4 ni ■*«/-» lr
Po naj novejših poročilih z Dunaja še ni glede vprašanja speljave naftovoda Trst-Dunej nastopila nikakršna razjasnitev. Čeprav predstavniki velikih zahodnih petrolejskih koncernov, ki se zavzemajo za dunajski in bavarski petrolejski trg, nagla-šajo, da ni njihovo delo naperjeno proti italijanski državni petrolejski ustanovi ENI, je na dlani, da se njihovi načrti glede napeljave naftovodov z Jadrana proti Dunaju in Bavarski ne ujemajo z načrti ENI. Očitno postaja čedalje bolj, da ti koncerni, kakor Shell, Mobil Oil, Esso, BP (British Petroleum) in Total — k tem se ie pridružil v zadnjem času še PAM — hočejo predvsem podpreti, in to ob sodelovanju za-hodnonemških družb, graditev naftovoda z Jadrana proti Muenchenu. Kaže torej, da bo ta naftovod neodvisen od naftovoda Dunai - Trst. na katerega misli ENI. Italijanska petrolejska ustanova bi finančno podprla grod^nv naftovoda Trst-Duna’ F : " ‘ako v glavnem zalaga p hmlejcm zahodne predele A v trije, kakor Koroško in Tirolsko; prav s tega področja bi jo radi iztisnili zahodni koncerni, in sicer tako, da bi v zahodne avstrijske dežele izvažali petrolej iz novih rafinerij na Bavarskem, kamor že priteka petrolej po zahodnem naftovodu iz Marseilla, ki je bil podaljšan do In-golstadta. Za graditev naftovoda z Jadrana proti Dunaju predlaga ENI, naj se ustanovi posebna italijanska družba, ki bi zgradila naftovod od Trsta do avstrijske meje, od italijan-sko-avstrijske meje pa bi zgradila naftovod posebna avstrijska družba. Ta naj bi tudi prevzela reševanje vprašanja petrolejskega tranzita čez Avstrijo do bavarske meje. Posebna zahodnonemška družba pa rmj bi zgradila naftovod od avstrijske meje dalje na Bavarsko. Pri italijanski družbi bi imela ENI v rokah večino delnic.
r_____________I___;	_________ _	Naftovod, ki bi tekel z Ja-
finančni minister Giscar.i d" E-! htevajo pogodbo na daljši rok.! drana proti Muenchenu in za staing v spremstvu šte /Vnih | Prodajali pa bi Francozi radi j katerega graditev bi prispevali gospodarskih strokovnjakov od-' predvsem industrijsko opremo, j zahodni koncerni — med nji-
potovai v Sovjetsko zvezo ter Sovjetom bo po vsej verjetno-se tako odzval povabilu sovjet . sti toliko laže ustreči v tem po-skega ministra za zunanjo trgo gledu Francozom, ker hočejo
modernizirati svojo kemično industrijo. Francoske ladjedelnice računajo tudi da bodo Sovjeti naročili v Franciji več ladii.
Franco-Kuha in ZDA
Ameriški zunanji minister D. Rusk je v eni izmed svojih zadnjih izjav očital zahodnim evropskim državam, da trgujejo s Kubo. Dejal je, da je trgovina s to državo bolj obsojanja vredna kakor trgovina s katero koli drugo komunistično d e? e lo; kajti Castrova vladavina predstavlja po mnenju Ruska nesprejemljivo vrmjenje na področja zahodne poloble. To je tudi proti težnjam Organiza cije ameriških držav. Ni dvoma, da je Rusk pri tem mislil predvsem na Franca; saj so v tistem času Spanci objavili, da hočejo okrepiti trgovinske vezi s Kubo. Po poročilu zahodnih listov nameravajo Španci zgraditi za Kubance kar 100 ladij najrazličnejših velikosti v zameno za kubanski sladkor; v Kubi naj bi nabavili kar za 80 milijonov dolarjev sladkorja. Tako bi španske ladjedelnice v Cadizu, Valenciji in Ferro-lu, ki že izvršujejo precejšnja Francoski gospodarstveniki I naročila drugih južnoameriških
vino Patoličeva, da bi pripravili širšo osnovo za trgovinsko izmenjavo med obema državama. Angleži, ki se v svojih gospodarskih odnosih s tujimi' drža vami niso dali nikdar voliti po političnih načrtih in pomislekih, 'so nedavno objavili da so Kubi, o kateri smo že rekli, da jo Američani, torei angleški zavezniki, gospodarsko bojkotirajo, prodali 400 avtobusov.
Razvoj trgovine med Francijo in ZSSR
V zadnjih letih se trgovina med Sovjetsko zvezo in Francijo ni posebno razvila. V letu se je sukala okoli vrednosti 500 milijonov francoskih frankov ter je bila nekako v ravnovesju;
■ leta 1983 pa je nastopil močan primanjkljaj za Francijo, ka mor je Sovjetska zveza v prvih 11 mesecih izvozila za 642 milijonov frankov blaga. Francoski izvoz v ZSSR ni dosegel niti polovice uvoza ter je znašal 299 milijonov frankov. Do tega je prišlo še posebno zato, ker se je izmenjava v letu 1953 vršila v velikem obsegu na podlagi kreditiranja.
mi zlasti Shell, Mobil Cii. BP in Esso — bi bil po svoji zmogljivosti večji ter bi lahko prepeljal okoli 40 milijonov ton petroleja na leto. K izvedbi vseh teh načrtov ni odločilno
toliko vprašanje nabave potrebnega kapitala, kolikor vprašanje avstrijske petrolejske politike. Avstrijska vlada mora pač predvsem braniti koristi svoje države in v tem pogledu ni celotno vprašanje tako preprosto; kajti z njim je povezana vsa zunanje-trgovinska problematika, pa tudi vprašanje razvoja domače petrolejske industrije. Avstrija mora upoštevati tudi želje drugih držav, s katerimi jo vežejo zunanje trgovinske pogodbe, med njimi tudi Jugoslavija in vzhodnih evropskih držav. Tudi te hočejo svojemu izvozu v Avstrijo zagotoviti odprta vrata.
Res je, da poraba petroleja spričo tehničnega napredka narašča in s tem tudi potreba po uvozu, vendar morajo na Dunaju računati tudi s pove čaniem domače petrolejske industrije oziroma proizvodnje.
V Scheonkirchenu so odkrili nove vrelce, ki bodo lahko da j ali tudi do 2,5 milijona ton petroleja na leto in še več. Za Avstrijo je tudi prenehala obveznost dobave petroleja So vjetski zvezi na račun vojne odškodnine. Na drugi strani ho če Sovjetska zveza v smislu do govorov z Avstrijo letos dobaviti 500.000 ton svojega petro l e i a. V bodoče bodo Rusi hoteli še povečati svoj izvoz v Avstrijo. Podobno je prizadevanje ostalih vzhodnih držav ki hočejo vsaj ohraniti svoj,; postojanke.
Uvoz petrolejskih derivatov je bil v prvem tromesečju lan skega leta tako razdeljen, da je uvoz iz vzhodnih držav dosegel 64,3 odsto, medtem ko je ostali delež odpadel na uvoz iz Italije. Avstriia je v nrvem tromesečju uvozila 260.000 ton, sa ma pa je proizvedla 343 300 ton derivatov. Maniše količine je uvozila iz Čeh osi o vaške. M a dšarske, Poljske. Vzhodne Nem čile in Romunije.
Petrolejska čistilnica v Schwe. cbatu 'e bila še izpopolnjena tako da bo lahko pridelala še 15 do 20 odsto petroleja več Petrolejski čistilnici družb M>' bil Oil in ScheU nabavljajo suro vino iz domačih avstrijskih vi rov, pa tudi iz Jugoslavije kr dobavlja 309.000 ton na leto
Tudi v primeru, ko bi prišlo do načelnega sporazuma med i-talijansko petrolejsko . ustanovo ENI in avstrijsko državno druž-
bo oMV glede graditve naftovoda Dunaj-Trst, bi bila pot do uresničenja tega načrta zelo dolga. Računajo, da bi potrebne priprave in sama graditev trajale približno tri leta. Medtem bi avstrijske potrebe po petroleju še narasle, toda hkrati bi si na avstrijskem trgu utrdile svoje postojanke druge družbe.
Jugoslovanski krediti državam v razvoju
Jugoslovanska industrijska oprema na tujih tržiščih
pripominjajo, da ni lahko po staviti trdne osnove za izmenjavo s Sovjetsko zvezo, ker nimajo Rusi takšnih vrst bia ga, ki bi posebno zanimalo francoske kupce. Vsekakor kažejo Francozi veliko zanimanje za
držav, prejele nova naročila.
V Madridu odgovarjajo na a-meriške očitke, da navsezadnje niti Amerika v svoji politiki ni povsem dosledna, sicer bi ne bila prodala Sovjetski zvezi tako velikih količin žita.
V jugoslovanski zunanjetrgovinski praksi se pojavljajo krediti državam v razvoju od leta 1957 naprej. Od tega leta je sklenila Jugoslavija vrsto meddržavnih dogovorov, v katerih je dala na voljo tujim drža/-vam možnost nabave blaga o-ziroma opreme na kredit. Take dogovore so sklenili z naslednjimi državami:
Sudan, Indonezija, Etiopija, Cejlon, Egipt, Madžarska, Indija, Brazilija, Afganistan, Mali, Maroko, Gana, Pakistan, Gvineja in Tunis. Skupni znesek dovoljenih kreditov znaša okoli 370 milijonov dolarjev. Nadalje so nekatera jugoslovanska podjetja sklenila s tujimi vladami pogodbe o uvedbi določenih investicij na kredit (E-tiopija in Togo) v višini 12 milijonov dolarjev; mimo tega so pa sklenila še s tujimi poslovnimi družbami pogodbe za dobavo opreme in za izvršitev del (Sirija, Italija, Velika Britanija, Švica, Danska, ZDA, In-
Rafko Dolhar: €]\a evropski sever!»
Danes priobčujemo zemljevid Skandinavije, da si bodo bralci laže predočili pot, ki jo je naš sodelavec Rafko Dolhar v preteklem poletju napravil po evropskem severu ter jo zdaj opisuje v našem listu. Po kontinentu je njegova pot vodila čez Nemčijo in Dansko do Fre-derkshavena. Tu se je z avtom vred vkrcal na parnik, namenjen v Goteborg, od koder je nadaljeval pot proti norveški prestolnici Oslo. Naslednja etapa je bila Trondheim, na atlantski obali, kjer se je vkrcal na parnik. Nato je ob vsej norveški obali obplul Severni rt do Kirkenesa na sovjetski meji. Ob povratku je Dolhar prečil Skandinavski polotok od Trond-heima čez Ostersund do Sunds-vala ob švedski obali Botnjiske-ga zaliva. Od tu se je začel povratek proti jugu, ki ga je čez Štokholm in Kopenhagen, Vzh. Nemčijo in češkoslovaško privedel nazaj v dpmovino.
VIII.
štokholm, mesto na otokih in zato ga čisto upravičeno imenujejo severne Benetke. Prav toliko je kanalov in mostov nad njimi kot v lagunskem mestu, pa vendar je med Benetkami in
štokholmom vsaj takšna razlika kot med muzejem in tovarno. Morda je temu kriv le živahen avtomobilski promet, ki se odvija v hitrih in urejenih cestnih kanalih, da te zanaša z enega otoka na drugega, ne da bi se tega sploh zavedal. To se zgodi predvsem tujcu, ki se z vozilom ne zna pravočasno odločiti v katero vrsto vozil naj se pred križiščem postavi. Ko pa se morda šele na križišču, ko ugleda kažipot, zave svoje pomote, a v tem modernem labirintu ne more več iz svojega tira! Ne preostane mu drugega, kot da se vrne na izhodno točko ter pravočasno popravi svojo zmoto. Pa vendar se človek tu kmalu orientira, ker mu nekaj markantnih stavb, kot so mestna hiša in skupina nebotičnikov, ki tvori novo osrčje mesta, kmalu odpomorejo iz zadrege. Tako se človek kreta med otoki z romantičnimi imeni kot Riddar-holm, otok konjenikov in Otokom sv. duha do Mesta med mostovi, kot pravijo staremu delu mesta. Po drugi strani nastaja zopet mestna četrt nebotičnikov, ki jim ne veš pravzaprav določiti pritličja, ker jim tvorijo dno postajališča podzemeljske železnice, nad katerimi
so pravi labirinti trgovin v več etažah, vrh vsega pa, nekako v višini tretjega nadstropja, če se nismo ušteli, so sprehajališča, kavarne s pogledom na strehe v tradicionalni višini. Od tu navzgor pa čebelnjaki stekla in železobetona.
BOLNIŠNICE
POD ZEMLJO . . .
Vendar mislim, "da najboljšo splošno sliko Štokholma dobi človek iz ptičje perspektive, z vrha mestnega stolpa. Potem lahko tem bolj uživa detajle na krožni vožnji z motornim čolnom pod štokholmskimi mostovi.
Štokholm stoji ob izlivu Ma-lerenskega jezera v Baltiško morje; zato delijo otoke v notranji in zunanji arhipelag. Med obema skupinama otokov je nekaj višinske razlike v vodni gladini, zato doživlja človek med mostovi Čudeže sodobne hidravlike. Težko je opisati vtise s takšnega potovanja, ko pa ti sedaj razkazujejo sedemnadstropno bolnišnico, a ti v isti sapi povedo, da je to, kar vidiš le polovica bolnišnice. Ostala po-
(Nadaljevanje na 2. strani)
donezija, Argentina, Brazilija, Sudan, Indija in Madžarska) v višini 300 milijonov dolarjev.
Skupaj je dosegla vsota dovoljenih kreditiranih investicijskih dobav in opreme okoli 684 milijonov dolarjev.
Od navedenih dovoljenih kreditov je bilo do konca leta 1962 angažiranih polovico. Za tak znesek je bilo namreč sklenjenih izvoznih oziroma investicijskih poslov. Izvršenega je bilo od tega do istega roka, torej izvoženo ali izročeno v tujini za 155 milijonov dolarjev. Vrsta večjih poslov je še v teku, ker so se obravnavani posli razvili v večjem obsegu šele v zadnjih dveh letih.
Pregled samih kreditov po državah pokaže naslednje:	v
Veliko Britanijo, Švico in Dansko je Jugoslavija dobavila na kredit več ladij v skupni vrednosti nad 18 milijonov dolarjev. Znatno večje so dobave ladij in opreme Indoneziji v skupni vrednosti nad 65 milijonov dolarjev.
Sudanu kreditira Jugoslavija izgradnjo tovarne za usnje in za lepenko. Nadalje je podelila kredite za cementarno in za ladje, v Gano je dobavila večje število traktorjev, podelila kredit- za izgradnjo luke Sekon-dj ter več tovarn za predelavo živil oziroma sadja.
V	Argentino je Jugoslavija izvozila na kredit Dieselove a-gregate in vagončke ter podeli la večje kredite za dobavo la dij, od katerih je bilo že do bavljenih za več kot 10 milijo nov dolarjev. Tudi Braziliji je podelila Jugoslavija kredite za ladje in traktorje v skupni višini nad 21 milijonov dolarjev.
V	Sudanu je zgradila manjšo tvornico lahkih kovinskih konstrukcij.
Indija je prejela kredit za plovno mehanizacijo, za ladje, za cementarno, za hidrocen-trali Perivar in Ja-mnina ter za termoelektrarno Kalakot in Kandila.
Krediti so se nanašali v E-giptu na izgradnjo luke in vodovoda Asab, za dobavo kmetijskih strojev, za dobavo cementarne, za hidrocentrale A-dola in za rudarsko opremo. Nadalje je dobil Egipt kredite ea kooperacijo z jugoslovansko avtomobilsko industrijo, za tovarno traktorjev in za črpalke.
Sirija je prejela kredit za izgradnjo luke Tartus, za hi-
nase
i 11
fienae
(Nadaljevanje na 2, strani)
Večna pravda tudi za tobak
Ali je bil Luter krivoverec ali ni bil? Pravda teče že 400 let, a človeštvo je v tem pogledu še vedno razdvojeno: katoliški bogoslovci trdijo, da je bil, protestantski pa ga proglašajo za svojega nezmotljivega učenika.
Ali bo tudi z novim Lutrom tako? Luther L. Terry, načelnik posvetovalnega odbora za kajenje in zdravje, je v prostorih ameriškega zunanjega ministrstva stopil pred časnikarje 4 **rga sveta in spregovoril o zaključkih 14-mesečnega raziskovalnega dela ter vzkliknil: «Kot zdravnik bi rad mladim svetoval, naj ne pričnejo kaditi, odraslim pa bi dejal, naj nehajo kaditi!»
Ali oznanja novi Luter človeštvu zveličavni nauk, ali pa z njim samo uničuje milijone pridelovalcev tobaka in spravlja po nepotrebnem ob kruh milijone delavk po tobačnih tovarnah ter zapira bogate vrelce nenasitnim blagajnam finančnih ministrov oziroma državnih monopolov? Vemo, da se je pravda med zagovorniki in nasprotniki kajenja torej začela, ne vemo pa, kdaj se bo končala, čez pet, deset, sto ali petsto let. Kdaj se bodo tajne človeškega organizma in njegovega delovanja povsem odkrile?
In tudi ko bo človeku povsem jasno in bi se poleg zdravnikov tudi sam prepričal, da je kajenje smrtno nevarno njegovemu zdravju, da povzroča raka na pljučih in v goltancu ter pospešuje srčne napade — infarkte, kakor pravijo učeno zdravniki — ali bi se mu vsi ljudje res odpovedali? Bi se mu, ko bi z njim ne bila združena naslada. Človek je poč tako ustvarjen, da ga bo vselej mikala «roža med trnjem». Prav vrtnica vrh bodečega grma najprijetneje duhti
Poročilo Luthra Terrpja bo na ukaz ameriške vlade prejelo 200.000 ameriških zdravnikov; za prvo silo so ga že natisnili v 8000 izvodih, da bi predvsem z njim postregli ameriškim politikom in članom Kongresa. Tudi Amerika se hoče pridružiti glede pobijanja razvade kajenja vladam na Norveškem in Danskem, a v Rimu so bile po objavi poročila ameriškega Lutra prave demonstracije proti kajenju v javnih lokalih, ki je tam še bolj razširjeno kakor pri nas.
V resnici sem v «naši» kavarni, kamor radi zahajajo tudi slovenski trgovci na kavo, na poslovni ali neposlovni pomenek, pa tudi šahirat, natančno dva dni po objavi Terryjevega poročila lahko svobodno dihal s polnimi pljuči, kadil je le redkokateri gost; tretji dan pa je v njej še bolj smrdelo po nikotinu kakor poprej in dim nam je kar zapiral oči■
Medtem so se že oglasili tudi v italijanskih revijah morda res krivi preroki ter stopili na stran tistih angleških industrij-cev - tobačnih predelovalcev, ki so pred leti s tožbo nastopili proti nagovarjanju zdravnikov, naj kadilci opustijo kajenje. Neki list je tudi odkril v Milanu kemika, ki,je sestavil formulo za. posebno kemično snov, ki bo že v filtru izločala «ben-zopiren», to je tobačni strup, ki pospešuje raka na pljučih ... Kakor so Luther Terry in njegovi tovariši ugotovili, sam filter na cigareti nič ne pomaga.
Bodite prepričani, da bo človeštvo tega milanskega kemika dvigalo v nebesa, čeprav ne bi niti njegov filter filtriral nikotina, ker si hoče ohraniti vedno vsaj majhna vratca odprta za svoj užitek, ali vsaj za neki tretji izhod, ter bo ameriškega Lutra prav gotovo proglasilo za krivoverca, četudi bo oznanjal resnico. — lb —
Slavnega francoskega glasbenika Ch. Fr. Gounoda so vprašali, ali je mnogo zaslužil z glasbo. Odgovoril je: «Glasba je kot umetnost gotovo naj lepša; toda kot poklic zasluži prezir. In prav je tako. Zemlja ne more sprejemati tega, kar pripada nebesom«. (II potere della Stampa).
* * *
«Ne zanašajte se preveč na božji dar. Umetniško ustvarjati se pravi delati. Lenuhu nič ne pade v glavo. Vstani zgodaj, razgibaj telo, potem se zgane tudi duh. Ne domišljaj si, da si genij«. (Glasbenik Paul Hinde-mith).
PREDSEDNIK REPUBLIKE ANTONIO SEGNI je te dni obhajal svoj 73. rojstni dan. Po rodu je iz Sassarija na Sardiniji, kamor predsednik kaj rad odhaja, kadar mu le državni posli to dovoljujejo. Ob tej priložnosti je prejel iz vse države čestitke in voščila, da bi še dolgo uspešno vodil državno krmilo v korist vseh državljanov.
IZVOLJEN NOV TAJNIK KRŠČANSKE DEMOKRACIJE. Dosedanji tajnik krščansko - demokratske stranke Moro se je tajniškemu mestu odpovedal, ko je postal ministrski predsednik. Na zasedanju osrednjega odbora stranke je bil za novega tajnika izbran Mariano Rumor. Zanj je glasovalo 127 članov odbora, ki šteje 171 članov; prisotnih je bilo 137 pristašev Krščanske demokracije. Rumor je bil izbran sporazumno med štirimi strujami, ki podpirajo sedanjo vlado levega centra, zanj so glasovali tudi fanfanijevci. Kongres stranke bo proti koncu meseca junija. Po izvolitvi je Rumor naglasil, da bo stranka podpirala vlado levega centra, ki je rezultat demokratične evolucije krščan-sko-demokratske stranke; z druge strani pomeni sodelovanje s socialisti ustalitev notranjega političnega položaja v Italiji.
NAČELA ITALIJANSKE ZUNANJE POLITIKE. Na zadnji seji ministrskega sveta je poročal zunanji .minister Saragat o rezultatu svojih obiskov v Wa-shingtonu in Londonu ter o razgovorih z zahodnonemškim kanclerjem prof. Erhardom v Rimu. Saragat, ki je dal italijanski zunanji politiki nov zagon, odide 19. februarja tudi v Pariz. Naglasil je, da ostane Italija zvesta Atlantski zvezi ter bo sodelovala z ostalimi evropskimi državami članicami Evropskega skupnega tržišča. Toda Evropska gospodarska skupnost mora ostati odprta tudi Veliki Britaniji.
AVSTRIJSKI PODKANCLER V JUGOSLAVIJI. Na povabilo predsednika Zvezne ljudske skupščine Edvarda Kardelja je obiskal Jugoslavijo avstrijski podkancler dr. Bruno Pitter-mann, ki je pristaš socialistične stranke. Ob prihodu v Beograd je Pittermanna pozdravil predsednik Kardelj, pozneje pa ga je sprejel tudi predsednik republike Josip Broz Tito. Med razgovori so se dotaknili predvsem gospodarskega sodelovanja med obema državama. To sodelovanje naj bi se še bolj pokazalo zlasti na industrijskem področju. Gotovo je, da bo obisk prispeval tudi k utrditvi političnih odnosov med obema državama. Koroški Slovenci si obetajo od tega zbliževanja tudi zboljšanje njihovega položaja kot narodna manjšina.
SOVJETSKA ZVEZA PROTI ATOMSKI OBOROŽITVI ZAH. NEMČIJE. Sovjetska zveza je pri zahodnonemški vladi, pa tu di v Parizu, Londonu in Washing-tonu protestirala proti načrtu Atlantske zveze (NATO), da se ustanovi jedrsko-raketna sila, pri kateri bi sodelovala tudi Zahodna Nemčija. Sovjetska zveza je proti temu, da bi Zahodna Nemčija dobila v roke jedrsko orožje. To je proti mirovnim pogojem, ki prepovedujejo Nemčiji proizvodnjo jedrskega in raket nega orožja.
MEDNARODNA POSADKA ZA CIPER? Pogajanja med Grki in Turki v Londonu za ureditev položaja na Cipru niso uspela, brezuspešno je bilo tudi angleško posredovanje. Zdaj je predstavnik Velike Britanije izročil predsedniku Makariosu predlog, naj bi varnost na Cipru zagotovila mednarodna vojska in sicer pod okriljem Atlantske zveze (NA TO). S tem predlogom se strinjajo tudi Američani. Predsednik Makarios si je dal dva dni odmora, da bi lahko vso zadevo premislil ter se nato odločil. Predsednik ZDA Johnson je pozval nadškofa Makariosa, naj sprejme anglo-ameriški predlog. Ta rešitev bi bila začasna, ko bi se otok pomiril bi zadevo skušali urediti tudi mednarodnopravno. Podpredsednik ciprske republike Turek dr. Fadil Ku-cuk je predlog sprejel. Pred a-meriškim poslanstvom v Nikoziji so grški študentje demonstrirali proti Američanom in A-tlantski zvezi, češ da hočejo namesto nje Organizacijo združenih narodov.
ARETACIJA KATOLIŠKIH MLADINCEV V ŠPANIJI. Španska policija je aretirala več članov katoliške mladinske organizacije v Kataloniji. Med njimi sta bili aretirani tudi dve dekleti. Aretiranci so obtoženi, da so raztrgali plakate, ki napovedujejo proslavo 2&-letnice prihoda nacionalističnih čet v Barcelono in da so strgali Francovo sliko.
MEDNARODNA TRGOVINA
RIBIŠKE LADJE ZA CEJLON Piranska ladjedelnica je zgradila in splavila meseca decembra lani 350-tonsko ribiško ladjo s hladilnimi napravami za cejlonsko ministrstvo za ribištvo. še tri enake ladje za istega naročnika ima v gradnji. Ladjedelnica je zadnja leta zaposlena pretežno z gradnjo ladij za tuja podjetja, medtem ko ji domačih naročil primanjkuje, kakor tudi drugim manjšim jugoslovanskim ladjedelnicam, ki prehajajo na kooperacijo z velikimi.
R. G.
ZSSR SE ZANIMA
ZA AMERIŠKI KREDIT
Agence France Presse poroča iz Washingtona, da so se sovjetski predstavniki zanimali pri vodstvu ameriške banke Export-Import Bank, do kakšne mere bi bila ta pripravljena zajamčiti kredite, ki bi jih ameriške zasebne banke dovolile Sovjetski zvezi za nabavo blaga v Ameriki. Iz ameriških virov poročajo, da bi Sovjetska zveza porabila te kredite za nabavo žita. Pri sami Export - Import Bank so pojasnili, da so se sovjetski predstavniki samo splošno zanimali, ali bi bila banka pripravljena dati takšno jamstvo, ni šlo pa za konkretne dogovore. O vprašanju jamstva, ki naj bi ga ameriška vlada dala za kreditiranje sovjetskih nabav ameriškega žita, je že razpravljal Kongres. V smislu zakona lahko Export-Import Bank podeli takšno jamstvo ameriškim bankam, ki kreditirajo izvoz samo, ako predsednik ZDA potrdi za vsak posamezni primer, da je izvoz v korist države. Do sedaj ni Sovjetska zveza zahtevala kreditov za nabavo ameriškega žita. Nabava se vrši po običajni poti, in sicer tako, da plača . Sovjetska zveza del nabave takoj, razliko pa v 18 mesecih, kakor je to navada pri trgovinskih poslih. UVOZ IZ BOLGARIJE IN POLJSKE
Italijansko ministrstvo za zunanjo trgovino je podaljšalo do 31. marca rok za uvoz 20.000 ton_ litega železa iz Bolgarije. Zvišalo je od 10 na 40 milijonov lir uvozni kontingent bolgarskega sira; uvoz sira se mora izvršiti do 28 .fe-br., in sicer s carinskim pregledom čez Milan in Modeno. Dalje je povečalo od SCO na 700 ton tudi količino radiatorjev iz litega železa, katere smejo italijanski operaterji uvoziti iz Poljske čez carinarnico v Fontebi.
Nova podlaga francosko-jugoslovanske trgovine
Gospodarski predstavniki Jugoslavije in Francije so sklenili v Parizu nov trgovinski sporazum za dobo šestih let. Z novim sporazumom bo uživala Jugoslavija na francoskem tržišču režim naj večjih ugodnosti; njen izvoz v Francijo bo skoraj v celoti liberaliziran, kar pomeni, da ne bo več podvržen količinskim in kakovostnim omejitvam. S svoje strani pa bo Jugoslavija nudila Franciji režim, katerega izvaja pri izvozu blaga s področja zamenljivih valut, se pravi, da ne bo ovirala uvoza francoskih proizvodov, če bodo tovrstne proizvode uvažali jugoslovanski operaterji tudi iz drugih držav. Z novim sporazumom bo Jugoslavija povečala svoj izvoz v Francijo; tako ji bo dana možnost, poravnati primanjkljaj v trgovinski izmenjavi s to državo.
Francija je priznala Jugoslaviji, ki je pridružen član OECD iste pogoje, kakor jih uživajo države redne članice Organizacije za gospodarski razvoj; samo v izjemnih primerih Francija lahko omeji uvoz. Tako je kon-tingentiran uvoz iz Jugoslavije 15 artiklov, med temi pulpe, hmelja in tobaka. Sporazum so podpisali tudi predstavniki šestih nekdanjih francoskih kolonij v Afriki. Francosko uradno poročilo pravi, da bo prost do-
stop jugoslovanskim proizvodom v Francijo omogočal Jugoslaviji, da nabavi v Franciji težko o-premo.
Jugoslavija - Pakistan
Dopisnik londonskega ((Financial Times« poroča iz Lahorea, da so predstavniki Jugoslavije in Pakistana podpisali gospodarski sporazum. Jugoslavija bo pomagala Pakistanu s krediti, ki jih bo ta vračal z izvozom blaga, in sicer surovin, polizdelkov in dokončnih izdelkov. Takšen sporazum je Jugoslavija prvič sklenila s Pakistanom. Sprejet je bil tudi dogovor o izmenjavi blaga za eno leto, in sicer naj bi uvoz po vrednosti dosegel vrednost izvoza. Pakistan bo izvažal juto, bombaž in razne druge proizvode, medtem ko bo Jugoslavija izvažala motorna vozila, opremo za skuterja, nadalje kable, ladijske stroje, pisalne stroje in kemikalije. Drugi del sporazuma predvideva, da bodo Jugoslovani izvršili razna dela, tako da bodo zgradili tudi 200 vodnjakov. - Jugoslavija bo podelila Pakistanu kredit 10 milijonov dolarjev, ki ga bodo Pakistanci vrnili z izvozom surovin.	I
DR. MERLIN OSTANE PREDSEDNIK PADOVANSKEGA SEJMA S predsedniškim odlokom z dne 27. decembra 1963 je bil odvetnik Luigi Merlin za nadaljnja tri leta potrjen za predsednika mednarodnega vzorčnega velesejma v Padovi.
Za povečanje češkoslovaškega tranzita
Te dni se mudijo v našem mestu predstavniki češkoslovaškega trgovskega podjetja Čecho-fracht, ki se pogajajo s predstavniki tržaške trgov, zbornice, Javnih skladišč, združenja tržaških špediterjev in trgovinske mornarice za dosego posebnega sporazuma. To naj bi bil nekak dodatni protokol k italijansko - češkoslovaškemu trgovinskemu sporazumu, po katerem naj bi Čehi v večji meri in po ugodnejšem tarifnem režimu izvažali blago čez Trst. V tem smislu se bodo dogovorili za določitev primernejših pristaniških, pomorskih in železniških tarif, zlasti glede na to, da so te v konkurenčnih lukah ugodnejše. Pogajanja potekajo v složnem ozračju na tržaški trgovinski zbornici. Na sedežu železniškega ravnateljstva pa bo 12. t-m. mednarodna konferenca, na kateri bodo predstavniki italijanskih, češkoslovaških in jugoslovanskih železnic proučili vprašanje železniških tarif, ki naj. bi jih‘Uporabili za češkoslovaški tranzit čez Trst.
NOVE AVTOBUSNE ZVEZE MED ITALIJO IN AVSTRIJO V Neaplju so se pred kratkim sestali italijanski in avstrijski pristojni organi, ki skrbijo za avtobusno povezavo med sosednima državama. Dogovorili so se, da bodo letos uvedli 24 novih avtobusnih zvez, katere bodo vzdrževala delno italijanska, delno pa avstrijska podjetja za javne prevoze. Avtobusi bodo povezovali najvažnejša avstrijska mesta z na j p ri vlačne j Šimi kraji pod italijanskimi Alpami in ob Jadranu; tako bodo vozili tudi na progah Dunaj-Lignano, Trst-Gradec, Trst-Innsbruck, Bo-cen-Innsbruck, Gortina d’Ampez-zo-Innsbruck, Benetke-Innsbruck in Benetke-Dunaj.
Tržaški uvozniki in jugoslovanska lesna trgovina
Člani lesne sekcije Slovenskega gospodarskega združenja v Trstu so na svojem zadnjem sestanku v soboto popoldne proučili sedanjo lesno konjunkturo zlasti glede na izvoz lesa iz Jugoslavije na italijanski trg. Pri tem izvozu sami močno sodelujejo, saj znaša njihov delež pri izvozu jugoslovanskega trdega lesa v Italijo okoli 50 odsto, pri izvozu mehkega lesa pa 15 do 20 odsto.
Ker so jugoslovanski izvozniki cene nekaterih vrst lesa nekoliko povišali, in to pričeti* *! z dnevom 15. marca 1964, nastaja tudi za uvoznike in potrošnike v Italiji nov položaj. Tako je bila cena jelovega lesa III. zvišana od 27 na 28.000 lir za kubični meter žaganic, za pod-mero in izpod mere pa za 300 lir za kub. meter. Cena nepar-jene bukovine (samic) III. je bila povišana od 25.000 na 23 tisoč lir, IV. ki. pa od 18-22.000 na 19-23.000 lir za kubik; cena hrastovim I. od 52.000 na 57.000 lir, III. ki. pa od 36.000 na 40 tisoč lir.
Do tega zvišanja je prišlo glede na ugodnejšo konjunkturo, ki je nastopila v Jugoslaviji, ker so bile lani tudi v Italijo izvožene velike količine lesa ter niso skladišča več tako založena z njim. Kaže tudi, da je za Jugoslavijo nastopila ugodnej ka konjunktura za izvoz v Sovjetsko zvezo, zlasti za izvoz hrastovine. Na drugi strani je značilno, kakor je omenil neki tržaški lesni trgovec, ki uvaža les iz Avstrije, da je ceno zvišala tudi Avstrija, toda dejansko prodajajo Avstrijci v Trst in Italijo les po starih cenah, ker so uvideli, da je prišlo zaradi povišanja cen do zastoja v izvozu.
člani lesne sekcije SGZ so prišli do zaključka, da bi povišanje cen utegnilo ovirati tudi izvoz jugoslovanskega lesa v Italijo, ter so mnenja, da bi novemu položaju ustrezal povišek cene mehkega lesa, nekako za 500 lir pri HI. ki., medtem ko bi bil povišek 300 lir pri p odmeri in IV. ki. sprejemljiv Prav tako nimajo kaj pripomniti k novi ceni n sparjene bukovine IV. ki. (19-23.000), pač pa se jim zdi nova cena neparjene bukovine III. ki, "(26.000) previsoka glede na močno konkurenco romunskega lesa v Italiji. Ni dvoma, da se bo učinek te konkurence spričo podražitve jugoslovanske bukovine še bolj občutil.
Slovenski uvozniki jugoslo venskega lesa — in z njimi se v tem pogledu strinjajo tudi stanovski tovariši italijanske narodnosti v Trstu — so naglasili nujno potrebo, da naj jugoslovanska izvozna podjetja izpolnijo stare zaključke na pod lagi cen pred povišanjem; saj je jasno, da so tudi uvozniki sklepali svoje pogodbe s potrošniki za dobavo jugoslovanskega lesa na podlagi starih jugoslovanskih izvoznih cen in da ne morejo revidirati teh pogodb.
Na tem sestanku so se lesni trgovci dotaknili tudi vpraša, nja vzgoje bodočih kadrov, ki so nujno potrebni za nemoten razvoj trgovine z lesom, ter ugotovili, da se je obneslo pošiljanje mladih fantov na specializacijo k jugoslovanskim podjetjem, pri katerih so se izurili še posebno prevzemale!
lesa, in da je treba prizadevanje v tej smeri nadaljevati.
POMORSTVO
LADJE SPLOŠNE PLOVBE Motorna ladja «B!ed» je zapustila tržaško pristanišče 3. februarja, namenjena v Benetke, kamor bo priplula jutri. Ladja «Bohinj» plove proti juž-neameriškim lukam. «Bovec» se je 3. februarja zasidrala v Pločah. «Zelengora» plove proti zahodnoaf riškim pristaniščem. ((Pohorje« je pristala včeraj v Trstu, 8. feb. pa bo odplula proti Kopru. ((Dubrovnik« plove proti Abidjanu na Slonokoščeni obali, kjer se bo zasidrala 8. februarja.
NAPOVEDANE LADJE JUGOLINIJE
Odhodi iz Trsta Proga Jadransko morje — Bengalski zaliv: ((Franjo Supilo«, 10. marca;
Proga Jadransko morje — Indija in Daljni vzhod: »Kostre-na» 8. feb., «Kosovo» 20. marca, ((Jesenice« 25. aprila; Proga Jadransko morje — Daljni vzhod: «Velebit» 25. feb., »Triglav« 30. aprila, «Uljanik» 15. aprila;
Proga Jadransk0 morje — Perzijski zaliv: «Treči maj« 5. feb., «Radnik» 20.—29. feb.; Proga Jadransko morje — Ciper in Izrael: «Risnjak» 20. feb.; Proga Jadransko morje — Severna Evropa: «Rijeka» 18. feb., «Eratstvo» 28. feb.
Prihodi v Trst «črna gora« (ZDA) 10. feb.; «Grobnik» (ZDA) 18. feb.; «Ro-manija« (Sev. Emopa) 16. feb.; ((Marijan« (zaliv ZDA) 28. februarja.
AGENCIJA TRIPCOVICH spo-roča, da priplujeta 15. in 20. t.m. v Trst brazilski ladji «Loi-de America« in «Loide Mexico» z večjim tovorom kave za tukajšnje operaterje, za skladišče Istituto brasilsiro do cafe.
TRŽAŠKI LLOYD. Dne 8. in 12. t.m. odplujeta iz Trsta proti Daljnemu vzhodu (čez Fort Said) motorna igdja «Quirinale» in parnik «Alga»; 21. t.m. prispe v Trst ladja »Celima«, ki Pluje na progi Trst-Indija in Pakistan. Danes zapusti naše pristanišče «Aquileia», namenjena proti zahodnoafriškim lukam, Kongu in Angoli; natovorjena je z vlakni, tkivom, predivom, vinom, likerji, papirjem, avtomobili, raznimi stroji in živilskimi konzervami.
Dne 9. t.m. pripelje ladja »Santa Maria« (imajo jo v najemu Sovjeti! iz Sovjetske zveze večji tovor železne rude.
Ladje Splošne plovbe na vseh morjih
Splošna plovba, ki je nekako pred desetimi leti pričela poslovati z majhnimi že rabljenimi ladjami, se je v tako kratkem času razvila v veliko podjetje, ki danes že vzdržuje s sodelovanjem dveh drugih jugoslovanskih plovnih družb tudi redno progo okoli sveta. Njeno ladjevje obsega že okoli 104.000 bruto registrskih ton (z nosilnostjo 150.000 ton) ter se obnavlja z nabavo novih ladij. Tako je Splošna plovba naročila pri puljski ladjedelnici «Uljanik» dve 8.500.000-tonski ladji (((Ljubljana« in ((Ljutomer«), izmed katerih je bila prva že splavljena, drugo pa bodo postavili na progo v začetku prihodnjega leta. Obe ladji bosta opremljeni s hladilnimi napravami in tanki, razpolagali pa bosta tudi s potniškimi prostori.
Dejavnost Splošne plovbe na morju obsega tri področja, in sc er progo okoli sveta, progo Jadran-Zahodna Afrika in nazaj na Jadran ter tretjo progo Jadran-Južna Amerika-Jadran.
Na progi okoli sveta plove sedem ladij z nosilnostjo 12..000 ton. Za vzdrževanje te proge je Splošna plovba organizirala tako imenovani «joint Service« z Atlantsko plovidbo (Dubrovnik) in Jugooceanijo (Kotor), in sicer tako, da vodi »menage-
«Ranger 6» zadel luno
V četrtek, 30. januarja ob 16.49 (po srednjeevropskem času) so izstrelili Američani z raketnega oporišča Cape Kennedy 362 kg težko sondo, ki naj bi fotografirala lunino površje (okrog 3 tisoč fotografij), poslala slike nazaj na zemljo in se nato raztreščila na mesecu. Načrt je le delno uspel. «Ranger 6», tako se je imenovala sonda, je po skoraj 66 urah letenja (385000 km) zadel luno, ne da bi prej njegove občutljive fotografske naprave posnele njeno površje (v tej zvezi naj omenimo, da je ruski Lunik III., izstreljen 4. oktobra 1959, fotografiral. nevidno stran našega naravnega satelita, Lunik II., izstreljen 12-septembra istega leta pa je prav tako kot Ranger padel na luno). «Ranger 6» se je dotaknil lunine površine okrog 20 milj daleč od predvidene točke. Skoraj istočasno so v Sovjetski zvezi izstrelili na tir okoli zemlje z eno samo nosilno raketo dva znanstvena laboratorija, «E-lektron 1» in ((Elektron 2», katerih namen je proučevanje zunanjega in notranjega pasu žar-čenja okoli žemlje in fizičnih pojavov, ki so s tem v zvezi.
ment« Splošna plovba; ta je v ta namen dala na voljo tri ladje, ostali dve družbi pa vsaka po dve. Vožnja posamezne ladje okoli sveta traja šest mesecev in se začenja na Jadranu. Ladje Splošne plovbe in omenjenih dveh podjetij pristajajo na tej dolgi vožnji v vseh pomembnejših lukah, tako tudi v Trstu, in sicer plovejo s Sredozemlja skozi Sueški prekop in dalje v Indijo, Indonezijo, Hongkong na Japonsko ter naprej čez Pacifik proti zapadni obali Amerike in Kanade ter pristajajo v vseh lukah od San-diega do Vancouvra. Nato se vračajo skozi Panamski prekop naravnost v Sredozemlje. Na povratku pristajajo tudi v Genovi, Savoni in Neaplju ter se nato vrnejo v Koper oziroma na Reko. Ladje na poti okoli sveta sprejmejo lahko na svoj krov tudi po osem potnikov. Zanimanje za vožnjo na njih je tako veliko, da so prostori navadno oddani že po tri mesece naprej. Ti prostori so zelo udobni ter imajo tudi kli-matične naprave.
Splošna plovba vzdržuje tudi redno progo z zahodno o-balo Afrike, in sicer plovejo njene ladje iz Kopra oziroma Reke proti Benetkam, Trstu, Casablanki, Dakarju ter dalje proti Conakryju (Gvineja), proti ganskim lukam Takorady, Tema in v nigerijsko luko Apar pa ter se nato vračajo čez A-bidjan (na Slonokoščeni obali) na Jadran.
Progo Jadran-Južna Amerika-Jadran vzdržuje Splošna plovba skupno (v joint servisu) z Jugolinijo, in sicer tako, da ima menagement na progi proti zahodnoafriški obali Splošna plovba, na progi proti Južni Ameriki pa Jugolinija.
Zdaj je poteklo že peto leto, odkar posluje proga okoli sveta in vodstvo si je v tem času nabralo že mnogo dragocenih izkušenj. Vsekakor se je ta proga obnesla; saj so ladje v vseh relacijah polno zasedene.
Tudi progo Jadran-Zahodna Afrika-Jadran vzdržujeta podjetji Splošne plovbe in Jugo-linije skupno. Vzdrževanje te proge zahteva velike napore, zlasti zaradi posebnih vremenskih razmer — saj dežuje na primer v nekaterih predelih ob zahodnoafriški obali tudi po tri mesece zaporedoma — pa tudi luke ob tej obali, kjer so države šele v gospodarskem razvoju, še niso zadovoljivo urejene. Na poti proti zahod-no-afriškim lukam vozijo ladje zlasti cement in drugi gradbeni material, nadalje traktorje in sploh poljedelsko'orodje; tovore vžigalic itd. Dovažajo pa
Ali smo res pred mrzlim obdobjem
Položaj jugoslovanskega vinarstva
U stekleničevan j e vina . Izhod iz krize?
Jugoslavija spada med pet največjih pridelovalcev vina v Evropi in na svetu. Vinorodne so vse republike, najboljša vina pa prideluje Slovenija na Štajerskem. Mimo teh vin slove še nekatera s Fruške gore v Slavoniji, nekatera srbska in dalmatinska, v prvi vrsti dingač s polotoka Pelješca. V zadnjem času posvečajo vinogradništvu in vinarstvu veliko pozornosti tudi v Makedoniji, ki utegne v prihodnjih letih močno konkurirati ostalim republikam. V Sloveniji so poleg znanih štajerskih vin znana cviček z Dolenjskega, ki pa je lahko in kislo vino ter ima ožji krog ljubiteljev, belokranjska črnina, briška rebula, Vipavec, merlot in kabernet, znani kraški teran in v Istri refošk in malvazija.
Pridelek vina je vsako leto večji kakor je prodaja doma in v izvozu. Preostanek popijejo sami pridelovalci ali pa ga predelajo v žganja in kis. Kupcev ne najdejo zlasti slabša vina, ki predstavljajo še zelo znaten del pridelka zasebnih vinogradnikov. Celo samorodnic je še veliko, čeprav je sajenje takih trt prepovedano ali omejeno le na domačo potrošnjo. Kljub tako velikemu pridelku in preostanku naravnih vin jih nekateri še vedno ponarejajo, in to ne samo podjetja, marveč tudi zasebni vinogradniki; zlasti v Dalmaciji. Proti ponarejanju obstaja zakonska prepoved. Ponarejeno vino bi moralo biti označeno kot ponarejeno, le da predpis je kaj malo upoštevan.
Da bi zagotovili originalnost vin, prehajajo zdaj vinarska podjetja na ustekleničevanje. Znameniti pelješki dingač bo odslej na trgu le v steklenicah, prav tako kraški teran. Tudi briški merlot, kabernet, tokaj ec in rebula gredo zdaj večinoma v ste-
klenice in ne več v sode. Isto velja za nekatera vipavska in istrska vina, medtem ko uste-kleničujejo štajerska vina po veliki večini že davno. Tudi na zadnjem posvetovanju pri Gospodarski zbornici za Slovenijo je prevladalo mnenje, da je treba pospešiti ustekleničevanje vina.
Sklep o postopnem ustekleni-čevanju vseh vin zadeva na težave zaradi pomanjkanja steklenic. Tovarne votlega stekla jih ne morejo nuditi dovolj. V Prekmurju grade sedaj novo steklarno za steklenice. Slaba stran je tudi to, da ustekleničujejo vina skoraj izključno v sedemde-cilitrske, litrske in dvolitrske steklenice, katerih gost, ki ne želi tolikšne količine, ne naroči. Gostišča si pomagajo s točenjem iz dvolitrskih steklenic, kar pa spet ne nudi zagotovila, da je vino res originalno. Z u-stekleničevanjem nastaja tudi podraževanje. Vino je že tako predrago in je to eden glavnih vzrokov za upadanje potrošnje.
R. G.
Izvoz italijanskega vina upada
V enajstih mesecih minulega leta je izvozila Italija 2253.828 hektolitrov vina in vermuta, kar predstavlja 125.159 hektolitrov ali 5,9 odstotka več kakor v razdobju januar - november 1962, ko je znašal izvoz 1.128.669 hektolitrov. (V desetih mesecih lani se je izvoz povečal za 8,8 odstotka v primeri z istim časom prejšnjega leta). Ako izrazimo izvoz v denarni vrednosti, dobimo sledeče podatke: Italija je izvozila od januarja do novembra 1963 za 34 milijard in 484 milijonov vina in vermuta, kar pomeni 3 milijarde in 394 mili-
jonov lir ali 10,9 odstotka več kakor v istem razdobju prejšnjega leta, ko je znašala vrednost izvoženega vina 31 milijard in 90 milijonov lir. (V desetih mesecih minulega leta se je izvoz dvignil za 12,6 odstotka v primeri z obdobjem januar - oktober 1962).
Italijanski izvoz vina se je v preteklem letu opazno poslabšal, in sicer zato, ker je na nemškem trgu zadel ob hudo konkurenco francoskih in grških vin. Nasprotno pa je lani narasel uvoz vina v Italijo. V enajstih mesecih minulega leta je u-vozila ta 65 512 hektolitrov vina in vermuta ali 33 odstotkov več kakor v razdobju januar - november 1962, ko so zabeležili 49.270 hektolitrov. V denarni vrednosti se je uvoz povečal za celih 57,4 odstotka, saj je dosegel v omenjenem razdobju lanskega leta 3 milijarde in 25 milijonov lir proti 1 milijardi in 922 milijonom lir v istem času prejšnjega leta. Važno vlogo igra pri italijanski zunanji trgovini z vinom izmenjava s Francijo v smislu nedavnega kontin-gentiranja kakovostnih vin s strani vodstva Evropske gospodarske skupnosti. Ukrep ministrov šestorice je koristil zlasti Franciji; čeprav namreč izvaža Italija v sosedno državo znatno več vina in vermuta, kot pa ga iz nje uvaža, je vendar na boljšem Francija, kajti denarna vrednost njenih izvoženih vin je višja od denarne vrednosti italijanskih vin, ki so občutno cenejša od francoskih žlahtnih vin in šampanjcev.
Trgovina z žganjem in likerji, kakor tudi z etilnim alkoholom je za Italijo deficitarna. Njen izvoz polagoma usiha, medtem ko uvoz narašča. Posebno neugoden je položaj v izmenjavi etilnega alkohola, katerega izvoz je dosegel v razdobju januar - november 1962 čez 67.000 hektolitrov, lani pa je porazno upadel. Uvoz alkohola se drži še nekam trdno, vendar se tudi tu kaže težnja k nazadovanju.
V Angliji so na meteoroloških postajah ugotovili, da od leta 1940 naprej postaja vreme hladnejše. Dolga stoletja je imela Evropa, zlasti pa Anglija, hladne zime, a poletja so bila kratka in premalo topla. Ta tako imenovana »kratka ledena dcba» je trajala približno od 1300 do 1900 ter so bila vmes le redka leta z blagimi zimami. Po letu 1900 pa smo imeli v Evropi kar 40 toplih let z milimi zimami. Ljudje so se že odvadili od tega, da bi jim vsako zimo pokale cevi in vodne pipe zaradi prehudega mraza, a tudi volnenih toplih jopic in šalov niso več rabili v toliki meri kakor v starih časih.
Zdaj pa so v zadnjih dveh desetletjih že redkejše mile zime. Mestno prebivalstvo sicer tega ne opaža toliko, ker so se izboljšali sodobni sistemi ogrevanja, stanovanja so grajena tako, da stanovalca bolje zaščitijo od mraza, a tudi kadar zapusti svoje stanovanje in se giblje v mestu ali pa potuje, so sodobna prevozna sredstva u-dobnejša, toplejša. Edino kmečki človek opaža v naravi, da leži sneg dlje časa, da se spet niža v gorah meja nekaterih kulturnih rastlin. Sodijo, da imamo sedaj že spet takšno povprečno temperaturo, kakor je bila 1. 1890, to je hladnejša od tiste, ki jo zdaj pozna naš rod.
Znanstveniki si belijo glave, kateri so vzroki znižanja toplote: ali spremembe v značaju izžarevanja sončne toplote ali pa morda v atmosferi vulkanski prah ali naraščajoči ogljikov oksid iz neštevilnih peči in industrijskih obratov ne pripušča sončne toplote do zemlje. To bedo šele pokazali pravi merilci sončnega žarčenja, ki jih bodo vgradili v bodoče satelite.
V	zadnjih desetletjih so opazili, da je začelo slabeti kroženje gornje atmosfere in so zato začeli popuščati veliki sever-no-atlantski viharji nad arktičnim območjem, ki so £ svojo energijo proizvajali določeno toploto, ki je zadrževala ledove pred vdorom proti jugu. Zdaj pa divjajo viharji v smeri juga, za njimi se širi led, za ledom gre riba. Spitzbergi so bili lani cdprti samo dva tedna, pred 1940 so bili odprti za promet kar 7 mesecev.
V	Angliji ne pričakujejo, da se bo temperatura v prihodnosti spet dvignila in pripravljajo načrte, kako bi se z dosežki sodobne tehnike laže spoprijeli z mrzlimi zimami in hladnimi poletji.
Nekateri znanstveniki ugibajo, da je morda prav zaradi tega propadla Hruščova kmetijska akcija na deviških zemljah Centralne Azije, ker so nekoč zahodni vetrovi prinašali dva-
krat več vlage z Atlantskega oceana na stepe Kazakhstana, a zdaj niso ti vetrovi ne topli in ne vlažni.
Trajalo bo še nekaj let, da bodo vremenoslovci z gotovostjo mogli napovedati vreme, a šele proti koncu tega stoletja bi mogli znanstveniki umetno vplivati na vreme in ga po potrebi spreminjati v korist človeka. Severna Amerika, Evropa iri Centralna Azija so pod močnim vplivom Atlantika, in ker je ta ocean glavno izhodišče za arktični led, bi radi stopili ogromne ledene arktične površine, da bi površine vsrkale več sončne toplote, a ne da bi jo ledena površina odbijala. Seveda si ne želimo kakšnih prismojenih načrtov z vsipaniem saj, ki bi tako vsrkale toploto, da bi se led prenaglo tonil in bi nastopile poplave suhe zemlje. Preden začno znanstveniki svoje norčije z naravo, naj bi se dobro premislili, kakšne bodo posledice. če spravijo na umeten način strnjeno ledeno površino, viharje, zalivski tok in še druge pojave Arktike nazaj proti severu. Tundra v Sibiriji bi res rodila južno sadje, ampak tudi dez, ki pada sedaj na zemlje južne Evrope, bi se premaknil proti severu, a saharski pesek bi se razširil na Francijo in južno Italijo. Lahko si mislimo, kaj bi k temu počenjanju rekli De Gaulle in njegovi nasledniki
(Po londonskem «The EconomisU)
iz Afrike v evropske luke posebno tropski les, kakao, kavo, zemeljske lešnike in podobne afriške proizvode.
V smeri proti južnoameriškim lukam prevažajo ladje zlasti industrijske predmete, tako npr. kovinske izdelke (žico), sodo, e-lektrične aparate in drugi generalni tovor; iz južnoameriških držav dovažajo posebno kože, meso, razna olja, kavo, sizal itd. Na ladjah Splošne plovbe prihaja tropski les pogosto tudi v Trst, nadalje v Benetke in Ancono.
čeprav ne vlada v pomorstvu v svetovnem merilu ugodna konjunktura, se je lansko poslovno leto Splošne plovbe zaključilo razmeroma ugodno.
OSEBNE SPREMEMBE PRI SPLOŠNI PLOVBI. Glavni ravnatelj Splošne plovbe dr. Boris Šnuderl. ki je vodil podjetje dobrih deset let. to je od samega začetka, je bil imenovan za pomočnika zveznega sekretarja za zunanjo trgovino. Na njegovo mesto pride Ivan Majnik, dosedanji predsednik piranske občinske uprave, ki je pri družbi služboval, preden ie bil izvoljen za predsednika občine.
Jugoslovanska industrijska oprema
(Nadaljevanje s 1. strani)
drocentralo Jarmouk in za dobavo brezšivnih cevi.
V	Togu je Jugoslavija gradila na kredit hidrocentralo Kpimo.
V	Združene države Amerike je dobavila 3 ladje na kredit.
V	Afganistanu je gradila Jugoslavija 3 klavnice.
V	Gvineji se gradi na kredit hidrocentrala Grand Chutes ter opekarna, naročenih je bilo več ladij in tovarna pohištva.
V	gornjih podatkih niso zajeti krediti, ki jih je dala Jugoslavija lani južnoameriškim državam Braziliji, Čileju, Boliviji in Mehiki. Tudi ti krediti bodo olajšali njene komercialne nastope na teh tržiščih, kjer je bila Jugoslavija do nedavna še popolnoma nepoznana kot država, ki v vedno večji meri izvaža industrijsko blago in opremo.
—SK—
«<
Na evropski sever»
(Nadaljevanje s 1. strani)
lovica, to je drugih še&čiri1 stropij da je v granitnem podzemlju, kjer popolne operacijske in bolniške sobe čakajo za primer atomskega napada. V tem primeru bi lahko tisoč petsto bolnikov v dveh urah spravili pod zemljo ... toda ne v grob, temveč na varno pred a-tomskim napadom. Spet na drugem koncu ti vodič pokaže veliko pristanišče, drugo v državi, pa te skuša prepričati o tem, da je Štokholm pomorsko mesto. V resnici se. lahko pol dneva voziš po zunanjem arhipelagu, pa še vedno ne boš zagledal odprtega morja, le slana voda ti priča o njem. Pa zopet na bližnjem obzorju vidiš visok dimnik, vsakdo izmed nas misli seveda na tovarno. Nikakor ne, samo dimnik centralne kurilnice satelitskega mesta', kamor se med visoke bore v desetih minutah vožnje s podzemeljsko železnico odpelje vsak dan trideset ali pa še več tisoč ljudi.
..GOSPODARSTVO"
Izhaja trikrat mesečno - Uredništvo in uprava: Trst, Ulica Geppa 9, tel. 38-933 - Cena: posamezna številka lir 35.-, za Jugoslavijo din 25... Naroč-nina: letna 1000 lir, polletna 500 lir
-	Pošt. tek. račun ((Gospodarstvo« št. 11-9396 - Za Jugoslavijo letna 900 din, polletna 450 din. Naroča se pri ADIT Državna založba Slovenije, Ljubija, na, Stari trg 3-1, tek. rač. 600-14-603-86
• Za ostalo inozemstvo 3 dolarje letno ■ Cene oglasov: za vsak m/m višine v širini enega stolpca 60 lir
-	Odgovorni urednik: dr. Lojze Berce . Založnik: Založba »Gospodarstva« - Tiskarna Založništva tržar
škega tiska (ZTT) - Trst
PODJETJE UVEDENO V INDUSTRIJO	
GOSPODINJSKIH STROJEV	
išče zastopnika v Italiji za tovarno; /GklGtfG !!MŠ$$!iGflit1G plOC&VfflG	
‘	BRANDOLIN TRST - Via S. Maurizio, 2 . Tel. 41-320
	
AVTOPREVOZNIŠKO	US®
PODJETJE	BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
A POŽAR	S P A. - D. D.
L »e Z vZjl lil)	TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
TRST - VIA ROCCACCIO, 3 Tel. 28-373	GLAVNICA LIR 600.000.000 • VPLAČANIH L 1 R 180.000.000
Prevzemamo vsakovrstne pre-	
voze za tu in inozemstvo. — Po-	TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 10
	telefon št: 38-101, 38-045	brzojavni naslov* BANKRED
A. BRAN0OUN Trst
Via S. Maurizio, 2
Cevi - plošče - žice iz medenine in bakra
SfUMPLATE PLOČEVINA ♦ PLASTIKA
Vijaki iz medenine in železa za les in kovino
Vodne pipe Opreme za kopalnice
PLOČEVINE VSEH VRST
ZAKON O ODŠKODNINI BIVŠIM INTERNIRANCEM V NEMČIJI
Kdo ima pravico do odškodnine?
Dne 21. januarja je bil objavljen v Uradnem listu (Gaz-zetta Ufficiale) št. 16 zakon o razdelitvi vsote, ki jo je vlada Zahodne Nemčije izplačala Italiji na podlagi bonskega sporazuma z dne 2.6.1961 kot odškodnino tistim italijanskim državljanom, ki so jih preganjali nacionalsocialisti.
Do odškodnine imajo pravico vsi tisti italijanski državljani, ki so bili internirani v nacističnih taboriščih zaradi rasne, verske ali ideološke diskriminacije, čeprav so se nahajali izven državnega ozemlja in v katerih koli okoliščinah so bili izgnani.
V poštev pridejo predvsem tisti, ki so se udeležili osvobodilne vojne; ki so se politično u-dejstvovali proti fašističnemu režimu ali proti nemškim zasedbenim silam; tisti, ki so bili člani političnih gibanj, prepovedanih od nacistov ali fašistov; tisti, ki so se udeležili protestnih manifestacij proti fašističnemu režimu ali proti nemškim zased-bemm silam; tisti, ki so se ude-tožili stavk1 ali izvršili dejanja, ki so jih smatrali za sovražna nemškim zasedbenim silam; ti-
sti, ki so bili ujeti ob priliki čistk, stavk ali ugrabljeni kot talci; tisti, ki so bili preganjani zaradi rasne diskriminacije.
Prav tako imajo pravico do odškodnine vojni interniranci in neprostovoljni delavci v Nemčiji, ki so zaradi uporniških dejanj __ ali zaradi sabotaže proti nemški proizvodnji bili pregnani v nacistična koncentracijska taborišča. Nimajo PRAVICE DO ODŠKODNINE TISTI, KI SO ŽE BILI DIREKTNO ALI INDIREKTNO DELEŽNI ODŠKODNINE, KI JO JE DALA NEMŠKA FEDERATIVNA REPUBLIKA. Uživajo pa te pravice tudi tisti, ki so izgubili italijansko državljanstvo po kralj, ukazu 7.9. 1938 št. 1381 in tudi TISTI, KI SO BILI ITALIJANSKI DRŽAVLJANI V ČASU DEPORTACIJE.
V primeru, da je deportiranec že umrl, imajo pravico do odškodnine po prednostni lestvici naslednji sorodniki: 1. zakonski drug, ki ni bil zakonsko ločen v času smrti deportiranca in ki se ni v drugič poročil; 2. zakonski otroci; 2. zakonski starši; 4. bratje in sestre.
Solarji zahtevajo boljše pogoje
Ozadje stavk pri avtobusnih podjetjih
V zadnjem času proučujejo tržaške pristojne oblasti možnost, da bi zasebna avtobusna podjetja vključili v občinsko podjetje ACEGiAT. Za to se zavzemajo tudi sindikalne organizacije, ki sodijo, da bi se tako delovni pogoji uslužbencev omenjenih podjetij zboljšali. Znano je, da so ti že leto dni v sporu z delodajalci, ki noč<>) pristati na dosledno izvajanje sporazuma o zvišanju mezd, oziroma skrajšanje delovnega urnika. Sindikalne organizacije so zato priredile v dneh 19. in 20. januarja 48-urno stavko. Kako je prišlo do tega?
Leta 1961 je bila sklenjena med vodstvi in uslužbenci avtobusnih podjetij nova kolektivna delovna pogodba. Nekateri členi te pogodbe niso zadovoljili avtobusnega osebja. Nezadovoljstvo med uslužbenci podjetij se je torei pokazalo že koj od začetka. Mesec za mesecem se je nezadovoljstvo spričo slabih delovnih pogojev polaščalo čedalje večjega števila vozačev in sprevodnikov, ki so negodovali, češ da je mesečna plača prenizka, število delovnih ur pa pretirano visoko. Zahtevali so od delodajalcev 40-odstotno izboljšanje, in sicer delno pri mezdah in plačah, a delno na račun delovnega urnika. Ustanova AN-AC (Associazione nazionale au-tolinee in concessione). ki zajema vsa zasebna avtobusna podjetja v državi, se za njihove zahteve sploh ni zmenila iz dveh razlogov: Prvič zato, ker je ta^ ustanova zelo čvrsto organizira-' na v vsakem pogledu in ji še celo država sama težko pride do živega: drugič pa zato, ker niso sindikalne organizacije, ki ščitijo pravice nameščencev pri avtobusnih podjetjih, nastopile proti njej na enotni fronti, ampak povsem razcepil eno. Nameščenci podjetij so v lanskem letu večkrat stavkali v maju, juniju in juliju, toda zaman.
Ko so sindikalne organizacije končno uvidele, da se ustanova ANAC noče pogajati s prizadetimi glede obnovitve delovne pogodbe, so se strnile in nastopile proti njej složno. Nasvetovale so svojim varovancem, naj nekoliko omilijo svoje zahteve in napovedale večdnevno stavko za veliki šmaren, ko imajo avtobusna podjetja zaradi viška počitniške sezone največ dela in bi jim stavka prizadejala izdatno škodo. Ustanova ANAC je po posredovanju ministra za promet pristala na pogajanja z u-službenci, da ne bi ti stavkali. Slednji so zahtevali 20 odstotkov poviška, od tega 10 odstotkov na osnovnih mezdah in plačah, 8 odstotkov na račun skrajšanja delovnega urnika, a ostala 2 odstotka na račun drugih zboljšanj. S posredovanjem ministra za promet je ustanova ANAC nerada privolila na zahteve avtobusnega osebja in delodajalci so dejansko izvršili samo nekatere točke doseženega sporazuma. Priznali so vozačem in sprevodnikom (pa tudi drugim seveda) 10 odsto poviška na osnovnih mezdah in plačah, glede ostalih 10 odsto pa so obljubili, da jih bodo priznali postopoma. Prizadeti so potrpeli do oktobra, ko so se spet oglasili z zahtevo po 10-odstotriem povišku na račun skrajšanja delovnega urnika in drugih zboljšanj; tako so zahtevali, naj jim delodajalci skrajšajo tedenski delovni urnik od 48 na 42 ur, dnevnega pa od 15 na II do 13 ur pri istih plačah. Združenje avtobusnih zasebnih podjetij je bilo pripravljeno skrčiti tedenski delovni urnik na 46 ur in pol, dnevnega pa na 14, a pod pogojem, da ga v primeru potrebe dvigne na 15 proti iz-
Ali bodo stavkali državni nameščenci?
Ako v zadnjem trenutku ne nih nameščencev. Sindikati so
Kdor je bil pozneje sojen zaradi sodelovanja s sovražnikom (kolaboracionizma), nima pravice do odškodnine.
Prošnjo za odškodnino je treba nasloviti na Zakladno ministrstvo (Ministero del tesoro) do 21. julija t.l. V njej je treba navesti poleg splošnih podatkov prosilca tudi: Kraj in dan ugrabitve; razloge ugrabitve; kraj in označbo koncentracijskega taborišča in dan repatriacije. Za tiste, ki so umrli v internaciji je treba vsaj približno navesti dan smrti.
Prošnji bivšega deportiranca je treba priložiti še: a) potrdilo, da je bil prosilec v času, ko je bil interniran, ITALIJANSKI DRŽAVLJAN; b) kakršnokoli listino, ki potrjuje ugrabitev, internacijo in vzrok ugrabitve, kot npr. potrdilo o vrnitvi iz internacije, ki ga izdaja prefektura na osnovi člena 8 odloka z dne 14. februarja 1946 št. 27 ali potrdila, ki jih izdajajo pooblaščene organizacije (Associazione nazionale ex deportati politici nei campi nazisti, Associazione nazionale ex internati, Unione del-le comunita israelitiche italia-ne); c) izjava, da ni prosilec že
uspe posredovanje samega predsednika vlade, bo danes po vsej državi 24-urna stavka državnih nameščencev, kakršne v Italiji še ni bilo v povojnih letih. Stavkalo bo civilno uradništvo, železničarsko osebje, poštni in telegrafski uslužbenci, šolniki, sodni nameščenci, vojaški uslužbenci idr. Prvotno so stavko proglasile samo sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL,"še dan kasneje pa so se jim pridružili tudi avtonomni sindikati, v katerih so včlanjeni profesorji. Javni nameščenci zahtevajo organično preureditev celotne javne uprave, ustrezno zahtevam današnjih gospodarskih in socialnih razmer v državi. Državnim nameščencem (tudi upokojenim) naj vključi razne poviške v njihove osnovne plače in naj na tej podlagi določi tudi višino pokojnin, vse to pa najkasneje do 30. junija 1965. leta. Vlada je v svojem odgovoru poudarila, da poenotenje plač zadeva izdatek 320 milijard lir (izvzemši 90 milijard, katere je že nakazala upokojencem), ki ga ni mogoče sprejeti v enem samem finančnem letu, ne da bi prizadela državni proračun; pač pa lahko izvede poenotenje plač do polovice 1967. leta. Si’n-
napovedali tudi 48-urno vsedržavno stavko za dne 13. in 14. t.m., ako bi medtem ne prišlo med vlado in njimi do zadovoljivega sporazuma.
Socialni '	~—
STAVKA USLUŽBENCEV RK. V soboto, 1. t.m. je bila v vsej državi 24-urna stavka uslužbencev Rdečega križa. Ti zahtevajo zvišanje plač, razna zboljšanja in podelitev začasne denarne doklade. Z namenom, da vsaj delno omilijo nepričakovane posle-
kultura in živtenie
Nov učbenik za filozofijo
Slovenska knjiga je postala v našem čitalniško še kar razgibanem, a globlje kulturno slej ko prej gluhem zamejstvu tako redka prikazen, da mora človek z veseljem pozdraviti vsak še tako skromen knjižni pojav, tudi če gre za šolski učbenik, ki že kot tak ne more izskočiti iz tradicionalnega kompilacijskega okvira. V mislih imam «Zgodo-vino filozofije)), v kateri je profesor Egidij Košuta na nekaj več kot 200 straneh obdelal to-
dice7kVbi jil7iahko"imela^stav- zadevno snov od renesance do iro -ncj talm nhnnt.l iivp.m nnrirnn.- -K-^nta, Ctopolr
prejel neposredno ali posredno dikati se s tem odgovorom ni-nobene odškodnine od Zahodne so zadovoljili in po vsej verjet
plačilu nekakšne odškodninske doklade. Sindikalne organizacije so smatrale ta predlog za nesprejemljiv m napovedale 48-urno stavko po vsej državi. Neugodne posledice so spet odjeknile v ministrstvu za promet v Rimu, ki je nemudoma poseglo v spor med delavskimi sindikati in združenjem zasebnih avtobusnih podjetij ter sklicalo za torek, 4. februarja, v Rimu sestanek obeh organizacij.
V	razgovoru z uslužbencem -sprevodnikom avtobusnega podjetja ACNA, ki skrbi za povezavo med Trstom in Miljami, smo zvedeli, da so zboljšanja, ki jih predvideva sporazum od lanskega avgusta, četudi bi jih delodajalci po četrtkovem sestanku v polni meri izvedli, še vedno nezadostna; vendar se morajo prizadeti vsaj za sedaj z njimi zadovoljiti. Vokači in sprevodniki opravljajo l.'o naporno delo. ki jih živčno in telesno izčrpava. Mesečne plače niso same na sebi prenizke, so pa premajhne prav glede na prenaporen in predolg delovni urnik.
Navajamo minimalne čiste mesečne plače (torej brez raznih doklad kakor draginjska) nekaterih avtobusnih uslužbencev na Tržaškem po zadnjem (julijskem) povišku (v oklepaju plače pred poviškom):
Kontrolor in izbrani vozač 70.100 lir (57.200), vozač linijskega avtobusa 65.900 (53 400), vozač neliniiskega avtobusa 62 tisoč 350 (50.800), izbrani sprevodnik 58.350 (47.200), navaden sprevodnik 56.300 (45.650). Omenjene plače prejemajo name-scenci avtobusnih podjetij pri katerih je zaposlenih več’ kot 25 uslužbencev. V Trstu je vsega 11 zasebnih avtobusnih podjetij. ki pa ne ravnajo vsa enako z uslužbenci. Včasih na primer ne spoštujejo sindikalnih dogovorov.
DELOVNI POGOJI PRI PODJETJU ACEGAT
V	tej zvezi nas je zanimalo, kakšen je položaj pri odseku za javne prevoze občinskega podjetja ACEGAT. Znano 'je namreč, da niso uslužbenci teaa podjetja še nikdar stavkali. To bi pomenilo, da ravna vodstvo Acegata s svojimi nameščenci bo lije. Vsekakor moramo upoštevati, da so tudi okoliščine, v katerih delajo uslužbenci podjetja «Acegat», drugačne, ker gre predvsem za promet po mestu. Glavni ravnatelj podjetja «Ace-gat» nam je pojasnil, da primerjava med Acegatovim odsekom za javne prevoze in zasebnimi avtobusnimi podjetji zato sploh ni mogoča; tudi delovni pogoji so različni. Nameščenci občinskega podjetja imajo stalne plače, v katerih so vštete razne doklade. Tako znaša začetna mesečna plača vozača (avtobusnega. tramvajskega ali trolei-busnega) 94.095 lir (od tega prejme prizadeti okoli 82.000 lir čiste plače); začetna plača sprevodnika pa znaša 82.553 lir mesečno. Povprečno delata oba 6 ur 40 minut dnevno.
Plače in delovni urnik so torej pri podjetju «Acegat» znatno ugodnejši kakor pri zasebnih podjetjih za javne prevoze. V tem pogledu je ravnatelj ing. Mottoni poudaril, da je' delo Acegatovih uslužbencev' mnogo napornejše, poleg tega pa nosijo na svojih ramenih večjo odgovornost kakor vozači in sprevodniki drugih avtobusnih podjetij. Zato ne morejo upravljati občinskih vozil delj časa, kot je določeno, ker bi jih v_ tem primeru prej ali slej premagala utrujenost in prišlo bi lahko do nesreč. Iz teh razlogov njihove plače niso previsoke, ampak docela ustrezajo njihovi storilnosti in njihovemu naporu.
Nemčije. Ta izjava mora biti v skladu s čl. 7 predsedniškega odloka 2.8.1957 št. 678.
Dediči pa morajo še priložiti: družinski list; potrdilo, da je interniranec umrl po osvoboditvi; potrdilo, da je smrt interniranca bila v neposredni zvezi z internacijo; posebni notarski akt (atto notorio), iz katerega izhaja dedna pravica po odškodnini.
Prosilci imajo pravico poleg osebne odškodnine zahtevati še odškodnino za največ pet umrlih ali izgubljenih družinskih članov.
Posebna komisija mora proučiti prošnje v roku 1 leta (to je do 21. julija 1965, op. ur.). V teku dveh mesecev objavi komisija nato spisek upravičencev. Ta se objavi v Uradnem listu in proti njemu se je mogoče pritožiti v roku enega meseca. Končna odločitev pripada zakladnemu ministru v roku treh mesecev.
Višina odškodnine se določi na ugotovitve, koliko mesecev je interniranec preživel v internaciji (od dneva ugrabitve do vrnitve). Za sorodnike tistega, ki je umrl v internaciji zaradi njenih posledic ali do 8.5.1947 določi komisija najmanj za 12 mesecev odškodnine.
Kdor je bil v internaciji več kot 10 dni ima pravico do 1 meseca odškodnine, kdor je bil interniran manj kot 10 dni izgubi vsako pravico. Prošnja in vse listine, ki so v zvezi s prošnjo za to odškodnino, se napišejo na prostem papirju. Odškodnina ni obdavčljiva.
nosti pride do stavke, katere se bo udeležilo okrog milijon ljudi, poleg teea je prizadetih še kakih 400.000 upokojenih držav-
ka na tako občutljivem področju, so gasilci, finančna straža, kvestura in vojaštvo nadomestili rešilne avtomobile in zdravniško osebje Rdečega križa s svojimi.
TEKSTILCI NE KLONIJO. V petek in v soboto je bila 48-ur-na stavka uslužbencev tekstilne stroke. Ti so že večkrat stavkali, in kot kaže bodo s stavkami nadaljevali tudi še v februarju. Delodajalci se namreč nočejo z njimi pogajati glede obnovitve delovne pogodbe, ki predvideva mezdna in delovna zboljšanja. Stavka je zajela v našem mestu delavsko osebje Tržaške ko-nopljarne in podjetij Pettinatura di Trieste, Cotonificio San Giusto, FIL-SNIA ter Pettinatu-ra Export.
VIŠJI PRISPEVKI ZA BOLNIŠKO IN SOCIALNO ZAVAROVANJE. Pristojno ministrstvo je odredilo, naj se višina prispevka za bolniško zavarovanje (INAM) dvigne za 3,80 odstotka, in sicer povsem v breme delodajalca. Ukrep začne veljati že 1. januarja 1964. Predvideva zvišanje 10,34 odstotka (v breme delodajalca) za zavarovanje proti boleznim, 0,15 odstotka (v breme uslužbenca) za zavarovanje proti boleznim in 0,31 odstotka (v breme delodajalca) za delavke matere (skupno torej 10,89 odstotka). S 1. januarjem sta bila zvišana tudi prispevka za pokojninski sklad (INPS), in sicer: 13,35 odstotka v breme delodajalca, a 6,65 odstotka v breme uslužbenca.
KONEC KOMISARSKE UPRAVE PRI GORIŠKI TRGOVINSKI ZBORNICI. Komisar gori-ške trgovinske zbornice dr. Pal-lisi je zapustil svoje mesto. Za predsednika zbornice je bil imenovan dr. Quirino Rigonat. Slovesnosti ob predaji poslov so prisostvovali med drugimi gorički prefekt dr. Princivalle, generalni tajnik zbornice dr. Can-dutti in funkcionar prefekture dr. Garra. Z odhodom dr. Pal-lisija je prenehala komisarska uprava zbornice.
GRŠKI KONZULAT ZAPRT. Grčija ne bo odslej imela več konzularnega predstavništva v Trstu. Tega so namreč prejšnji teden ukinili, tu bo ostal samo honorarni konzulat. Grški konzulat v našem mestu so odprli leta 1834, ko je bila tu še pravcata grška naselbina, ki je zajemala skoraj 3.000 oseb. Danes je v Trstu le še kakih 500 grških državljanov in približno 100 poitalijančenih Grkov.
NOV ITALIJANSKI KONZUL V KOPRU. Italijanski generalni konzul v Kopru dr. Zecchin. je bil premeščen na zunanje ministrstvo v Rim. V Kopru je služboval od aprila 1956. Njegovo mesto je prevzel svetnik italijanskega veleposlaništva v Bagdadu dr. Cerchione.
KOLIKO BO STALA AVTOMOBILSKA CESTA BENETKE-TRST. V Benetkah so se zbrali predsednik avtobusne družbe, ki vzdržuje cestno zvezo med Benetkami in našim mestom, tržaški žhpan dr. Franzil, predsednik beneške pokrajine comm. Bagagiolo, videmski župan dr. Cadetto in predsedniki nekaterih beneških kreditnih zavodov, da bi razpravljali o financiranju izgradnje avtomobilske ceste Benetke - Trst - Palmanova -Videm. Sklenili so, da bo zgraditev avtomobilske ceste financiral Istituto di Credito Fondia-rio v Veroni. Po vsej verjetnosti bodo znašali stroški okrog 30 milijard lir. Država bo prispevala 34,28 odstotka predvidenih stroškov.
SLOVENSKI PLES v «Excel-sioru». V soboto so tržaški Slovenci priredili tradicionalni ples v hotelu «Excelsior». Igral je orkester «Miramar», nastopili so
tudi pevci, ki so izvajali slovenske popevke. Plesa se je udeležila mladina pa tudi starejši rod ne glede na politično pripadnost. Dobiček je namenjen Dobrodelnemu društvu.
NAŠE SOŽALJE
Adalbert Stubel. V Trstu je v 78. letu umrl upokojeni učitelj Adalbert Stubel, ki ima velike zasluge zlasti za vzgojo šolnikov in organizacijo slovenske šole v povojnem Trstu. Po rodu je bil Tržačan; študiral je na slov. učiteljišču v Kopru in Gorici. Usposobil se ie tudi za pouk nemščine in italijanščine. Uveljavljal se je tudi v ljudski prosveti.
Jože Ukmar, bivši dolgoletni občinski tajnik v Repentaboru, je nenadoma umrl v tržaški bolnišnici v 62. letu starosti. Rojen je bil v Šmarjah pri Sežani. kjer je tudi nekaj let opravljal službo občinskega tajnika. Pokopali so ga na Opčinah, in sicer poprej, kakor je utegnila prispeti hčerka Sonja iz Avstralije, ker ni mogla iz Rima nadaljevati pot z letalom do Trsta. Rajni je bil nasproti občanom izredno ustrežljiv, zato so ga toliko bolj pogrešali, ko se je moral umakniti novemu tajniku.
Umrli so: V Trstu 59-letni Ed-mund Škerl, 93-letni Jernej Per-hauc zaradi bolezni, 82-letni Mihael Svetina zaradi hudih poškodb, ki jih ie dobil pri padcu, 59-letni Libero Plajer, ki je napravil samomor s plinom; 73-letni Anton Starc, prosjak brez stalnega bivališča, katerega je na trbiški cesti povozil avtomobilist; v Sv. Križu 86-letni Andrej Magajna (Štokov), kamnosek: 24-letni Ivan Tarman iz Rut. 17-letna Diana Vidoni in Alfred Prešeren iz Ukev, 23-let-na Gnido Brandolini in Vincenc Magnato iz Karnije' oz. Kluž (Kanalska dolina), ki so živi zgoreli v plamenečem avtu med prometno nesrečo v bližini Vidma; 77-letna Vilma Molar vd. Gulin, po rodu iz štandreža (gostilničarka v Gorici) zaradi bolezni; 7-letni Julij Tonut iz «Mochette» pri Ločniku na Goriškem, ki ga je povozil avto.
dopolnjujoč s tem vzporedno delo profesorja Borisa Tomažiča, ki je ob sodelovanju dr. Stojana Brajše pred nekaj leti obdelal prejšnjo filozofsko epoho, od Grkov do renesance. V svojem konceptu se je avtor kajpak držal kolesnic, ki jih je že zdavnaj utrla šolska tiadici-ja: kratka splošna oznaka posameznih obdobij, zgoščen biografski prikaz posameznega avtorja, razčlemba njegovega filozofskega sestava, in to pač v obsegu, sorazmernem njegovemu pomenu. V tem pogledu bi imel človek kakšen pomislek, da je na primer Spinozi prisojenih manj strani kot Vicu, a epohalnemu Kantu pet strani več kot le-temu, ko učbenik ne bi bil razumljivo prikrojen zahtevam italijanskega državnega programa. Avtorju je treba dati priznanje, da je znal biti pri razčlenjevanju zahtevne snovi zelo jasen, pregleden in koncizen. Delo se torej predstavlja kot pošten povzetek že utrjene snovi, brez osebnejšega metodičnega in ideološkega iskanja. Le izjemoma sem naletel na kakšen hvale vreden odklon od kompilacijskega tira, kadar na primer avtor citira Burckhardta, Spektorskega in še koga. Hvale vredno je, da avtor v knjigi, ki je namenjena slovenskim viš-ješolcem, ni spustil iz vida filozofskega dogajanja na Slovenskem, čeprav je to zajeto v najnujnejše faktografske podatke-Pač pa bi bil dan lahko večji poudarek Boškoviču. A takšen, kakršen je, bo učbenik povolj-no služil svojemu namenu, kakor bo lahko tudi s pridom zašel v roke tistih redkih laikov, ki jih tudi v današnji stehnizi-rani dobi še zamika plemeniti oddih v vrtovih filozofije.
Pač pa bi bila knjigi potrebna strožja korektorska roka. Kakor je skoraj brez tiskovnih napak, tako ni neoporečna njena jezikovna plat. V mislih imam kar prepogosto rabo ločil (odvečne vejice pri časovnih določilih!), kakšen slovnični spodrsljaj, kakšno pravopisno samovoljnost. Na primer: biblija se piše z malo (str. 23), «duh» tvori a-kuzativ «duh» v pomenu «vonj» (str. 47), «poslanec» je nekaj drugega kot «poslanik» (str. 54), Pascalovo veledelo se pravilno glasi «Pensees» itd.
Knjigo je izdal in založil Generalni vladni komisariat (ne Generalni Vladni Komisariat, kot je navedeno na 4. strani) v Trstu, v grafično preprosti podobi pa jo je natisnila Lukeži-čeva (Lucchesi) tiskarna v Gorici.
«KAKO NASTANE ČASNIK«
To nam je v posebnem predavanju opisal J. Koren, urednik »Primorskega dnevnika«, v Slovenskem klubu v Trstu. Podal je tudi kratek pregled zgodovine tiskarstva, a tudi nastanka partizanskega tiska na Primorskem,. in to iz lastnih napetih doživljajev in lastne novinarske dejavnosti. Občinstvo je z zanimanjem sledilo njegovim izvajanjem, pri katerih je uporabljal tehtno izbrane izraze za
tiskarsko stroko. Svoje predavanje je ponovil v Gorici.
NOVA RAZSTAVA
Akademski slikar prof. Avgust Černigoj, ki je pred kratkim u-spešno razstavljal svoja naj novejša dela v tržaški občinski galeriji, bo razstavljal od 7. do 16. februarja v Avezzanu, in sicer v «boutique» La Trozzella za najsodobnejše umetniške o-kraske in opremo. Prospekt k tej razstavi vsebuje krajšo oceno njegovih del, ki jo je sestavil znani kritik za upodabljajoče umetnosti G. Montenero, ravnatelj tukajšnjega občinskega muzeja Revoltella. Montenero naglasa v prvi vrsti svežino Černigojevih polimateričnih sestavkov na platnu in intarzij, v katerih je jasno čutiti močan mladosten polet v iskanju novih oblik likovnega izražanja. Montenero zaključuje svojo oceno s trditvijo, da zna Černigoj na svojevrsten in hvale vreden način uskladiti, pravzaprav spojiti kakovostno vrednost svojega racionalnega likovnega izražanja z mogočno domiselnostjo stare ga a vendar mladeniškega u-metnika.
ITALO SVEVO V
ITALIJANSKI TELEVIZIJI
V petek je italijanska televizija oddajala burko tržaškega pisatelja Itala Sveva (Schinitza) «Una burla riuscita«, ki jo je priredil Tullio Kezich in režiral Edmo Fenoglio. Burka slika življenje tržaškega meščanstva med prvo svetovno vojno in po zaključku premirja leta 1918. V njej nastopajo zlasti tržaški iredentisti pa tudi slovenski kmet, ki prinaša v meščansko družino skrivaj živila (jajca, kokoši, meso in klobase). Režija je povsem
zgrešeno prikazala našega kmeta, s katerim sicer meščani iz-pregovorijo po nekaj besed v slovenščini. Nizke postave je, v svojih kretnjah je skoraj živčen, govori z visokim glasom in kar skaklja ter nosi nekakšen bersaljerski klobuk. Režiser o-čitno nima pojma o naravi in ponašanju človeka z našega podeželja.
OB FESTIVALU ITALIJANSKIH POPEVK
Potek zadnjega festivala italijanskih popevk v San Remu je odkril, da se je italijanska javnost naveličala »kričačev«. Niti Modugno, ki je nastopil tudi tokrat, je ni mogel več navdušiti s svojim «kričanjem«. Imel je sicer mftogo posnemal-cev med mladino, toda vsi so v San Remu pravzaprav odpovedali in niso mogli navdušiti javnosti. Prav značilno je, da je prodrla melodična popevka «Non ho 1'eta, per amarti«, ki jo je odpelo prav mlado in skromno dekle — vsaj nastop je to kazal — Gigliola Cinguet-ti. Letos so v San Remu prvič nastopili tudi tuji pevci, vedno seveda z italijanskimi popevkami.
NOVA PREMIERA SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA
Slovensko gledališče v Trstu bo odigralo jutri, 6. februarja, ob 20.30 v Avditoriju igro v štirih dejanjih Arsena Dikliča NA ZELENI REKI ČOLN.
Igralska zasedba: R. Nakrst, S. Raztresen, S. Starešinič, Stane Sever (gost), A. Milič, Z. Ro-doškova, D. Turk, S. Kobal, J. Lukeš in D. Jazbec.
Prevod V. Konjar; scena V. Rijavec; zvok E. Martinuzzi; režija A. Rustja.
PRIZNANO MEDNARODNO AVT0PREV0ZNIŠK0 PODJETJE
LA GORIZIANA
Gorica Via D. d’Aosta N. ISO - Tei. 28-45, 54-00 - Gorica
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo
Od podjetja ACEGAT pričakujemo nekaj več
Pri dobavi vode ACEGAT nekaj zasluži
» I i f < »
TRASP0RTATE LE MERCI E VIAGGIATE CON LA ---- «JUG0LINIJA - RIJEKA ------------
PRORAČUN ODDELKA ZA GORILNI PLIN ZA LETO 1963
A)	DOHODKI:
1.	Za predvideno prodajo gorilnega plina na osnovi prodaje prejšnjega leta, to je 32.900.000
kub.m po povprečni ceni L. 32.50 za kub.m L. 1.071.460.000
2.	za najemnino števcev in razne druge dohodke	146540000
3.	predvidena izguba leta 1963	»	68.010.000
SKUPAJ L. 1.286.010.000
B)	STROŠKI:
1.	Za nabavljeni plin in za plin lastne proizvodnje 35.400.000 kub.m plina po 3800 kalorij
po povprečni ceni 16 lir za kub.m	L 566.900.000
Med nakupno in prodajno količino plina je razlike 2.500.000 kub.m plina, kar predstavlja približno 7.1 odstotka predvidene potrate.
2.	za plače nameščencev (delavcev in uradn.) »	422.400.000
3.	posojila — obresti in povračila	»	36.180.000
4.	izrabljena imovina — odpisi	» 182.400.000
5.	razni upravni in drugi stroški (davki, na-
jemnine, kurjava, razsvetljava, telefon, pošta, čiščenje lokalov, prostovoljni odstopi itd.) »	78.130.000
SKUPAJ STROŠKOV L. 1.286.010.000
PODJETJE UVEDENO V INDUSTRIJO GOSPODINJSKIH STROJEV
išče zastopnika v Italiji za tovarno;
bakrene lak-žice
BRAND0LEN TRST - Via S. Maunzio, 2 - Tel. 41-320
PRORAČUN ODDELKA ZA VODO ZA LETO 1963 A) DOHODKI:
1. Za predvideno prodajo vode na osnovi prodaje v prejšnjem letu, to je 32.000.000 kub.m
po povprečni ceni L. 36 za kub.m
2. za najemnino števcev in razne druge dohodke	>
L. 1.152.700.000
208.510.000
SKUPAJ DOHODKOV L. 1.361.210.000 B) STROŠKI:
1.	Za uporabljeno električno energijo za pogon
črpalk za dobavo vode, to je 38.100.000 kub.m po povprečni ceni L. 6.55 za kub.m	L.
Med nakupno in prodajno količino je razlika 6.100.000 kub.m, kar predstavlja približno 16 odstotkov predvidene potrate.
2.	za plače nameščencev (delavcev in uradn.) »
3.	posojila — povračila in obresti	»
4.	izrabljena imovina — odpisi	»
5.	razni upravni in drugi stroški (davki najemnine, kurjava, razsvetljava, telefon, pošta, čiščenje lokalov, prostovoljni odstopi itd.) »
249.300.000
493.700.000 55.970.000
154.600.000
141.880.000
SKUPAJ STROŠKOV L. 1.095.450.000 6. PREDVIDENI ČISTI DOBIČEK LETA 1963 »	265.760.000
Iz proračuna tega oddelka je razvidno, da ima mestno podjetje pri vsakem prodanem kubičnem metru vode L. 8.30 čistega dobička, Ker gre tudi celotni dobiček tega oddelka za kritje primanjkljaja prevozov in delno primanjkljaja oddelka za gorilni plin, prispeva tudi v tem primeru vsak tržaški prebivalec približno L. 318 na leto kot potrošnik vode, ali petčlanska
SKUPAJ L. 1.361.210.000
družina približno L. 1590 na leto. To smo ugotovili na osnovi podatkov proračuna o prodani vodi zasebnikom, to je 10 milijonov 500 tisoč kubičnih metrov, za kar je mestno podjetje prejelo 89.150.000 lir čistega dobička. Glede števila prebivalcev Trsta pa smo se držali števila 280.000.
F. V.
(Nadaljevanje sledi)
SLED vas vabi
Jezere otokom, blejski grad, prireditve, smučišča v okolici, drsanje na jezeru, zimski športi
® Prometne zveze ugodne •
Grand Hotel Toplice-Hled
Prvovrsten hotel odprt skozi vse leto. Moderno opremljene sobe s kopalnicami in balkoni. Termalno kopališče s stalno temperaturo 23 stopinj C. V zimski sezoni daje hotel 50% popusta. Na razpolago ima sanke, smuči in drsalke za zimski šport. Informacije in rezervacije sprejema uprava hotela in vse potovalne agencije..
Gestisce i servizi merci e passeggeri sulle linee:
ADRIATICO — NORD EUROPA (servizio celere ed espresso) partenze da Rijeka ogni 7 giorni ADRIATICO — NORD AMERICA (North of Hatteras) partenze ogni 10 giorni ADRIATICO — SUD AMERICA
partenze ogni 30 giorni ADRIATICO — LEVANTE
partenze ogni 7 giorni ADRIATICO — IRAN — IRAQ
partenze ogni 30 giorni ADRIATICO — INDIA — PAKISTAN — BURMA partenze ogni 30 giorni ADRIATICO — ESTREMO OR1ENTE
partenze ogni 30 giorni ADRIATICO — GOLFO MESSICO
partenze ogni 20 giorni
con 52 moderne e rapide na vi, 530 cucette e 350.000 B.R.T.
La »JUGOLINIJA« accetta il trasporto di merci anche in porti fuori delle linee regolar*
SPLOSNA PLOVBA PIRAN
VZDRŽUJE Z MODERNIMI TOVORNO — POTNIŠKIMI LADJAMI REDNO PROGO JADRAN — JUŽNA AMERIKA — VIA ZAHODNA AFRIKA (Rijeka - Split . Neapelj - Genova - Marseille • Casablanca - Dakar - Conakry - Tacoradi • Tema. Rio de Janeiro . Santos - Montevideo - Buenos Aires) kakor tudi REDNO LINIJO OKOLI SVETA (iz Jadrana v Indijo - Indonezijo - Japonsko -ZDA - Zahodna afriška obala • sredozemske luke)
IN NUDI
ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovornimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti. Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja »SPLOŠNA PLOVBA«, Piran, Zupančičeva ulica 24, telegrami: Plovba Piran, telexi: 035-22, 035-23, telefoni: 72-170 do 72-177 in na naše AGENTE PO VSEM SVETU
TRŽNI PREGLED
Italijanski trg
Italijanski trg z žitaricami je zelo živahen. Tako prevladuje povpraševanje po pšenici, koruzi, moki in rižu ter so tudi cene tem žitaricam čvrste, čeprav je zelenjavni trg dobro založen, so kupčije bodisi z zelenjavo kot s sadjem zelo slabe. Zanimanje za živino je ugodno, cene kravam in juncem za rejo so dobre, medtem ko so cene bikom in juncem za zakol oslabele za nekaj točk. Nekoliko je oslabel tudi trg s perutnino, katere cene težijo navzdol. Trg z mlečnimi izdelki je živahen, posebno maslo gre dobro od rok. Na trgu s semenskim oljem prevladuje ponudba in cene so se znižale za 200 lir pri stotu; nasprotno pa se oljčno olje dobro prodaja po čvrstih cenah. Kupčije z vinom se razvijajo še vedno ugodno.
KAVA
TRST — Navajamo cene za kg ocarinjene kave. Brazilska kava: Pernambuco 3, 17/19 1260, Santos Fancy 18 1380, Viktorija V 18/19 1240; Srednjeameriška kava: Ekvador extra superior 1270, Haiti naravna XXX 1290, Kostarika 1400; Arabska in afriška kava: Gimma 1280, Moka Hodeidak št. 1 1320; Indonezijska in malajska kava: AP/1 1200, AP special' 1220, Rob EK/1 3 do 5 % 1180, Rob EK/1 special 1200, Rob EK/3 10 do 12 % 1190; Slonokoščena obala 1210 lir za kg.
LES
TRST — Cene veljajo za avstrijski rezani les, dostavljen na mejo, neocarinjen: Jelov les: I-II širok 33-35.000, 0-III širok
29.000,	0-IV širok 28.000, III 27 tisoč, IV 21.000, les krajših mer od 2 do 350 17-19.500, tramovi «po običaju Trst» 14.500-15 500; Macesnov les: I-II 38.500,40.500, I-II-III 28-29.500, III 20.000; borov les: I-II 31-33.000, I-II-III 25-26.000, III 18-20.000 lir kubični meter.
ZELENJAVA IN SADJE
MILAN — Cene veljajo za kg, vštevši embalažo. Jabolka deli-cious 70-180, jabolka različnih vrst 25-50, morgenduft 50-80, re-nette 70-110, hruške 50-120, rdeče pomaranče 90-110, taroki 130-170, rumene pomaranče 80-100, mandarine 50-80, extra 90-120, limone 80-100; suh česen 140-200, pesa 20-50, rdeča pesa 70-115, karčofi 19-45 (lir kos), korenje krajevnega pridelka 30-70, cvetača 45-50, zelje 20-60, čebula 25-40, olupljene čebulice 100-130, dišeča zelišča 150-350, cikorija 30-60, solata 25-70, radič 140-180, rdeč radič 100-160, peteršilj 50-120, zelena 70-130, paradižniki 180-280, špinača 50-100, krompir Bintje uvožen 38-50 lir za kg.
ŽITARICE
MILAN — Cene veljajo za stot, fco Milan, trošarina, prometni davek in embalaža nevra-čunani. Fina mehka domača pšenica 7500-7900, merkantile od 7200 do 7250, trda domača pšenica dobra merkantile 9300-9600, uvožena pšenica Manitoba 9600-9700, Plata 9100-9200, pšenična moka tipa «00» 10500-12.000, tipa «0» 10-10.200, tipa «1» 9500-9600, fina domača koruza 6700-6800, navadna 47004800, uvožena koruza 4900-4950, koruzna moka 7500-7700, uvožen ječmen 4650 do 4900, domač oves 55005800, uvožen oves 50505150, uvoženo proso 4350-4450, neoluščen riž Arbo-rio 8300-9600, Vialone 11-12.000, Carnaroli 10-10.700, Vercelli 8700 do 10.000, R. B. 85009000, Riz-zotto 78008800, P. Rossi 9300
10.000,	Maratelli 88009500, Stir-pe 136 81008500, Ardizzone 8100 do 8500, Balillone 7400-7900; oluščen riž Arborio 17-17.800, Vialone 24-24.500, Carnaroli 20.800 do 21.500, Vercelli 19.300-19.800, R. B. 15 800-16 200, Rizzotto od 15.500 do 15.800, P. Rossi 17.000-17.300, Maratelli 16.600-17.000, Ardizzone 14.100-14.300, Balillone 12-400-12.600 lir za stot.
ŽIVINA ZA REJO
IN KLAVNA ŽIVINA
MANTOVA — Goveja klavna živina: voli I. 310-330 lir za kg žive teže, II. 240-260, krave I. 280-310, II. 180-220, junci I. 340-380, II. 300-350, teleta 50-70 kg težka 550-600, 70-90 kg težka 600 do 630, čez 90 kg težka 630-680; goveja živina za rejo in vprego: neodstavljena teleta 60-70 kg težka 650-750, 70-100 kg 630-700, ju-
nice 95-100.000 lir glava, krave mlekarice ali breje krave 180 do 220 tisoč lir glava, navadne krave 140-170.000 lir glava; prašiči: neodstavljeni prašiči 18-25 kg težki 570, suhi prašiči 25-40 kg težki 500, 40-60 kg 500, 60-80 kg 420, debeli prašiči 125-145 kg težki 415, 145-160 kg 418, 160-180 kg 420, čez 180 kg 420 lir za kg.
KRMA
MILAN — Celi ali zrezani rožiči 45004800, seno majskega reza 3500-3900, II. reza 3500-3900, detelja 3300-3600, slama 2000 do 2200, krmne pogače iz zemelj,-skih lešnikov 6300-6400, iz tropin 4500-4600, iz koruze 5300-5400, lanene pogače 7300-7400, krmna moka iz zemeljskih lešnikov od 6200 do 6250, kokosova 4850 do 4950, iz tropin 4300-5500, iz sončnic 48504860, iz koruze 4300 do 4400, lanena moka 6650-6700, paradižnikova krmna moka 4850-4950, iz sezama 6100-6200, moka iz prepečene soje 7250-7350 lir za stot.
PERUTNINA IN JAJCA
MILAN — Živi piščanci 380-
400, zaklani piščanci I. 480-530, II. 680-685, uvoženi zmrznjeni piščanci 500-600, žive Kokoši 350-360, zaklane kokoši 460-550, žive domače kokoši 600-700, zaklane domače kokoši 850-950, zaklane uvožene kokoši 450-550, žive pegatke 750-760, zaklane pegatke I. 850-900, II. 850-900, uvožene zmrznjene pegatke 650-700, zaklani golobi 1400-1600, zaklane uvožene pure 550-650, zaklani uvoženi purani 500-650, žive gosi 550-560, zaklane gosi I. 600-700, II. 400-500, uvožene zmrznjene gosi od 380 do 400, zaklane domače race 550-600, zaklani zajci s kožo od 700 do 770, brez kože 770-780, u-voženi zmrznjeni zajci 650-750 lir za kg. Sveža domača jajca I. 18-19 lir za jajce, II. 16-17 lir za jajce.
OLJE
MILAN — Cene veljajo za stot, fco Milan, za takojšnjo izročitev in plačilo, brez embalaže, trošarina in prometni davek ne-vračunana. Oljčna semena: tropine 2800-2850, koruza 5400-5500, riž, 42004300; olje iz surovih semen: iz zemeljskih lešnikov 33-
MEDNARODNA TRŽIŠČA				
CHICAGO Pšenica (stot. dol. za 60 funtov)	D >	13.1.64 223 %	22.1.64 3.2.1964 219 % 222,—	
Koruza (stot. dol. za 56 funtov)	P ►	121 %	120 %	119 %
NEW YORK				
Baker (stot. dol. za funt) . . »	• 6	29.12	29.12	29.12
Cin (stot. dol. za funt) ....		136,-	135.25	135.—
Svinec (stot. dol. za funt) . . .		13,-	13,—	13,—
Cink (stot. dol. za funt) . . .		14,-	14,—	14.50
Aluminij (stot. dol. za funt) . .		23,-	23.—	23,—
Nikelj (stot. dol. za funt) . . .		79,-	79,—	79,—
Živo srebro (dol. za steklenico)		231,-	237.—	245,-
Bombaž (stot. dol. za funt) . .		35,30	35.30	35.30
Kava «Santos 4» (stot. dol. za funt) .		47 1/2	46 %	46 V2
LONDON				
Baker (funt šter. za d. tono) .		236,-	238 %	241.—
Cin (funt šter. za d. tono) . .	. ,	10*1.-	1041 1/2	1060,—
Cink (funt šter. za d. tono) . .	, ,	99,-	93 %	94 %
Svinec (funt šter. za d. tono) .	• •	79 1/2	78 %	79 >/2
SANTOS				
Kava «Santos D» (kruzejrov za 10 kg)		1976,-	2032,—	2093.—
VALUTE V MILANU
	22.1.64 3.2.1964	
Amer dolar	622.43	622.44
Kanad. dolar	576.20	576.05
Nem marka	156.85	156.66
Francoski fr.	126.99	127.025
švicarski fr.	144.23	144.14
Avstrijski šil.	24.09	24.10
Funt št. pap.	1741.95	1741.57
Funt št. zlat	6400.—	6350,—
Napoleon	5950.—	5950,—
Zlato (gram)	718.—	716.—
Dinar (100) —	Trst	
drobni 72-74	debeli	70-72
BANKOVCI V CURIHU 3. februarja 1964 ZDA (1 dolar)	4.30
Anglija (1 funt št.)	11.95
rrancija (100 n. fr.)	87.—
[talija (100 lir)	0.69
Avstrija (100 šil.)	16.55
5SSR (100 kr.)	13.—
Nemčija (100 DM)	107.50
Helgi j a (100 b. fr.)	8.50
švedska (100 kr.)	82.—
Nizozemska (100 gold.)	119.—
Španija (100 pezet)	7.05
Argentina (100 pezov)	2.90
Egipt (1 eg funt)	5.75
Jugoslavija (100 din)	0.55
Avstralija (1 av. funt)	8.85
Na mednarodnih trgih s surovinami je v minulem tednu napredoval tečaj dnu, svincu, cinku, živemu srebru, kavčuku in delno tudi bombažu. Cena aluminija, litega železa in jute je ostala nespremenjena. Tečaj je. nazadoval bakru, volni, kakavu, kavi, sladkorju, pšenici in koruzi.
KOVINE
Tečaj bakra je bil minuli te den - na. londonski kovinski borzi višji od običajne prodajne cene, ki so jo postavili najvažnejši proizvajalci te kovine. Svetovna proizvodnja bakra se je povzpela v decembru lani na 329.148 ton, kar predstavlja 6 tisoč ton več kakor v novembru. Svetovne zaloge rdeče kovine so znašale ob koncu lanskega leta 471.077 ton ali 4.614 ton manj kot mesec poprej. Glede svetovne porabe bakra pa zatrjuje predsednik rodezijske Selection Trust, da bo ta dosegla leta 1970 že 5,5 milijona ton. Cin je na londonskem trgu pretekli teden napredoval. Nekateri napovedujejo, da bo svetovna poraba prekosila proizvodnjo te kovine za kakih 30 tisoč ton. V tem številu pa niso všteti razprodani ameriški presežki, ta podatek pa tudi ne zadeva trgovine z bakrom v državah komunističnega bloka. Malajska proizvodnja cina je dosegla v lanskem letu 59.947 ton, se pravi 1.344 ton več kakor v prejšnjem letu. Cink se v Londonu drži trdno. V Združenih ameriških državah se je tečaj cinku dvignil že četrtič od 1. januarja dalje in znaša zdaj 13 in pol stotinke dolarja za funt.
TEČAJI (31. januarja; v oklepaju tečaji prejšnjega tedna). LONDON (funt šterling za tono 1.016 kg): baker proti takojšnji izročitvi 240 (2401/2); cin proti tak. izr. 1.057 (1.0361/2); svinec 79%	(77%); cink 93%
(9iy2). NEW YORK (stotinka dolarja za funt): baker v I. ter-minu 31,31 (31,40); svinec New York je ohranil tečaj 13,00; cink Saint-Louis ohranil 13,00; aluminij v ingotih nespremenjeno pri 23; antimon Laredo (dolar za tono) pri 32‘A; lito železo pri 63,11; živo srebro (v steklenkah po 76 funtov) 236— 240 ( 233—237).
KAVČUK
Cena kavčuku je na vseh trgih rahlo napredovala. Svetovna proizvodnja naravnega gumija se je v enajstih mesecih preteklega leta dvignila na 1 milijon 870.000 ton, svetovna poraba pa je dosegla v istem razdobju 2.032.500 ton. Primanjkljaj (neravnovesje med proizvodnjo in porabo) so delno pokrili s prodajo presežkov (86 tisoč ton) in s skrčenjem svetovnih zalog (ob koncu, novembra lani so znašale 655.000 ton). Sovjetska zveza je spet navezala stike z Malajsko, kjer je na-bavila 15.000 ton kavčuka.
TEČAJI. LONDON (penij za funt): vrsta RSS proti tak. izr. 19%—19%	(1815/16—19). SIN-
GAPUR (penij za funt): 64'A—
64%	(63—63%). NEW YORK
(stotinka dolarja za funt): 23,90 (23,50).
VLAKNA
Tečaj bombaža je obtičal v Londonu na zadovoljivi ravni. Države komunističnega bloka bodo v letošnji sezoni povečale nakup vlaken za 25 odstotkov (Kitajska je že podvojila uvoz). Cena volni je na newyorškem trgu nazadovala. Na avstralskih dražbah bodo postavili v prodajo 4,907.000 bal volne.
TEČAJI. NEW YORK (stotinka dolarja za funt): bombaž proti tak. izr. nespremenjeno pri 34,30; volna suint proti tak. izr. 151,5 (153), tops proti tak. izr. 183,5 (184,5). LONDON: volna vrste 64’sB. (penij za funt) 121,4 (123); juta First marks (funt šterling za tono) nespremenjeno pri 111. SAO PAULO (v kruzejrih za kg): bombaž po državni pogodbi št. 5 proti tak. izr. 6.000 (5.800). ANTVVER-PEN (v belgijskih frankih za kg): volna avstralskega tipa 162,50 (163). ROUBAIX (Francija) volna 16,35 (16,85). KALKUTA (v rupijah za maund 82 funtov): juta nespremenjeno pri 230.
ŽIVILA
Cena sladkorju je nazadovala tako na londonskem kot na newyorškem trgu, kar je deloma naravna posledica trgovinskega sporazuma, ki je bil sklenjen med Sovjetsko zvezo in Kubo (po tem sporazumu bo Sovjetska zveza povečala nakup kubanskega sladkorja; leta 1965 bo nabavila 2,1 milijona ton, leta 1968 pa že 5 milijonov ton tega živila). Padec tečaja sladkorju pa je treba pripisati tu di dejstvu, da so nekatere dr žave v zadnjem času prodale večje količine sladkorja po zelo nizkih cenah. Tečaj kavi je v New Yorku padel. V kratkem nameravajo v smislu mednarodnega sporazuma povečati izvozne kontingente za celih 150.090 ton, da bi s tem zavrli dviganje cen. Tudi cena kakava je na newyorškem trgu nazadovala Svetovna proizvodnja boba bo vrgla menda okrog 1.165.000 ton.
TEČAJI. NEW YORK (stotinka dolarja za funt): kakao proti izročitvi v marcu 22,66 (23,41 do 44); kava po pogodbi «B» proti izr. v marcu 44,01 (45,90), sladkor proti tak. izr. 10 22 (10,84), v marcu 9,89 (10,31). ŽITARICE
Kot znano, je Sovjetska zveza nabavila v Združenih ameriških državah 26 milijonov bušiov pšenice, od tega okrog 7.840 000 bušiov trde, ostalo pa vrste hard winter. Čeprav je ameriški kmetijski odsek to zatajil, se zdi, da je trdo pšenico prodalo Sovjetom podjetje Cavgill Incorporated v Minneapoasu
TEČAJI. CHICAGO (stotinka dolarja za bušel): pšenica proti izr. v marcu 220% (221%). v maju 215% (217V2); koruza proti izr. v marcu 120% (121%), v maju 122% (123V2).
33.200, iz koruze 30.900-31.000, iz soje 32.500-32 700, iz tropin 31.000 do 31.200, navadno olje iz kokosa 22 300-22.800, laneno olje za industrijsko porabo 22 200-22.400, ricinusovo olje za industrijsko porabo 32.900-33.700; semensko jedilno olje: iz zemeljskih lešnikov 37.200-37.400, semensko jedilno olje: 36.700-36.900; oljčno olje:	«lampante» 45.500-46.600,
retificirano 51.500-52.500 lir za stot.
VINO
TURIN — Rdeče piemontsko vino 11-12 stop. 7700-8400 lir za stot, Barbera 13,5 stop. 10-900-11.600, Freisa 11.400-12.500, Bo-narda 9700-10.200, Nebbiolo 16 tisoč do 20 tisoč, Moškat 16 000-20.000, peneče se vino 380-950 lir za steklenico, rdeče vino iz Kalabrije 10-12 stop. 7100-8300, rdeče emilijsko vino 9-10 stop. 6400 do 7000, belo 10-12 stop. 7100-8400, Sansevero belo 10,5-11,5 stop. 7400-8000, rdeče 12-14 stop. 8400-9600, rdeče navadno vino s Sicilije 14-15 stop. 9700-10.400, Al-camo belo 13-14 stop. 9100-9700, klasični toskanski Chianti 11-12 stop. 12.500-13-500, Valpolicella Bardolino 10,5-11,5 stop. 9600 do 11.500 lir za stot.
MLEČNI IZDELKI
MILAN — Domače maslo 880 lir za kg, lombardsko malo 865, maslo iz centrifuge 920; sir gra-na proizv. 1961 1070-1120, proizv. 1962 1040-1070, proizv. 1963 910-990, grana svež 700-720, uležan 720-780, sbrinz svež 680-720, uležan 760-800, Emmenthal svež od 660 do 690, uležan 760 do 800, provolone svež 730-750, uležan 780-810, italico svež 510-550, uležan 640-680, taleggio svež 500 do 520, uležan 660-710, crescenza svež 420-440, uležan 530-560 lir za kilogram.
PARADIŽNIKOVA MEZGA
PIACENZA — Cene veljajo za kg, prometni davek ni vštet. Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 10 kg 180-190 lir za kg, v škatlah po 5 kg 190-200, po 2,5 kg 195-205, po 1 kg 205-215, po % kg 215-225, v tubah po 200 g 56-57 lir tuba, po 100 g 36-38, trikrat koncent. paradižnikova mezga v škatlah po 10 kg 190-200 lir za kg, po 5 kg 200-210, po 2,5 kg 205-215, po 1 kg 215-225, po % kg 225-235, v tubah po 200 g 60-62 lir tuba, po 100 g 40-42, olupljeni paradižniki v škatlah po 1200 gramov 160170 lir škatla, v škatlah po 500 g 90-95 lir, v škatlah po 300 g 56-60 lir škatla.
GRADIVO
MILAN — Polna opeka tipa Milan 6x11x23 cm 17.500-19.000 za 1000 kosov, opeka UNI 25x12x11 36-39.000, opeka 6x11x23 26-28.000, votlaki 8x12x24 cm od 19.000 do 20.000, votlaki 4,5x15x30 21-22.000, strešniki marsejskega tipa 60-65.000; gašeno apno 850 do 1000 lir za stot, boljših vrst 1100-1300, belo apno 750-1000, cement tipa 730 1050-1080 lir za stot, cement tipa 600 895-925, bel cement tipa 750-900 2450-3000; pesek 1300-1450 lir za kub. meter, opran pesek 1200-1350, droben pesek iz Ticina 1500-1600, prod 1200-1350 lir za kub. meter.
PAPIR IN LEPENKA
FLORENCA — Bel tiskarski papir 178-188 lir za kg, tiskarski navaden papir 155-203, bel pisarniški papir srednje vrste 165-210, barvan pisarniški papir srednje vrste 190-218, bel tiskarski in pisarniški papir 200-248, fin bel pisarniški papir 210-250, barvan papir za lepake 210-235, navaden papir za embalažo 120 do 160, finejši 165-220, siva lepenka 70-100, fin bel kartončin 250-330 lir za kg.
r(SMk KMEČKE ZVEZE
Negujmo pravočasno sadno drevje
Zdaj v zimskem času priporočamo vrtnarjem in kmetovalcem, naj nadaljujejo, kolikor to dopušča vreme, z deli, ki jih morejo izvršiti na svojih kulturah. Predvsem ne odlašajmo z deli do spomladi, ko prične drevje že poganjati ali ceio zeleneti. Naj omenimo vsaj površno malenkostna dela, katera naj vrtnarji in kmetovalci pravočasno izvedejo.
Zravnajmo na mlajših in starejših drevesih vse povešene in krive veje, da bodo rasle kvišku. Mladim sadikam postavimo močan kol, na katerega jih čvrsto privežemo. Na starejšem drevju previdno ostrgajmo staro skorjo, mah in lišaj; vse odpadke zberimo in sežgimo. V kroni odžagajmo vse suhe veje ali take, ki so polomljene. Obenem skrajšajmo vse preveč viseče veje, in to za eno tretjino vedno na en stranski kvišku rastoč poganjek (vejico). Odstranimo vse izrastke iz korenin in vodene poganjke po deblu in v kroni. V krošnji razredčimo goščavo, veje, ki se dvigajo, križajo in rastejo v sosedno krono. Vsaka veja naj ima svoj prostor, da pride sonce do nje. V novejšem času vzgajamo krono dreves bolj narazen. Vsaka veja naj ima vsaj 50-70 cm prostora, vzeto na vse strani. Starejše drevo naj ima le 8-10 vej in te dobro razvite, ne pa večje število vej (14 in več vej), ki se med seboj samo ovirajo v rasti in rodnosti.
Vse večje rane lepo odrežimo in zamažimo s cepilno smolo, ali s katranom ali pa vsaj s kako lončno barvo (temno sivo). Prav je, da obrezano drevje, to je debla in debele veje, pobelimo z apnenim beležem, ki smo mu primešali nekaj ilovice ali pepela. Pazimo pri obrezovanju, da ne polomimo kratke plodne vejice in cvetne popke. Ne pozabimo tudi na redno gnojenje drevja. Vsaj vsaka 3 do 4 leta jih pognojimo s hlevskim gnojem ali s kompostom, vmes pa vsaj vsako drugo leto z umetnimi gnojili, v obsegu krone. Vse to podkopljimo in tako gojimo kolobar okoli dreves.
Končno drevje še poškropimo z zimskimi zatiralnimi sredstvi (mezene idr.). Ko smo brajdo (latnike) obrezali, odstranimo staro skorjo in lub
na deblu trt in jih namažimo z 120-odstotno raztopino žveplovo-apnene brozge, tako zatremo zalego kislega črvička in zimske trose plesnobe ali oidija. Zdaj je skrajni čas, da si naberemo cepiče najboljših sort in jih v kleti zasute v pesku shranimo za pomladansko cepljenje.
Fr. K.
Obvestilo kmetovalcem
Obveščamo kmetovalce, da je pričelo pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo 27. januarja sprejemati naročila, in to dokler ne bo izčrpana v ta namen razpoložljiva vsota, za nakup semena večne detelje, detelje inkarnatke in mešanice travnih semen ter čebulic gladiolov-mečkov.
Prispevek v naj višjem znesku 50 odsto nakupne cene bodo prejeli neposredni obdelovalci zemlje, spolovinarji in najemniki za vsoto do 10 000 lir vrednosti naročenih semen krmnih rastlin in najmanj 250 čebulic gladiol.
POSVETOVALNA SLUŽBA
ZA RASTLINSKE BOLEZNI
Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo v Trstu sporoča sporazumno s Fitopatološkim zavodom, da je bil 1. februarja organiziran poseben urad za posvetovanja o rastlinskih bolezni rastlinskega ali živalskega izvora. Posvetovalna služba bo pri pokrajinskem kmetijskem nadzorništvu ob ponedeljkih in sobotah med uradnimi urami. Za vsa pojasnila se zainteresirane! lahko obrnejo na telefonsko štev. 38-673 ali 23-297.
Kaj bo z našimi pticami?
Avstrijski ornitologi (ptice-slovci) so v skrbeh glede koristnih ptic, ki jih je vedno manj. Prvotno so menili, da jih uničujejo ptice roparice, a so to mnenje spremenili. Proučevanja so usmerili drugam. Niso morda temu krivi kemični pripravki (strupi), ki jih rabijo v zemljedelstvu za uničevanje mrčesa? Napravili so poskuse s krmo, vsebujočo takšne pripravke, a uspeh je bil negativen. Ptice, ki so uživale to hrano, niso poginile. Pač pa so kasneje ugotovili drugo porazno dejstvo: iz jajčk ni bilo mladičev. Ptice
JnixAuiA6(ia fCofviAe
MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT
GLAVNA DIREKCIJA - TELEF. 141, 184 - TELEX: 03-517
*
Mednarodna špedicija in transport z lastnimi kamioni — Pomorska agencija — Spediter-ska služba na mednarodnih razstavah in sejmih v tuzemstvu s specialno organizacijo — Transportno zavarovanje blaga — Carinjenje blaga — Redni zbirni promet iz evropskih centrov — Kvantitativni prevzem vagonskih in kosovnih pošiljk — Strokovno embaliranje — Dodajanje ledu in uskladiščeni e blaga v lastnih skladiščih — Avtoremont in servisna popravila motornih vozil v avtomehanični delavnici v Sežani.
FILIALE:
Beograd, Zagreb, Ljubljana, Rijeka, Maribor, Sarajevo, Sežana, Subotica, Novi Sad, Zrenjanin,
Jesenice, Nova Gorica, Kozina, Podgorje, Prevalje, velesejemska poslovalnica v Zagrebu, Ploče-Bar.
PREDSTAVNIŠTVO v Trstu, via Milano, 7 - Tel. 37-823
Poraba kakava narašča
Strokovnjaki predvidevajo, da se bosta letos svetovna proizvodnja in poraba kakava malodane izenačili. To pomeni, da ne bo med njima prišlo do neuravnovešenosti, ki bi kvarno vplivala na svetovni trg in povzročila nestalno nihanje cen.
Računajo, da bo letošnji pridelek kakava v svetu dosegel 1.166.000 ton proti 1.149-000 tonam v sezoni 1962-63; v tem primeru bi bil samo za 2.000 ton manjši od rekordnega pridelka v letih 1960-61. Svetovna poraba kakava je v minulem letu napredovala za 4,5 odsto v primeri z letom 1962 ter je znašala 1.142.000 ton; napredovala bo tudi letos, čeprav počasneje, dosegla naj bi okrog 1.150000 ton.
Med državami, ki bodo letos pridelale največ kakava, sodi na prvo mesto Gana s 400.000 to-nami (422.000 ton v sezoni 1962-1963); sledijo Nigerija 200.000 ton, kar predstavlja za to državo rekordni pridelek (176.000 ton v letih 1962-63), Brazilija 118 tisoč ton (109.000 ton v 1962-63), Kamerun 88.000 ton (76 000 ton) in Slonokoščena obala 85 000 t
(101000 ton). V drugih državah ne predvidevajo bistvenih sprememb glede letošnjega pridelka, izvzemši Novo Gvinejo, kjer nameravajo povečati nasadne površine, s čimer naj bi se dvignil pridelek kakava na 28 000 ton ali 18 odsto več kakor v prejšnji sezoni (24.000 ton).
Svetovna poraba kakava se bo povsod po svetu povečala, zlasti pa še v Združenih ameriških državah, kjer naj bi dosegla 265.000 ton proti 261.000 tonam v minulem letu; toliko kakava niso Američani porabili že od leta 1950. Lani se je poraba te ga živila na Japonskem dvignila za 33 odsto (znašala je 28.000 ton), letos pa bo ostala menda nespremenjena. V zahodnoevropskih državah je dosegla v preteklem letu 540.000 ton ali 4 odsto več kakor leto poprej; računajo, da bo precej narasla tudi letos. V vzhodnoevropskih državah pa je dosegla 98.000 ton, se pravi 15 odsto več kot v letu 1962. Poraba kakava bo v tekočem letu narasla tudi v afriških državah. V državah Latinske Amerike je lani nazadovala, a letos bo napredovala, posebno v Argentini in Braziliji.
PODJETJE UVEDENO V INDUSTRIJO GOSPODINJSKIH STROJEV
išče zastopnika v Italiji za tovarno;
hladno voljene jeklene pločevine
BRAN DOLIN TRST - Via S. Maurizio, 2 - Tel. 41-320
URARNA IN ZLATARNA
MIKOLJ KAREL
TRST
Čampo S. Giacomo 3, tel. 95-881
Ure najboljših znamk velika izbira zlatih okra-skov za vse prilike
Prenovljeni
hotel Pošta
TRG OBERDAN 1 Tel. 24-157, 35-786 ( v centru mesta, blizu železniške postaje)
Udobne sobe s kopalnico Telefon v vseh sobah Dvigalo — Centralna kurjava
samice, ki so zobale prej omenjeno krmo, so postale neplodne (sterilne). Za dognanje popolne resnice se avstrijski ornitologi s to zadevo še natančneje ukvarjajo. Zrak zastrupljajo razni plini (dim iz tovarniških dimnikov, izpuhi itd.), zemljo, vodo in hrano pa insekticidi (kemični pripravki). Tako trdi neki francoski znanstvenik. To nam, dasi posredno, potrjuje tudi prej omenjeni primer s pticami.
To nam Je naprtila najnovejša civilizacija, ta strašni napredek. A do kolikšne mere smemo to imenovati napredek, če pa ruši tako imenovano ravnotežje v prirodi? Izginjajo gozdovi in-njih živalstvo, preusmerja se tek voda (rek), ozračje motijo eksplozije atomskih bomb itd. Namesto da bi prepustili uničevanje živalskih škodljivcev našim sodelavcem - pticam, jih sami uničujemo z u-metnimi sredstvi. A škodljivcev je vedno več, ker je ptic vedno manj. Priroda si je uredila soglasje (ravnotežje) med rastlinstvom in živalstvom; odkar pa si človek skuša podrediti prirodo, se to soglasje vedno bolj ruši. Vse kaže, da je to človeštvu le v navidezno korist.
J. F.
Mehanizacija italijanskega kmetijstva napreduje
Italijanski poljedelci čedalje bolj uporabljajo poljedelske stroje, zlasti traktorje. Podatki, ki jih je zbrala ustanova UMA (Utenti motori agricoli), kažejo, da je bilo v lanskem letu vpisanih v zadevni seznam 40.000 novih poljskih traktorjev ali skoraj 20 odstotkov več kakor v letu 1962. V razdobju januar -november 1963 je bilo vpisanih vsega 36.938 traktorjev, od tega 29.830 domače in 7.108 tuje izdelave, v istem času prejšnjega leta pa 32 895 in v vsem letu
1962	34-667 traktorjev. Zanimivo je, da je bilo v minulem letu največje povpraševanje po tovrstnih strojih v mesecu juniju (4 985 na novo vpisanih traktorjev), najmanjše pa je bilo v januarju (1.430).
V zadnjih 11 letih je bil spočetka napredek v uporabi poljedelskih strojev še nestalen, a v letu 1960 se je mehanizacija pričela naglo razvijati. V tem letu je bilo vpisanih 26.436 traktorjev, leta 1961 27.774, leta 1962 že 34.667 in lani že skoraj 40 tisoč. V Italiii so v novembru
1963	našteli 340.331 traktorjev.
Trnnsatlria
1MPORT - E X P O R T
TRST - Ul. Cicerone 8-11 - Tel. 30-214
Skladišče: Scalo Legnami
Vse vrste lesa - eksote . furnirje
poliester«* - dekorativne plastične profile . laminate
stroje in druge artikle za lesno industrijo
Konfekcijska trgovina
FIMAR
TRST Corso Italia 1 Telef. 29-043
☆
Izbrana eleganca linije FIMAR za moške, ženske in otroške obleke navdušuje vse. Te so neuničljive in narejene kot «po naročilu)).
OBIŠČITE TRGOVINO FIMAR!
TRANS-TRIESTE
Soc. a r. L
TRIESTE - TRST, V. Donota 3 - Tel. 38-827, 31-906, 95-880
UVAŽA:	vse lesne sortmane in produkte gozdne
industrije.
IZVAŽA:	vse proizvode FIATove avtomobilske
industrije in rezervne dele Vse vrste gum tovarne <’. E AT in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij.
adriaimpex
TRST,
S. p. A.
Via delta G e p p a, 9 Tel.; 38-770, 29-135
IMPORT - ENPORT industrijskih proizvodov
Tvrdka je pooblaščena za prodajo nadomestnih delov FIAT, OM, RIV v Jugoslavijo
RIJEKA . Jugoslavija
Za časa bivanja na Jugoslovanski jadranski obali, ne zamudite izle tov z ladjami Jadrolinije. Poslužujte se ladij Jadrolinije za redne proge, kakor tudi za izredne izlete. Ta potovanja bodo obogatila vaš letni odmor z novimi vtisi in vam bodo pomagala spoznati lepote Jadranske obale. Za informacije obrnite se na agencije Ja-drolinije v vkrcnih pristanišči b ali pa na potovalne agencije.
IMPEKPORT
UVOZ - IZVOZ • ZASTOPSTVA
TRST, Ul. Cicerone 8 Telet. 38-136 - 37-725
Oddelek zn kolonialno blago Ul. del Hosco 21) Tel. 50010 lelegr-: lmnexrmrt - T rinete
U VAZA:
VSAKOVRSTEN LES . CEMENT IN GRAD. BENI MATERIAL MESO IN ŽIVINO
IZVAZA :v
TEHNIČNI MATERIAL RAZNE STROJE
tekstil koloniai no bi ago Specializirano podjetje za vsakovrstne kompenzacije Posreduje po tržaškem in goriškem sporazumu
MOBIL!	MABALOSSO
TRST.TRIESTE,	ul. XXX (Mohre vogal ul. Torrehianva, telef. 35-740
	Pohištva dnevna sobe oprema
Uaune	za urade • vozički - posteljice
permafles	Razstave: Ul. \aldirivo, 29	Ul. F. Fihi. 7